Celje - skladišče
D-Per
581/1974
1119740369,12
COBISS 0
VRELCI
Leto II. — Številka 12(21) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA December 1974
Tukaj je, naš je!
Mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v 1975. letu
vam želi uredništvo „VRELCEV“
Dokaj nevsiljivo se nam predstavlja. Kot inteligenten mladenič, skrbno negovane zunanjosti, ki ve, kaj hoče. Njegov desni sosed je častitljivi hotel Zdraviliški dom, levi pa moderna Terapija. Prvi je bil zgrajen v letih 1845—57/58 (obnovljen po požaru leta 1910), drugi pa leta 1965. Kronist bo zabeležil, da so položili temeljni kamen za ta naš prvi hotel v povojni izgradnji v juniju 1973, poldrugo leto pozneje pa so ga že odprli.
Rojstvu prvega je botroval prebujajoči se meščanski družbeno-ekonomski sistem. Terapija in ta naš prvenec hotel Donat pa sta plod delavskega samoupravnega socializma. Stoje še priče poznega fevdalnega sistema. Kolikšen čas in kolikšne družbene spremembe so se srečale na tem majhnem prostoru našega zdravilišča,
da so zdraviliški objekti postali končno vsi nas vseh!
Otvoritev hotela je za nas delavce velik dan. Če bi jih skušali kronološko zvrstiti, bi takšni bili le še: 16. september 1950, dan, ko je naš kolektiv prevzel zdravilišče v svoje roke, julija 1952, ko smo dobili nove vrelce, decembra 1965, ko smo odprli novo Terapijo in maja 1972, ko smo pognali nove stroje v novi polnilnici. Vsak od teh je pomenil značilno prelomnico, vsak je naložil našim delavcem nove obveznosti in odprl nove boljše perspektive.
Vprašali smo nekaj naših delavcev, kaj lahko pričakuje naša organizacija združenega dela od novega hotela in kaj bomo morali ob tem zboljšati pri svojem delu. Povedali so:
MAJDA BUZINA, kuharica: »Ustregli bomo končno
tudi tistim gostom, ki so želeli hotel visoke kategorije. V njem zaposleni delavci bodo imeli veliko lin odgovorno nalogo, da bodo povsem ustregli takšnim pričakovanjem. Še več pozornosti do gostov, ne smemo jih razočarati. To smo dolžni do velikih družbenih sredstev, ki jih s tem prevzemamo.«
OTILIJA DEBELAK, sobarica: »Ko poslušamo že več let želje i:n pripombe gostov, lahko upravičeno pričakujemo, da bo dobro zaseden. Ne
smemo pa pustiti ob strani naših dobrih starih hotelov pri obnavljanju. Vljudnost, prijaznost, nasmeh ob kakovostnem delu je pa tudi že vse, kar lahko mi kot delavci k vsemu prispevamo.«
KATARINA HALUŽAN, natakarica: »Hotel nam bo privedel več novih gostov, s tem pa več dohodkov za vse nas in za naše novogradnje. Vsa naša prizadevanja moramo posvetiti kulturni tin strokovni postrežbi.«
MARTIN KENE, upravnik: »Hotel kategorije A je nujno dopolnilo k modernim zdravstvenim uslugam v Terapiji. Povzročil bo večji priliv novih pacientov, večjo potrošnjo, večje število zaposlenih in s tem večjo aku-mulativnost za vse vidike potrošnje. Raven uslug — to je osnovna zapoved — bo morala ustrezati njegovi visoki uvrstitvi. To pa terja takojšnje povečanje zdravstvenih kapacitet /in zaposlitev novih zdravstvenih delavcev, dodatno osebno dvigalo v Terapiji, dograditev športno-rekreacijskih naprav, uvajanje izpopolnjenih terenskih kur, kolesarjenje itd. Vsem gostom moramo nujno zagotoviti javen red in mir, boljšo komunalno ureditev, pestre prireditve, dograditi bar in še kaj.«
(Nadaljevanje na 18. strani)
VRELCI
Uresničenje pregrama izpred 15 let
Z DOGRADITVIJO HOTELA KATEGORIJE A DONAT JE Z NEKAJLETNO ZAMUDO URESNIČEN DEL NAČRTA O ŠIRITVI HOTELSKH KAPACITET, KI GA PREDVIDEVA NAŠ DOLGOROČNI PROGRAM RAZVOJA ROGAŠKE SLATINE KOT ZDRAVILIŠKO TURISTIČNEGA CENTRA
Ta program, hi smo ga pripravljali več let skupno s pristojnimi republiškimi organi, je bil pred 15. leti z navdušenjem sprejet od vseh političnih lin oblastvenih fou rumov od občine do vključno republike. Podpora za realizacijo mu je bila s tem zagotovljena, saj je bil to prvi tovrstni dokument v republiki Sloveniji, mislim pa, da tudi v državi. Njegovo kvaliteto pa je in jo še potrjuje praksa, saj nam je še danes kažipot pni investicijskih odločitvah. Poglejmo, kako ta dokument na tretji strani utemeljuje upravičenost investicij za razširitev hotelskih kapacitet:
»Zmogljivost zdravilnih mineralnih vrelcev Rogaške Slatine po že navedenih kap-tažah daleč presega današnje potrebe in sedanji obseg zdraviliško turističnega prometa, ki je omejen po danih nastanitvenih kapacitetah. Zmogljivost vrelcev bi prenesla še več kot dvojni promet v primerjavi z današnjim stanjem. Sedaj premore Rogaška Slatina okrog 1200 postelj, jakost vrelcev pa bi prenesla najmanj dvojno število obiskovalcev oziroma povečanje nastanitvenih kapacitet na najmanj 2500 postelj, če bi se ustrezno razširile tudi zdravstvene zdraviliške naprave v zvezi z vrelci, pri čemer pa bi bilo še dovolj rezerv za nezmanjšano komercialno eksploatacijo vrelcev. Pri tem pa moramo upoštevati, da je današnja nastanitvena zmogljivost Rogaške Slatine še za blizu 500 postelj nižja od predvojne zmogljivosti. Potencialne možnosti za prihodnji razvoj Rogaške Slatine so torej zelo velike, današnje nastanitvene kapacitete so še nezadostne in ne krijejo več vsega povpraševanja, zlasti ne v mesecih glavne sezone.
Velika prednost zdraviliško turističnega centra Rogaška Slatina je v tem, da ima celoletno obratovanje, da je sezonsko nihanje v primerjavi z drugimi turistični-
mi kraji Slovenije zelo majhno, da se posamezna sezonska obdobja skorajda neopazno prelivajo druga v drugo, zgodnja sezona v glavno, ta v pozno in slednja v zimsko sezono. Nadaljnja izdatna prednost je razmeroma zelo dolga poprečna doba bivanja gostov v Rogaški Slatini. Ta je znašala lani 10,8 dni, medtem ko je znašala poprečna doba bivanja v Sloveniji komaj 3,5 dni. Prednosti celotnega obratovanja in dolge poprečne dobe bivanja gostov so zanesljivo jamstvo za rentabilnost potrebnih zdraviliško turističnih investicij v Rogaški Slatini.
Bežno nakazane prednosti zdraviliško turističnega centra Rogaška Slatina zgovorno utemeljujejo velike možnosti za njegov nadaljnji razvoj ter upravičujejo željo in pričakovanje, da bo Rogaška Slatina prvenstveno upoštevana pri programu investicijske izgradnje turističnih centrov Slovenije.«
Sama utemeljitev je dovolj prepričljiva in ne potrebuje komentarja. Poudariti je potrebno le, da je bila investicijska dejavnost že med pripravo programa v polnem razmahu ter je bila usmerjena predvsem v modernizacijo in izboljšave.
Pregled poteka investicij v hotelske objekte.
Investicije v hotelske objekte so se odvijale do osvoboditve 1945 v treh značilnih obdobjih:
1.	od leta 1840—1860 je bilo zgrajenih 7 hotelov s kapaciteto 728 postelj;
2.	od leta 1890—1918 6 hotelov s kapaciteto 572 postelj in
3.	od 1930—1938 2 hotela s kapaciteto 151 postelj.
Povsem razumljivo je, da so ti objekti, katerih starost se giblje med 60 in 130 leti, pa čeprav so ob svojem nastanku bili sodobno grajeni in vzbujali pozornost, pri teh letih podvrženi vsem boleznim, ki j lih prinaša starost. Potrebno je bilo veliko
truda in sredstev, da so se stari očaki pomladili vsaj do te meje, da so se spodobni vključevali v sodobno turistično gospodarstvo. Zato je na to vprašanje osredotočena vsa naša investicijska de-
Hotel Zdraviliški dom
javnost vse od končane obnove v vojni razdejanih objektov, to je od leta 1949 dalje.
Modernizacija se je po letih lin objektih odvijala takole:
1950—1952 Kompletno renoviranje: menjava poda, stropov, polaganje parketa, napeljava vode po sobah, ureditev kavarne, generalno renoviranje dvorane, dozidava kuhinje, obnova fasade.
1954—	1956 Ureditev centralne kurjave, preureditev jedilni-
ce, vertikalna izolacija — vlaga.
1960	Modernizacija kuhinje, zamenjava pohištva v
hotelih.
1964—1965 Kompletna obnovitev soboslikarskih del, obnovitev terase, obnova fasade.
1968—	1969 Ponovna modernizacija z napeljavo tušev, ko-
palnic in tušev v sobe, signalnih naprav, napeljava centralne kurjave v Zdravil, dvorano, razširitev jedilnice in adaptacija manjše jedilnice na vzhodni strani za strogo dieto, novih sanitarij in montaža novega dvigala.
1971	Delna zamenjava opreme.
Hotel Styria
1958—	1959 Kompletna preureditev hotela, menjava sten,
podov, napeljava tekoče vode v sobe, ureditev sanitarij v sobah, napeljava centralne kurjave, obnova strehe in fasade.
1966—1967 Preureditev pritličja v turistične sobe, ter ponovna modernizacija opreme.
Hotel Strosmayerjev dom
1950	Notranje urejevanje in adaptacija 3. nadstropja.
1955—	1956 Napeljava vode v sobe, ureditev sanitarij, zame-
njava podov — polaganje parketa.
1957	Zamenjava pohištva lin vgraditev dvigala.
1972	Obnova parketov, napeljava centralne kurjave, večja sobopleskarska lin instalacijska dela.
Hotel Zagrebški dom
1951	Ureditev pritličnih prostorov v mlečno restavracijo.
1959—	1960 Napeljava vode, ureditev sanitarij in preuredi-
tev stanovanjskih prostorov v otroški oddelek.
1969—	1970 Preureditev otroškega oddelka in pisarn v ho-
telske sobe, zamenjava stropov, stopnic, napeljava tople in hladne vode v sobe, izgradnja kopalnic in tušev, obnova fasade, strehe, napeljava telefonov in signalnih naprav.
Hotel Boč
1958—1960 Zamenjava podov — horizontalna in vertikalna izolacija zaradi odprave gobe, zamenjava karnis, obnova rolet in oken nasploh, popravilo strehe.
Hotel Park
1950—1951 Preureditev pritličnih prostorov v kavarno.
1966—1967 Popolna preureditev hotela, napeljava vode in centralne kurjave po sobah. Zamenjava podov, obnova fasade.
1972	Modernizacija kuhinje in popolna obnova strehe.
Hotel Soča
1966—	1967 Preureditev sob — zamenjava podov. Napeljava
centralne kurjave, ureditev restavracije — horizontalna izolacija zaradi vlage.
1972	Obnova terase, fasade, strehe in sanitarij.
1973	Obnova parketa v jedilnici.
Hotel Sonce
1951	Preurejevanje restavracijskih prostorov in gradnja kegljišča.
1958	Preurejevanje sanitarij, sob in dovod	vode.
1968	Avtomatizirano kegljišče.
1972	Preureditev restavracije, kuhinje in	prekritje
strehe.
Hotel Trst
1955—1956 Napeljava vode v sobe in ureditev etažnih kopalnic in WC.
1965	Obnova strehe in fasade.
Hotel Beograjski dom
1952	Napeljava vode, ureditev sanitarij.
1958—1959 Modernizacija, zamenjava pohištva, obnova fasade in strehe, vertikalna in horizontalna izolacija.
1972	Zamenjava el. instalacije.
Hotel Slatinski dom
1958	Kompletna preureditev sob, stopnic, zamenjava podov, sobne opreme, napeljava vode v sobe in ureditev sanitarij.
Hotel Slovenski dom
1952	Napeljava centralne kurjave.
1967—	1968 Zamenjava pohištva in preureditev kopalnic v
etažah na vzhodni ter ureditev kopalnic in WC po sobah na zahodni strani.
Obnova kuhinje, ureditev klubskih prostorov in priključitev na centralni vodovod.
Hotel Ljubljanski dom
1967	Splošno urejanje in urejevanje kopalnic po eta-
žah.
1970—1973 Dodatno urejevanje in nabava novega dvigala.
Hotel Pošta
1950	Rekonstrukcija jedilnice.
1966	Gradnja nove restavracije.
Hotel Bohor
1955	Renoviranje kuhinje in restavracije.
1965	Adaptacija kuhinje ter napeljava vode v sobe.
1972	Renoviranje restavracije.
1974	Renoviranje kuhinje.
Hotel Turist
1962	Kompletna rekonstrukcija, napeljava vode, me-
njava poda, ureditev sanitarij.
Hotel Bellevue
1959	Kompletna rekonstrukcija — ureditev restavracije iz stanovanja, prekritje strehe in ureditev fasade.
1972	Ureditev kleti dn separacija.
Da bo slika popolna, še dela, ki so pomembna, da gostje
Rogaško obiskujejo in se pri nas prijetno počutijo, to je brez
tistih, ki so vezane na polnjenje vode:
1950	Popolna preureditev parkov.
1952	Začetek raziskav lin globinskih vrtanj za prido-
bivanje mineralne vode. Raziskave in vrtanja tečejo vsa leta z redkimi presledki. V tem času zvrtamo 81 vrtin s skupno metražo več kot 5000 m.
1956	Gradnja prve pivnice.
1958	Renoviranje hidroterapije.
1963—1964 Gradnja terapije, obnova toplarne,	popločenje
parkov.
1967	Gradnja druge pivnice z razstavnim	prostorom.
1972	Ureditev parkirišč.
1973—1974 Gradnja hotela DONAT, modernizacija toplarne, gradnja športnih objektov: minigolf, tenis, namizni tenis, balinišče, rusko kegljišče, otroška igrišča, tnim steza ipd.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Borut Pečenko, dipl. inž. arh.
Arhitektonska zasnova hotela Donat
Zdravilišče Rogaška Slatina je izjemen primer širše urbanistične zasnove in oblikovanih prizadevanj iz prvih desetletjih 19. stoletja na slovenskem ozemlju. Tu imamo opraviti ne le z vrsto odličnih in kvalitetnih klasicističnih objektov, marveč tudi z organsko rastjo in domišljeno urbanistično ureditvijo celotnega kompleksa, ki daje fiziognomijo zdravilišča. Postopna rast in ambientalna usklajenost posameznih objektov tako v odnosu do naravnega okolja kot do prostorske medsebojne uskladitve, dajejo zdravilišču s stališča arhitekturne in urbanistične koncepcije še prav posebno vrednost, posebej pa še danes, ko smo priča večjim ali manjšim brezobzirnim in neobčute-nim gradbenim in prostorskim posegom v ambient odnosno v krajino. Respek-tiranje naše kulturne in s tem tudi arhitektonsko -prostorske dediščine je šele v zadnjem času prešlo v spoznanje, da smo dolžni čuvati in spoštovati te vrednote. Vsako novo dodajanje elementov v ta organsko nastali mozaik pa mora biti obzirno in usklajeno s hotenjem po enotnosti in harmoničnosti kot nadaljevanje rasti, ki je skozi poldrugo stoletje na tako organiziran in delno tudi na spontan način ustvarjala enega najznačilnejših reprezentantov klasicizma na naših tleh.
Soočeni s tem spoznanjem, smo projektanti novega hotela Donat stali pred odgovorno nalogo. Kako zasnovati novo zgradbo hotela, ki mora že zaradi svoje funkcionalnosti in racionalnosti odgovarjati sodobnim potrebam in današnjemu času in kako
vključiti nove gradbene mase v prostorsko tako občuteno in že podano klasicistično koncepcijo. Problem starega in novega, to je sožitja na enem mestu, je bil takoj prisoten. Osnovna izhodišča, ki smo jih pri zasnovi novega hotela upoštevali, so v kratkem naslednja.
Objekt je bilo potrebno s svojo višino in dolžino prilagoditi obstoječi strnjeni zazidavi, ki poteka od Strossmayerjevega doma do glavne in najbolj karakteristične zgradbe — Zdraviliškega doma.
Nova gradbena masa hotela, ki se po svoji višini usklajuje z dominantno stavbo zdraviliškega doma in ga ne prerašča, tvori povezavo med osrednjim klasicističnim objektom in med novo Terapijo. S svojo zamaknjeno tlorisno formo zaobkroža prostor in tvori prehod, tvori torej vmesni člen, ki naj objekt Terapije vključuje v enoten in s te strani zaključen urbanistično-prostorski koncept. Etažno zamaknjena oblika hotela na obeh skrajnih traktih oziroma koncih, ustvarja tako na nek abstrakten način podobnost s strešinami Zdraviliškega doma, oziroma tvori podobnost z mehkobo krajine, ki je v neposredni okolici valovita in hribovita, saj je Janina in ostali pejsažni motiv izrazitost in specifičnost naravnega okolja zdravilišča. Poševna zaključenost objekta pa dopušča tudi poglede na to zeleno okolje, saj tako vdira ta hribovita pokrajina prav preko teh odprtin v centralni prostor in ga na ta način povezuje med seboj.
(Nadaljevanje na 4. strani)
VRELCI
VRELCI
Mirko Zdovc, dipl. akad. arh.
Interier hotela Donat
Naloga dnteriera je bila predvsem trojna:
a)	V izredno drzno zasnovanem arhitektonskem objektu, z bogato členjeno betonsko konstrukcijo, najti določeno paralelo.
b)	Najti v zasnovi prijem oblikovanja, ki bo kot skupen imenovalec povezoval raznolikost funkcionalnih prostorov: od spalnega trakta do hotelskega dela s kopališčem in kegljiščem ter navezavo teh prostorov s hotelsko ulico.
c)	Morda najtežji problem — kako ostvariti v danih prostorih, z sodobnimi materiali, določeno atmosfero odnosno intimnost.
Naloga ni bila lahka!
Razen spalnega trakta, ki od 1. do 5. nadstropja tvori zaključeno enoto, so vsi ostali prostori mezzanina in pritličja izredno razgibani.
Dileme, ki so se porajale v zasnovi oblikovanja inte-rierov so privedle do naslednjih prijemov in rešitev:
—	nekonvenoialen pristop pri obdelavi vizuelno močnih površin,
—	dilema »kaj — kako — in koliko« v strukturni paleti materialov naj privede do osnovne »celostne podobe«, takozvanega »image« hotela, po katerem Si naj gost, domač ali tuj, zapomni hotel DONAT.
Tako se je rešitev osredotočila predvsem na dvoje:
a)	pilohromna obdelava v mat lakih,
b)	dekor-tekstil kot obloga bodisi tlakov ali sten.
To zavestno odstopanje od pojma »veliko lesa«, kot klasičnega prijema notranje ureditve, pa je seveda na drugi strani omogočilo bogato paleto barvno različno koncipiranih linterierov, pri čemer se individualno zasnovana oprema dopolnjuje s tipskim dizajnom sedežnega pohištva.
To zavestno interpoliranje tipskega dizajna sedežnega pohištva ni pogojeno le iz ekonomskih razlogov, temveč naj pokaže kje in kako daleč smo na področju ambientalne kulture.
Dekor tekstil sedežnega pohištva je seveda modificiran in v barvni skali uglašen posameznim intenierom, ter v svojem zavestnem ponavljanju ustvarja dragoceno vezno tkivo med spalnim traktom in hotelskim delom.
Viseči val stropa, zaobljeni vogali in polkrožno zasnovana oprema je odraz zavestnega oblikovanja, njen cilj je v »mehčanju oglatih prostorov«, kontrast med zunanjo percepcijo arhitekture objekta in notranjostjo.
Za grafično podobo hotela DONAT je angažiran posebej grafik.
Izredno subtilno področje vizuelniih komunikacij zahteva rešitev cele vrste »navidezno drobnih problemov«, ki pa so lahko, ob nepravočasno angažiranem grafiku, usodni za takozvani »image« hotela.
In ne nazadnje umetniška dela:
Že idejni projekt notranje ureditve je v svoji zasnovi nakazal obseg lin mesto za likovno intervencijo. Tako so kot integralni del oblikovanja interier a postavljeni 2 tapiseriji — ena v holu recepcije in druga v kavarni, ter reliefna stenska kiparska kompozicija v hotelski ulici.
Arhitektonska zasnova hotela Donat
(Nadaljevanje s 3. strani)
Podrobno oblikovanje novega hotela z vsemi svojimi elementi arhitekture se navezuje seveda v smislu iskanja sodobnega likovnega izraza na izrazito členjene fasade starih objektov, posebno na Zdraviliški dom. Motiv visokih stebrov preko dveh etaž hotela Donat, ki niso pogojeni samo v konstruktivno-funk-cionalnem smislu, je prevzet od primarnega in najbolj identificiranega, skoraj prevladujočega stebrišča Zdraviliškega doma, ki dominira v tem prostoru in skupno s trikotnim timpa-nonom išče svojo odmevnost tudi v trikotnih formah konzol, oken in ostalih arhitekturnih členov novega hotela Donat. Pri tem seveda ne gre za prevzemanje arhitekturnih elementov, za njihovo prenašanje na novo zgradbo, marveč gre za oblikovanje nove arhitekture, ki želi biti vključena v okolje tako naravno, kot krajinsko in ambi-entalno. Kljub sodobnim oblikovalskim težnjam želimo doseči harmoničnost in celoto ter sožitje starega z novim. Na enem mestu želimo ustvariti organsko celoto in to takšno, kot jo je v svojem razvoju skozi stoletje kazalo zdravilišče.
Uporaba vidnega betona na fasadah hotela ni samo izraz racionalnosti in sodobnega gradbene tehnologije, ki bi temu prostoru vtisnila pečat in dokument njenega časovnega nastanka, marveč omogoča večjo plastično izraznost in pri-
lagojenost merilu okolja. Skoraj skulpturalna obravnava in razgibanost celotne nove gradbene kompozicije, ki v enotni barvi sivine betonskih konstruktivnih elementov pridobiva na enotnosti v zvezi s svojo soseščino, pa vnaša v prostor nov element dinamike, časa in občutek modernega utripa, ki daje zdravilišču preko povečanih hotelskih zmogljivosti tudi povsem nov impulz in možnosti njegovega nadaljnega razvoja.
Sama funkcionalna zasnova hotela ne presega do sedaj že znanih elementov tovrstnih zgradb, saj mora biti v prvi vrsti podrejena racionalni gradnji in hotelski tehnologiji. Poudariti bi želeli le misel o »hotelski ulici«, ki je sestavni del razširjenega halla in omogoča povezavo Zdraviliškega doma s terapijo v funkcionalnem smislu. Ta ulica, ki poteka v parterju in se preko steklenih površin povezuje z novo nastalim atrijem, vsebinsko napolnjuje prostor s tistimi živimi funkcijami, ki jih potrebuje zdraviliški gost v svojem prostem času.
Iz kratkega zapisa je torej razvidno, da je novi hotel Donat v smislu svoje arhitektonske zasnove ne samo vase zaključen objekt, temveč želi postati sestavni in enakopravni člen v organski rasti zdravilišča, ki v svoji urbani-stično-prostorski zasnovi predstavlja še danes edinstveno tovrstno aglomeracijo v Sloveniji.
Tako sta oba direktna pristopa k hotelu — vhod iz pritličja in glavni vhod k recepciji determinirana z likovnim delom.
V sobah spalnega trakta in prostorih hotelskega dela so grafike priznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev.
Namen tega sporočila mi bil v opisovanju posameznih interierov, — te je treba videti in doživeti!
Kot arhitekta me je bolj zanimala pot in dileme, ki so pogojevale, da je interier HOTELA DONAT takšen in ne drugačen.
Gost — domač ali tuj — pa bo pokazal ali je bila ta pot več ali manj uspešna.
EKONOMSKA UTEMELJITEV GRADNJE HOTELA DONAT
Odločitev o nabavi osnovnega sredstva ali izgradnji investicijskega objekta je praviloma enkratno dejanje v pogojih negotovosti. Investicijske odločitve niso pogojene le s tehničnimi svojstvi starih ali novih osnovnih sredstev in z možnostmi izgradnje, marveč posebno v primerih, ko gre za razširitev dejavnosti, s položajem in s tendencami na tržišču. Ali je bila iz ekonomskih vidikov odločitev o gradnji novega hotela A kategorije v Rogaški Slatini upravičena?
Pogoj za obstoj gospodarskega organizma je njegov neprestan razvoj in zdrava rast. Za to je potrebna definirana razvojna politika in orientacija k inovacijam in uvajanju novih izdelkov ali storitev. Razvojni program mora delovni organizaciji zagotavljati v določenem časovnem razdobju:
—	intenzifikacijo zlasti tistih aktivnosti, ki so njena osnovna dejavnost, zaradi katere obstaja in deluje kot sestavni del družbenega gospodarstva;
—	porast važnosti in vpliva organizacije v matični dejavnosti, ohranitev intenzitete razvoja in rasti ter krepitev konkurenčne sposobnosti na domačem in tujem tržišču;
—	povečanje dohodka kot rezultata izboljšane učinkovitosti poslovanja v korist družbene skupnosti in delovnega kolektiva, kot maksimalno možni prispevek delovne organizacije za enostavno in razširjeno reprodukcijo, za rast standarda, za afirmacijo samoupravljanja in za doseganje podobnih ciljev.
V naši osnovni, to je zdraviliški dejavnosti, so ustrezne nastanitvene zmogljivosti eden izmed predpogojev za normalno in uspešno poslovanje. Rogaška Slatina kot zdraviliški kraj je že zelo zgodaj sprejela svoj dolgoročni razvojni program, katerega z večjimi ali manjšima zamudami uspešno izvaja.
Iz poznanih razlogov so povojne nastanitvene zmogljivosti v Rogaški Slatini občutno manjše kot predvojne. Kvalitetna izboljšava in povečanje le-teh zavzema v razvojnem programu važno mesto. Z izgradnjo novega, centralnega zdraviliškega zdravstvenega objekta, nove terapije in z doseženim visokim nivojem zdravstvenih storitev so bili dani temeljni pogoji za obnavljanje in razširitev hotelskih in restavracijskih kapacitet.
Prikličimo si v spomin, kakšne hotelske sobe je imela Rogaška Slatina v prvih povojnih letih. Z velikimi finančnimi vlaganji smo jih postopoma modernizirali, vendar so nas zahteve po ustreznem stanovanjskem standardu vedno prehitevale. Z rekonstrukcijami smo uspeli kolikor toliko urediti dobrih 40 % naših prenočitvenih kapacitet, vendar nam to še zdaleč ne zadostuje. Vemo, da smo leto za letom od rane spomladi do pozne jeseni prisiljeni odklanjati veliko število rezervacij sob višje kvalitete, to je sob z urejenimi sanitarijami in s kopalnico oziroma s tušem. Odklonjeni gosti so za nas izgubljeni, s tem pa se nam zmanjšuje dejavnost in dohodek tudi tam, kjer naše zmogljivosti niso omejene (zdravstvo), nastajajo nam tako imenovani oportunitet-ni stroški. In ne samo to. Iz pred kratkim zaključene enoletne sistematične ankete, katere devetmesečni podatki so že delno obdelani, vemo, da je preko 50 °/o naših gostov informirano o Rogaški Slatini s priporočilom znancev. Odklonjena rezervacija ima lahko za posledico multiplioirani negativni efekt. Negativno priporočilo odklonjenih znancev in prijateljev bo povečalo število izgubljenih potencialnih gostov. Dokumentirane podatke o nezadovoljenem povpraševanju lahko štejemo kot enega izmed argumentov za odločitev o po-
večevanju naših hotelskih zmogljivosti.
V spredaj omenjeni anketi smo v enem izmed vprašanj iskali odgovore o interesu za nastanitev v novem hotelu A kategorije. Odgo-
vore iz ankete lahko, glede na način izbora vzorca, z veliko stopnjo verjetnosti posplošimo. Dobili smo naslednje odgovore v %> (poprečno za 3 trimesečna obdobja):
	Domači gosti S | U	le m a	M 2		Avstrijci	Nemci	Italijani
Gotovo bi stanoval v novem hotelu	23 %	18%	15 %	20 %	31%
Verjetno bi stanoval v novem hotelu	21 %	18 %	30 %	24 %	23 %
Skupni (ponderirani) odstotni delež prvih, ki bi gotovo stanovali v tem hotelu, znaša 22 °/o in drugih, ki bi verjetno stanovali, 24 %>.
Samo odstotni delež prvih od vseh naših sedanjih gostov oziroma nočitev predstavlja programirano število nočitev v novem objektu. Gotovo ne moremo sprejeti vseh odgovorov brez rezerve, »preselitev« tolikšnega števila gostov iz sedanjih hotelov v novega bi odprla tudii problem zasedanja slabših kapacitet, vendar so prednji podatki le določena potrditev pravilnosti investicijske odločitve glede na kategorijo hotela.
Poskusimo presoditi upravičenost gradnje še z vidika izkoriščanja do sedaj razpoložljivega hotelskega fonda. Vemo, da je sedanje število ležišč v Rogaški Slatini za
ca. 30 % manjše od predvojnega in, da je, z manjšimi oscilacijami, vsa povojna leta približno enako. Sprostitev raznih objektov (Zagrebški dom, pritličje Styria) je kompenzirana z izgubo drugih zaradi modernizacije objektov ali uporabe v druge namene (preselitev pisarn dz Zagrebškega v Strossmayer-jev dom). Zdravilišče razpolaga s ca. 1.100 ležišči, število postelj pri zasebnikih pa se je v zadnjih 10. letih gibalo okoli številke 300—350, toda skoraj vse so v nižjih kategorijah.
Poglejmo podatke o številu nočitev v Rogaški Slatini, ločeno domačih in inozemskih gostov v zadnjem predvojnem letu 1938 in od leta 1953 dalje, ko je tudi v zdraviliškem turizmu postavljeno poslovanje na lasten ekonomski račun.
Leto
Število	Število nočitev
gostov	inozemoi domači
Skupaj
1938	8.065	18.904	101.326	120.230
1953	11.519	1.166	149.450	150.616
1954	10.608	2.187	122.357	124.544
1955	11.355	7.352	127.668	135.020
1956	12.668	4.828	152.136	156.964
1957	13.904	7.291	153.822	161.113
1958	18.568	12.172	188.485	200.657
1959	17.620	17.031	194.026	211.057
1960	19.602	24.279	219.875	244.154
1961	20.507	31.891	234.707	266.598
1962	17.852	37.038	193.927	230.965
1963	18.758	49.052	192.300	241.352
1964	20.525	61.160	213.537	274.697
1965	22.278	63.594	261.968	325.562
1966	20.025	79.187	153.029	232.216
VRELCI
VRELCI
Leto	Število gostov	Število nočitev inozemci	domači		Skupaj
1967	21.248	98.760	87.134	185.894
1968	21.872	96.598	98.813	195.411
1969	23.456	109.469	113.101	222.570
1970	25.049	112.207	117.409	229.616
1971	23.557	105.225	136.162	241.387
1972	23.777	97.322	151.315	248.637
1973	25.300	105.495	152.666	258.161
1974 (I—X)	24.082	102.922	149.876	252.798
Z bežnim pregledom prednje tabele pridemo do nekaterih važnih ugotovitev.
Pri občutno manjših nastanitvenih zmogljivostih je število nočitev vse od leta 1953 dalje večje kot v letu 1938.
Število inozemskih nočitev se iz praktično nič v letu 1953 povzpne do kulmi nacij -ske številke v letu 1970, ko te nočitve predstavljajo blizu 50 %> vseh, kar je relativen dn absoluten rekord med vsemli jugoslovanskimi zdraviliškimi kraji. Po rahlem nazadovanju v letih 1971 in 1972 se zopet vzpenja in letos, ko je v Jugoslaviji in izven nje inozemski obisk znatno manjši od lanskega, že v 10. mesecih skoraj doseže lanskega, v celem letu pa ga bo gotovo preseglo. Ko ocenjujemo te podatke, moramo imeti v mislih še, sicer točno neugotovljivo, vendar pomembno število izgubljenih inozemskih nočitev zaradi odklonjenih rezervacij.
Podatki o domačih gostih so vse do leta 1966 v velikii odvisnosti od gostov, ki so se zdravili v našem zdravilišču na račun zdravstvenega zavarovanja. Od 1954 je njihovo število zlagoma, vendar
Če se povrnemo na ugotovitev, da je število nočitev
stalno raslo do leta 1961. V naslednjih dveh letih pride zaradi sprememb v predpisih o zdravstvenem zavarovanju do depresije. V letih 1964 in 1965 vidimo nenormalen vzpon, nato pa sledi strm padec, ko je v drugi polovici leta 1966 ukinjeno zdravljenje v naravnih zdraviliščih v breme skladov zdravstvenega zavarovanja. V tem času je ostalo le še zdravljenje vojaških vojnih invalidov na družbene stroške in obisk domačih gostov je v letu 1967 padel na naj-nižji nivo od vseh let prikazanega obdobja. Postopno uvajanje »dopolnilnega« in »nadomestnega« zdravljenja na račun fondov zdravstvenega zavarovanja in pridobitev nove kategorije pacientov, katerim zdravljenje plačujejo delovni kolektivi, počasi veča delež gostov in nočitev na »družbene stroške«, vendar so razmerja med temi in domačimi »samoplačniki« bistveno drugačna kot pred letom 1965. To naj ilustrira naslednja tabela o strukturi nočitev v nastanitvenih objektih Zdravilišča v letih 1965 do 1974 (za leto 1974 podatki za 10 mesecev):
po letu 1953 vsako leto večje kot v letu 1938, in to pri bi-
stveno manjših nastanitvenih zmogljivostih, je nesporno, da so te zmogljivosti bolje izkoriščene. To je bilo mogoče doseči le s prehodom iz sezonskega na celoletno poslovanje. Ta prehod pa seveda ni odvisen le od želja ali enostavne odločitve delovne organizacije, temveč od cele vrste pogojev in dejavnikov, ki ga omogočajo ali onemogočajo, pospešujejo ali zavirajo. Z dograditvijo novega hotela in zlasti bazena bodo bistveno izboljšani pogoji za zimsko poslovanje. Toda o tem več pozneje Verjetno ni potrebno posebej dokazovati, da se tako tuji gosti kot domači samoplačniki le neradi in v malem številu odločajo za obisk zdravilišča v pozni jeseni in pozimi. Tudi priliv in »pritisk« gostov na družbene stroške je poleti mnogo večji. Rezultat tega je kaj različna stopnja izkoriščanja kapacitet v posameznih letnih obdobjih, zlasti v letih,
Upravičeno lahko menimo, da je izkoriščenost po kriteriju II in III visoka.
Podrobnejša analiza števila nočitev in izkoriščenosti hotelov po posameznih mesecih nam pove še kaj več. Pokaže nam, da je v poletnih mesecih (junij — september) izkoriščenost skoraj 100 %>, da pa je dosti nižja pozimi.
Iz tega sledi nova ugotovitev. V poletnih mesecih so vse razpoložljive kapacitete popolnoma izkoriščene, povečanje prometa — obiska je možno (pri danem povpraševanju in odklanjanju gostov) le, če pridobimo nove zmogljivosti.
V zimskem času so računske zmogljivosti še neizkoriščene, toda te so pri dosedanjih pogojih deloma neprimerne in neatraktivne. Naš gost je bil preveč izpostavljen možnosti prehlada pri prehodu iz hotela v novo terapijo in nazaj. Dosedanja ureditev objektov skoraj v ničemer tudi ni nudila mož-
ko je upadel delež obiskovalcev in nočitev tistih, ki bivanje in zdravljenje v Rogaški Slatini ne plačajo sami.
Od skupnega števila hotelskih sob jih ca. 30 % ni moč ogrevati in zato v določenih letnih mesecih ti objekti ne morejo biti odprti. (To obdobje računamo od 15/10 do 15/4). Tudi nekateri » kurij i-vi« glede na dejansko število gostov niso odprti vse leto. Pri računanju dejanske izkoriščenosti kapacitet uporabljamo zato 3 kriterije:
1.	odstotek izkoriščenosti vseh hotelskih zmogljivosti
2.	odstotek izkoriščenosti razpoložljivih zmogljivosti (izločene nekurljive in sobe v adaptiranju)
3.	odstotek izkoriščenosti odprtih hotelov.
Po teh kriterijih izračunano izkoriščenost v zadnjih treh letih in 9. mesecih letošnjega ilustrira naslednja tabela:
nosti razvedrila in preživljanja prostega časa.
V investicijski program novogradnje je bila zato vključena graditev pokritega plavalnega bazena, savne avtomatskega kegljišča in nekaj drugih prostorov za razvedrilo ter povezava Zdraviliškega doma lin novega hotela z novo terapijo preko zaprtega in pozimi ogrevanega hodnika. S tem je »oplemeniten« del dosedanjih hotelskih kapacitet in, če k temu dodamo še ureditev športnega parka za letni čas, je naša ponudba postala pestrejša in popolnejša. V bližnji prihodnosti jo bo pozimi izpopolnila še gradnja manjše smučarske vlečnice na Janini lin večje na Boču.
Še nekaj besed o utemeljenosti kategorije A in števila postelj!
Iz statističnih podatkov lin iz literature razberemo, da smo v Jugoslaviji pretežno večino novih hotelskih kapacitet zgradili v zadnjih 15. le-
Leto	tujih	domačih na družbene stroške (D < 3 domačih	2: samoplač-	n> t-nikov		Skupno
1965	59.054	210.289	21.379	290.722
1966	72.735	105.178	36.966	214.879
1967	91.240	24.292	49.284	164.816
1968	88.853	34.290	53.738	176.881
1969	99.054	49.721	51.382	200.157
1970	99.248	62.667	40.847	202.762
1971	94.854	69.044	56.223	220.121
1972	86.755	72.957	63.799	223.511
1973	94.733	78.198	60.207	233.138
1974 (I-X)	91.183	70.672	60.696	222.552
Leto	Odstotek izkoriščenosti kapacitet po gornjih kriterijih		
	I	II	III
1971	54	69	77
1972	55	69	78
1973	58	68	80
1974	65	74	83
(I—IX)			
tih, da imamo preveč objektov višje kategorije, da je izgradnja v novejšem času preveč orientirana na velike, kompaktne izgradnje, manjka pa manjših objektov, posebej »penzionov z družinsko atmosfero«, kakršno išče velik del turistov. Istočasno konstatiramo, da se znaten del kapacitet višje lin visoke kategorije ne prodaja po adekvatnih cenah.
V Rogaški Slatini v vsem povojnem času nli bil zgrajen noben nov hotelski objekt. Vsi dosedanji so bolj ali manj stari, deloma adaptirani, vendar nobeden ne more biti uvrščen v kategorijo B. Rekli smo že, da so skupne nastanitvene kapacitete občutno manjše kot pred vojno. Anketa, omenjena pred tem, je pokazala visok odstotek tistih, ki želijo stanovati v novem hotelu višje kategorije.
Omenjena anketa je dala še nek drugi, zanimiv podatek. Od 16 do 20 °/o anketiranih gostov meni, da ima nadpoprečne dohodke, d o čim se jiih preko 70 °/o uvršča v kategorijo s poprečnimi dohodki. Ta podatek sam po sebi govori proti uvajanju in možnosti plasmana dražjih storitev. Iz naših dosedanjih izkušenj pa vemo, da je razpoložljivi prenizek nastanitveni standard marsikoga odvrnil od odločitve za bivanje in zdravljenje pri nas. Naša ponudba je bila za kupce z večjo kupno močjo neustrezna, zato teh z našimi propagandnimi in drugimi akcijami doslej nismo mogli uvrščati med naše »ciljne skupine«. Z dograditvijo hotela utemeljeno računamo z novim segmentom naše kli-entele, ki zahteva višji nivo hotelskih in gostinskih storitev in je kvalitetno tudi pripravljena plačati.
Odločitev za objekt te kategorije je torej podkrepljena s temi spoznanji. Za kapaciteto 200 postelj, ki ni niti posebno velika, je govorilo splošno pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti, odvisna pa je bila tudi od možnosti zagotovitve finančnih sredstev. Zasnova omogoča, kot vemo, povečanje z relativno cenejšo gradnjo depandanse v neposredni bližini.
Glede na naslov sestavka bo bralec verjetno pričakoval tudi finančne podatke o
utemeljenosti in pričakovani rentabilnosti investicijske naložbe. Vse to je obseženo v ekonomskih računih investicijskega programa, ki je bil podlaga za sprejem odločitve o investiciji.
Sedanja ekonomska nestabilnost in splošna rast cen sta sicer vse izračune korigirali, vendar nam jih nista ovrgli. Končna višina investicijske naložbe še ni poznana, vemo pa, da bo presegala 80 milijonov dinarjev. Naša delovna skupnost prevzema z najetimi posojili visoke obveznosti za odplačevanje anuitet, ki presegajo letno 10 % investicijske vsote. Kljub temu nam ekonomski računi o pričakovanih rezultatih zagotavljajo sposobnost uspešnega gospodarjenja in izpolnjevanja prevzetih obveznosti.
Rentabilnost te naše naložbe pa moramo presojati z več vidikov. Gre za investicijo, ki pomeni inovacijo in razširitev našega »proizvodnega programa« in, ki je glede na dosedanje kapacitete, komplementarna. Dosedanja deficitarnost nastanitvenih zmogljivosti nam je povzročala oportunitetne stroške pri naših drugih dejavnostih, zlasti v zdravstveni, pa tudi pni plasmaju zdravilne mineralne vode. Spomnimo se že opisanega oplemenitenja sedanjih kapacitet in njihove izpopolnitve za celoletno obratovanje. Novi gosti so tudi dodatni potencialni kupci naše slatine v kraju svojega stalnega bivališča.
Pri kompleksnem povečanju dejavnosti in realizacije pa so relativni le dodatni stroški, katere bo hotel povzročal na drugih stroškovnih mestih izven njega, ki pa bodo znatno manjši kot mejni dohodki.
Ne smemo prezreti upravičenosti in rentabilnosti investicije tudi s širšega družbenega vidika. Vemo, da je turizem kompleksna gospodarska dejavnost, ki ima za družbo širši pomen zlasti kot ustvarjalec pomembnega dela neblagovnega deviznega priliva. Kot tak je deležen tudi posebne pozornosti, družba pa naložbe v turizmu tako ali drugače podpira in stimulira. Vse to velja še posebno za zdraviliški turizem, ki je prav letos s povečanjem prometa v zdravili-
ških krajih, ob nazadovanju v drugih turističnih središčih, dokazal svojo veljavo, upravičenost in življenjsko sposobnost. Zdraviliška storitev je širša in kompleksnejša, mnogo daljše pa je tudi zadrževanje gostov v zdraviliških krajih kot v drugih turističnih centrih.
Že prikazani podatki o nočitvah inozemskih gostov dobijo svojo težo, ko jih finančno ovrednotimo. Naš »prispevek« k dejavni plačilni bilanci bo letos znašal preko 1,100.000 dolarjev, ob programirani 70% izkoriščenosti novega hotela in spremljajočih novih objektov pa se bo povečal za preko 500.000 dolarjev.
Naša nova investicija prispeva tudi k pospešenemu razvoju naše občine kot enega od manj razvitih področij naše republike. Z njo odpiramo blizu 100 stalnih in preko 50 sezonskih delovnih mest.
Zaključek
Namen teh izvajanj je bil osvetliti z nekaterih vidikov utemeljenost gradnje našega novega hotela in spremljajočih objektov. Glavne ugotovitve so:
—	gradnjo je narekovala potreba po nenehni rasti in razvoju, zadostitvi družbenih potreb in večanju dohodka na podlagi maksimalnega zadovoljevanja plačilno sposobnega povpraševanja na tržišču;
—	v naši zdraviliški dejavnosti je bila podana potreba po izboljšanju ponudbe in po višjem nivoju storitev — podano pa je tudi večje povpraševanje kot je naša ponudba;
—	v izkoriščanju kapacitet smo v določenih letnih obdobjih dosegli limito na-daljnega povečanja prometa, v zimskih mesečih pa nam je to povečevanje onemogočala pomanjkljiva opremljenost naših objektov;
—	v Rogaški Slatini je to prvi hotelski objekt — zgrajen po drugi svetovni vojni in edini A kategorije, na j višja kvaliteta sedanjih je C;
—	investicijska naložba je po podjetniških ekonomskih računih rentabilna in upravičena;
—	investicija je tudi družbeno pomembna, povečala bo devizni priliv in pomagala k razvoju manj razvitega območja naše republike.
Uresničevanje programa izpred 15 let
(Nadaljevanje s 3. strani)
Z modernizacijo, ki je bila, kot smo videli, pred leti zaključena, nam je uspelo skoraj 70 % hotelskih kapacitet usposobiti za celoletno obratovanje ter jiih preurediti tako, da lahko sprejmejo tudi zahtevnejše goste.
Vse te investicijske naložbe, ki so bile namenjene izboljšavi in brez njih ne bi bili sposobni vključevati se v mednarodno turistično trgovino, so pa imele za posledico, da smo z vsako izboljšavo izgubljali posteljni fond. Zaradi tega lin pa zaradi potrebe po večjih hotelskih kapacitetah, ki jih išče tržišče, je že v programu predvidena gradnja 2 hotelov s skupno 300 posteljami.
Upoštevajoč to dejstvo, smo se takoj po sprejetju programa dogovorili na Zdraviliškem svetu, ki je takrat ob decentralizirani Rogaški Slatini zamenjal zdraviliško upravo, da se naroče načrti za te hotele. Na Zdraviliškem svetu je bilo zadolženo Gostinsko podjetje, da pripravi načrte. Načrti so bili gotovi v letu 1964 in še istega leta vloženi pri banki v Ljubljani s prošnjo, da dobimo kredite iz turističnih sredstev.
Na žalost moram povedati, da je bil denar, ki je bil vložen v projekte, vržen vstran, ker so ti načrti zaradi znane slovenske turistične usmeritve na morje v tem obdobju propadli. To je bilo namreč obdobje zapostavljanja zdraviliškega turizma, ki pa na srečo ni trajalo dolgo. Zopet je prevladalo mnenje, da je zdraviliški turizem interesantna gospodarska panoga. Prišlo je ponovno do pravilnega gledanja pri določitvi kreditnih sredstev za te namene. Zato smo pripravili nov načrt za hotel, ki je bil v teh dneh dograjen. Z njim smo izpopolnili vrzel, ne samo v Rogaški Slatini, ampak tudi v slovenskem turističnem gospodarstvu nasploh, saj bo k dosedanjim več kot sto tisoč inozemskim nočitvam prinesel še nove nočitve.
L. L.
7
VRELCI
VRELCI
Kako so potekale priprave za gradnjo hotela Donat
Začetki priprav za gradnjo hotela DONAT segajo nazaj v leto 1971. Delavski svet je 20. novembra 1971 imenoval komisijo za sestavo programa, ki so jo sestavljali: Stane Čuješ, Anton Tepeš in Lojze Metelko, kot strokovna sodelavca pa sta sodelovala še Martin Kene in Tone Napast. Program, ki je bil sestavljen in januarja 1972 sprejet po delavskem svetu, je doživel kasneje še manjše spremembe in dopolnila, vendar je bil osnova za izdelavo idejnega načrta in kasneje za izdelavo- glavnega projekta.
Program je vseboval hotel z 200 posteljami, plavalni: bazen, restavracijo s kuhinjo in skladišči, banketno sobo, trgovske lokale, konferenčno sobo, frizerski salon, kozmetični salon in savne. S programom je bila določena tudi lokacija na mestu stare polnilnice oziroma nalival-nice.
Po sprejemu programa in lokacije, po končanih razpravah o kapacitetah restavracije in kavarne, je komisija izbrala tri projektivne organizacije, o katerih je menila, da bodo kos zahtevni nalogi izdelati idejno zasnovo objekta. Pri izdelavi zasnove so sodelovali Con-sortium iz Ljubljane (dipl. ing. Ftirst) in Projektivni biro SGP Dravograd (dipl. ing. Korent), ki sta že pred tem z več projekti sodelovala z Zdraviliščem, in Komuna-projekt iz Maribora, ki je izdelal načrte za hotel Radin v Radencih.
Natečaj je bil zaprt, omejen na te tri organizacije lin anonimen. V januarju 1972 so dobili program, rok predložitve ideje pa je bil 3 mesece, to je do 1. maja 1972. Vse tri ideje so bile predložene pod šifro z nekajdnevno zamudo in z zadovoljstvom smo ugotovili, da je natečaj uspel.
Za izbiro najboljše idejne zasnove je bila imenovana posebna strokovna komisija — žirija.
Pri imenovanju te komisije smo imeli pred očmi zlasti to, da morajo biti v njej strokovnjaki, ki imajo izkušnje v hotelski izgradnji, pri odločanju pa smo posebej hoteli izključiti vse subjektivne vplive. Žirijo so sestavljali:	Zdravko Brego-
vac, dipl. ing. arh., iz Opatije (avtor projekta hotela Ambasador v Opatiji, hotela Golf na Bledu in še mnogih drugih hotelov v Jugoslaviji), prof. Radovan Nikšič, dipl. ing. arh., profesor na zagrebški univerzi, in Ivo Filipčič, dipl. ing. arh. (avtor nekaj pomembnejših gostinskih objektov na Hrvat-skem).
Idejne zasnove so bile takoj dostavljene članom strokovne komisije. V dneh od 16. do 17. maja je komisija v Rogaški Slatini skupno pregledala in ugotavljala prednosti lin pomanjkljivosti posameznih idejnih zasnov.
Komisija je ocenila idejo Komunaprojekta kot najboljšo po funkcionalni zasnovi, arhitekturi in po urbanistični rešitvi. Avtor projekta je Borut Pečenko, dipl. ing. arh. Komisija je svojo odločitev primerno utemeljila. V razpravi sta sodelovala v komisiji tudi predstavnika Zdravilišča Stane Čujež in Lojze Metelko.
Pri opisovanju priprav pa ne moremo mimo tega, da ne bi omenili naporov in prizadevanj za finančno' posojilo, ki jih je vodil glavni direktor tovariš Lojze Libnik in razprav.p finančni konstrukciji te znatne investicije.
Že pri izdelavi programa smo govorili o potrebnih 45 milijonih, vendar je znesek pri taki inflacijski stopnji naglo naraščal.
Takoj po odločitvi, da bo glavni projekt izdelal Ko-munaprojekt Maribor, smo pristopili k izdelavi ekonomske analize k tej idejni zasnovi, ki bo služila kot ute-
meljitev k zahtevku za kredit pri Ljubljanski banki. To analizo je izdelal Milan Detela, dipl. oec., in v začetku septembra 1972 je bil vložen zahtevek za posojilo pri banki.
Medtem so tekla pogajanja s Komunaprojektom za izdelavo glavnega projekta, v novembru pa je bila podpisana pogodba. Projektanta je zavezovala izdelati projektno dokumentacijo do aprila, vendar je rok zamudil in razpis za ponudbe je bil opravljen šele v maju 1973.
V začetku junija smo prejeli pet ponudb, in to od Gradisa iz Celja, Medimurja iz Čakovca, Tehnike iz Ljubljane, Konstruktorja iz Maribora in Pionirja iz Novega mesta.
Pri pregledu in primerjavi vseh podatkov ponudb je komisija 12. junija 1973 ugotovila, da je ponudba SGP Pionir iz Novega mesta najugodnejša in na podlagi te ugotovitve so bili s to delovno organizacijo takoj navezani stiki, ki so pripeljali do sklenitve pogodbe.
Med vsemi temi pripravami pa smo od avgusta 1972 do maja 1973 porušili staro nalivalnico, odstranili ruševine in tako do pričetka del pripravili gradbišče.
11. junija 1973 je delavski svet imenoval investicijsko grupo, ki naj kot posebni organ odloča o oddaji posameznih del na objektu in rešuje tudi druge probleme, ki nastopajo med gradnjo.
Komisijo so sestavljali: Lojzke Metelko, Stane Čujež, Anton Tepeš, Martin Kene in Tone Napast.
Za operativno povezavo in izvajanje del na objektu, za koordinacijo med izvajalci, projektantom, nadzorstvom investicije in investitorjem, za organizacijo uvoza opreme itd. je bil zadolžen Lojze Metelko.
Tehnični in obračunski nadzor je prevzelo SGP Ro-
gaška Slatina, odgovorni za nadzor pa so:
—• za gradbena dela: Igor Zupančič, dipl. ing.,
—	za elektroinstalaoije: Jože Bartalanič, dipl. ing., in
—	za obrtniška in druga
instalacijska dela:	Marica
Krumpak.
Za izvajanje del je bila 28. junija 1973 podpisana s Pionirjem gradbena pogodba, dela pa so svečano pričeli s polaganjem temeljnega kamna 29. junija 1973.
Iz tega vidimo, da so priprave trajale 18 mesecev, kar ni veliko, če upoštevamo, da je bil v tem času izdelan program, izdelana idejna zasnova, izdelane ekonomske analize, izdelan glavni načrt, opravljen razpis za najugodnejšega izvajalca — vse do pričetka gradnje. 18 mesecev priprav in 18 mesecev gradnje, to je tri leta od imenovanja komisije za izdelavo programa do izročitve objekta v obratovanje.
Če upoštevamo velikost in zahtevnost objekta, lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo to vse izvršeno v relativno kratkem času.
L. M.
Kdo
ima
prav?
Radovedna, kako napredujejo zaključna dela pri gradnji hotela Donat, sta se on dan med pomenkom, ki je veljal priznanju lepega izgleda hotela, dva naša delavca ustavila oh pokritem sprehajališču in izrekla nekaj tehtnih besed, kako je in kako naj hi bilo z njim, s pokritim sprehajališčem. Njun razgovor je bilo vredno zapisati.
MOŽNOSTI ZA PLASMA HOTELA DONAT
Z otvoritvijo hotela Do-nat je Rogaška Slatina pridobila to, kar je dolga leta zelo pogrešala; ne samo dodatnih 208 postelj, temveč hotel visoke kategorije, ki bo s svojo kvaliteto lahko zadovoljil tudi najbolj zahtevnega gosta. Gradnja takšnega hotela je bila za Rogaško Slatino nekaj zadnjih let nujnost, ker z obstoječimi objekti tako številčno, kakor tudi kakovostno nismo mogli zadovoljiti povpraševanja domačih in tujih gostov. Z gradnjo pokritega bazena pa je dana še ena možnost, in sicer možnost podaljšanja naše sezone, možnost ponudbe za čas, ko okolica Rogaške Slatine in vreme nista najbolj primerna za izlete — peš hoje. Do sedaj smo bili vedno navajeni, da je sezo-
na trajala 8 do 9 mesecev, to je od aprila pa tja do konca oktobra ali sredine novembra, ker je tako pač moralo biti, oziroma tako je do sedaj vedno bilo. Sedaj si moramo prizadevati, naš cilj mora biti, izpolniti vrzeli, podaljšati sezono ali bolje povedano — naš cilj mora biti odprava sezonskega poslovanja, naš cilj mora biti sezona, ki traja 12 mesecev. Pri tem pa se moramo vsi zavedati, da ni samo mineralna voda prvi pogoj za številne goste, da to ni samo kategorija hotela, ampak da je to splet vseh dejavnikov, od sprejema gostov, preko dobre hrane in postrežbe, kvalitetnih zdravstvenih storitev, dobrega odnosa in ne nazadnje zgrajene infrastrukture. Vse to je nujno,
da bomo naše kapacitete prodajali in da bodo gosti zadovoljni.
Kakšne pa so možnosti za prodajo novega hotela Donat? Za letošnje leto smo intenzivirali tako prodajo obstoječih kapacitet, kakor tudi prodajo hotela Donat, saj bi bilo nevzdržno, če bi z akcijo začeli šele takrat, ko bi hotel že bil gotov. Tržišče prodaje so bila področja, ki so na splošno velik rezervoar gostov — turistov, ki prihajajo v Jugoslavijo. To so: ZR Nemčija, Avstrija in Italija. Orientirali smo se na agencijsko prodajo, saj v ZR Nemčiji turisti vedno bolj težijo k organiziranemu dopustu, dopustu, ki je knjižen preko potovalnih uradov. Skoraj podobno je tudi v Avstriji, medtem ko Italija
ostaja še vedno zvesta svoji tradiciji — horuk dopusti z današnjo odločitvijo in jutrišnjim odhodom. S tako akcijo nam je do sedaj uspelo skleniti aranžmaje za 65 °/o kapacitet in s tem rezultatom smo lahko zadovoljni, ker moramo računati še na turiste, ki knjižijo svojo kuro direktno pri nas. Komercialne akcije v letu 1975 pa morajo težiti k še večji prodaji, oziroma sklepanju aranžmajev v zimskem obdobju.
Kolikor bodo vsi črnite-lji, ki so potrebni za dobro poslovanje, ostali nespremenjeni, potem ni bojazni, da ne bi dosegli planirane prodaje hotela Donat — 50.000 nočitev.
T. N.
»Ti,« pravi prvi, »kdaj mislijo podreti te stare plan-ke?« Njegov sobesednik, očitno bolj seznanjen z zadevo pokritega sprehajališča, mu odvrne: »Da tole s strani bivše nalivalnice res iz-gleda kot stare planice, si prav povedal, vidiš pa tudi, da druga plast kaže lepše lice, vedeti pa moraš tudi to, da je cela stavba spomeniško zaščitena in je ni mogoče kar tako podreti.«
Toda prvi se ne da tako hitro prepričati, zato se z namenom, da ga bo krepko zagovoril, namuzne in reče: »To že vem, da so razni gradovi, cerkve, dvorci in kaj vem kakšne stare stavbe še spomeniško zaščiteni, ti mi pa povej, kaj je na temle hodniku toliko vrednega, da mora še naprej obstajati kot priča starih časov. Menda ne boš rekel, da bodo gostje hotela Donat iz restavracije in svojih sob, pa seveda tudi drugi obiskovalci, uživali, ko jim bo razgled zapirala ta podrtija.«
»Vidiš, da res malo veš,« se malce razjezi drugi. »Dal sem ti prav, ko si rekel, da
sprehajališče na eni strani izgleda kot planke, ne dam ti pa prav, da je to podrtija. Saj sam veš, da še ni dolgo tega, ko so bile pod to streho tudi trgovine in takrat nikomur niti na misel ni prišlo, da bi predlagal to stavbo podreti. Od Stritarjevega doma dol je bil nanjo kar lep pogled in bi še bil, če ne bi bilo zadaj novega hotela, s katerim res ne gresta prav nič skupaj. Toda, ker je spomeniško varstvo na vseh instancah vztrajajo pri svojem, to je, da se ta stavba ne sme podreti, seveda ni kazalo drugega kot pustiti jo stati še naprej, čeprav ne služi več temu, zaradi česar je bila še v prejšnjem stoletju zgrajena. Zgrajena pa je v slogu, ki je značilen za takratno obdobje, enako kot druge stavbe iz tistega časa, posebno vrednost pa spomeniško varstvo pripisuje slikariji na stropu.«
»No, vse lepo in prav,« vskoči že malo nejevoljen prvi drugemu v besedo, »vendar mi ne boš govoril, da kdorkoli pripisuje spomeniško vrednost lesenim rebrom, ki se režijo novemu
hotelu, pa če hočeš tudi celi Slatini, v brk!«
»Seveda ne,« prične pomirjevalno drugi in prepričano nadaljuje, »toda prav v tem grmu tiči zajec. Tudi drugo stran, to je tole, ki ji ti praviš planke, podrtija in rebra, je treba na novo izdelati prav takšno kot je ta, ki gleda proti Stritarjevemu domu. Ker te že vidim, kako komaj čakaš, da boš vprašal, kdo je tisti, ki naj poskrbi za novo izdelavo druge plati sprehajališča, ti takoj povem, da smo to ti, jaz, tvoji in moji sodelavci, skratka kolektiv Zdravilišča. Celotna ureditev bi menda stala okoli dvesto starih milijonov.«
»Ti si pa dober,« vzroji prvi, »kje bomo pa vzeli toliko denarja, saj vemo, kakšne skoraj nepremagljive finančne ovire je bilo treba premagati, da je Zdravilišče začeto gradnjo lahko nadaljevalo in speljalo do konca. Jaz mislim tako: če spomeniško varstvo meni, da tale, še enkrat rečem, no, ne podrtija ampak starina, ki ničemur ne služi, mora stati kot spomenik še naprej, naj tudi da
denar. Mi ga že ne bomo dali.«
»Pa še kako ga bomo dali!« prepričuje naprej drugi, »saj ni mogoče drugače. Zakon o spomeniškem varstvu je že poskrbel za to, da se objekti, ki so spomeniško zaščiteni,'morajo tako vzdrževati, da ne propadejo, denar za to pa mora dati tisti, ki s takšnim objektom upravlja. V primeru sprehajališča smo to mi.«
»No, če je že tako,« malo popusti prvi, »bom na zboru delavcev naše TOZD predlagal, naj nam spomeniško varstvo ali kdo drug zagotovi iz kakršnegakoli vira brezobrestno posojilo s takšnim odplačilnim rokom, da bi letno vračali le po nekaj starih milijonov, kar bi pa že nekako zmogli.«
Z odgovorom drugega, da takšnega kredita nihče ne bo dal, njun pomenek ni prenehal. Še naprej sta prepričevala drug drugega in vsak je imel po svoje prav. Iz njunega razgovora pa smo razbrali dovolj, da se vprašamo: Komu bomo dali prav
VRELCI
VRELCI
ORGANIZACIJA POSLOVANJA IN SISTEMATIZACIJA DELOVNIH MEST V HOTELO DONAT
Gradnja hotela A-katego-rije Donat je postavila pred gostinske delavce Zdravilišča zahtevne naloge. Nedvomno je, da je poslovna tehnika v hotelih višje kategorije drugačna kot v nižje kategoriziranih hotelih. Kvaliteta gostinskih storitev mora biti na višjem nivoju, saj imamo opravka z zahtevnejšim gostom, ki zahteva za višjo ceno tudi primerno kvaliteto. Normativi porabljenega delovnega časa na enoto dela so povsem drugačni — porabljen delovni čas je višji kot v nižje kategoriziranih hotelih. Organizacija dela mora biti »izbru-šena«, kot pravimo temu v strokovnem gostinskem žargonu. Na sprejeto organizacijo dela in sistemizacijo delovnih mest pa je imela vpliv tudi mikro-lokacija in medsebojna povezanost obratov in enot znotraj hotela. Gradbena parcela je bila omejena na prostor med Zdraviliškim domom in Novo terapijo in vnaprej določeno število hotelskih nadstropij in število sob. Tako se je morala razporeditev, velikost in medsebojna povezanost restavracijskih in kavarniških glavnih in montažnih prostorov temu podrediti. Notranja organizacija je morala torej izhajati iz razpoložljivih prostorov in njih medsebojne povezanosti in ne obratno.
Glede na to, da smo v Rogaški Slatini do sedaj imeli samo hotele C in D kategorije, je bilo nujno, da smo si ureditev in organizacijo poslovanja hotelov višjih kategorij ogledali drugje. Razpoložljiv čas sicer ni dopuščal temeljitih analiz, vendar nam je kljub temu uspelo Zbrati potrebne podatke. Osnovne obrise tehnike poslovanja smo morali začrtati še pred naročilom opreme, mehanizacije in specifičnega gostinskega inventarja. Organizacijo dela in tehniko poslovanja, ki smo ju videli drugod, smo morali nujno Vskladiti z obstoječo v ostalih gostinskih obratih zavoda predvsem kar zadeva zajemanje materialnega in finančnega značaja.
Sedaj veljavni normativni akti Zdravilišča in TOZD zdraviliška dejavnost, kamor spada tudi delovna enota Donat, določajo da ima hotel Donat status delovne enote s svojim organom upravljanja — svetom enote. V delavski svet TOZD zdraviliška dejavnost delegira enota svoje predstavnike v razmerju s številom zaposlenih v TOZD zdraviliška dejavnost. Predvidena reorganizacija sicer predvideva odpravo statusa delovne enote, vendar menim, da se bo za tako zaokroženo celoto moral najti primeren model, v katerem se bo samoupravljanje čim bolj približalo kolektivu delovne enote.
Iz organizacijske sheme je razvidno število obratov, upravljanje, vodenje in medsebojna povezanost. V grobih obrisih bi bila organizacija in tehnika poslovanja v posameznih obratih oziroma oddelkih naslednja.
RECEPCIJA
Vodja oddelka prenočitvene dejavnosti znotraj hotela je šef recepcije. Pod njegovim neposrednim vodstvom so vsi delavci recepcije, vratarji, nosači, vozniki dvigal, hotelska delavca in gospodinja perila, ki ima neposredni nadzor in vrši razpored sobaric po nadstropjih. Odgovarjala bi tudi za evidenco hotelskega perila, skrbela za zamenjavo perila in nadzorovala delo priročne pralnice in likalnice osebnega perila gostov. Hotelsko in restavracijsko perilo bodo prali v centralni zdraviliški pralnici.
Organizacija dela in poslovna tehnika bo prilagojena poslovanju hotelov višjih kategorij drugod, obdržali pa bi nekaj specifičnosti poslovanja, ki ga imamo vpeljanega v prenočitveni dejavnosti zdraviliškega gostinstva. Vsa evidenca prometa bi se registrirala preko re-cepcijske registrske blagajne. Recepcija oziroma žurna-list dobi še posebno nalogo: sproti evidentirati vse kreditirane storitve, ki jih bodo
gostje koristili v posameznih prodajnih oddelkih znotraj hotela. Gost bo namreč na podlagi posebne hotelske legitimacije koristil storitve, ne da bi jih poravnal z gotovino. Storitve bo lahko koristil na kredit s tem, da mu jih bodo beležili na njegovem hotelskem računu. Za ta tako imenovani »francoski način« smo se odločili zaradi njegovih očitnih prednosti, ki se kažejo predvsem v tem, da se gost resnično počuti kot gost in so mu storitve hotela na razpolago, ne da bi moral vsako konzumacijo sproti poravnati. Razumljivo je, da bo moral kreditirane storitve sproti podpisati, kopija kreditiranega računa pa bo po najkrajši poti odšla v recepcijo za ažurno in sprotno evidenco hotelskega računa gosta.
S tem sistemom bo zagotovljeno, da bodo gostu zaračunane le dejanske konzu-macije po veljavnih prodajnih cenah.
Rezervacije garaž in boksov za pse bodo potekala preko recepcije, izdajal pa jih bo hotelski delavec. Ta bo moral skrbeti tudi za red in čistočo v teh prostorih, poleg tega pa bo pobiral, kolikor bo uvedena, tudi pristojbino za zunanje parkirne prostore.
Vešč bo moral biti tudi nege in hranjenja psov.
PRODAJNI ODDELKI
Večina gostov hotela Donat bo po vsej verjetnosti imela status penzionskega gosta — koristnika zdravstvenih storitev. Poslovanje bo potrebno urediti tako, da bo gost hotela dobil razpored koriščenja zdraviliških zdravstvenih storitev v samem hotelu, da se bo na ta način izognil čakanju pred sprejemno pisarno v terapiji. Po vsej verjetnosti bo to delo opravljal delavec sprejemne pisarne zdraviliške zdravstvene službe v recepciji hotela -—• v zato določenih urah.
Po tako imenovane »prodajne oddelke« spadajo restavracija, kavarna, aperitiv
bar v hotelskem hallu in bifeji v kopališču ter kegljišču. Neposredni vodja teh oddelkov je šef strežbe, kateremu pomaga pri delu njegov pomočnik. Za svoje delo odgovarja upravniku hotela Donat.
a) restavracija
Evidenca izdanih konzu-macij bi potekala po francoskem sistemu, opisanem v poglavju »recepcija«. Natakarji naročajo v kuhinji in točilnici na podlagi posebne naročilnice. Kuhinjska oziroma točilniška evidentičarka beleži izdane storitve preko posebne registrske blagajne. Za penzionske obroke ostane dosedanji sistem »menkora-nov«. Gost plača natakarju naročene storitve na podlagi predloženega računa, izstavljenega preko registrske blagajne. Če želi prejete storitve na kredit, ta račun podpiše. Tako podpisan račun natakar odda v kuhinji oziroma točilnici. Evidentičarka odda en izvod po najkrajši možni poti v recepcijo žur-nalistu, ki poskrbi, da se kreditirani znesek čimprej vknjiži na hotelski račun gosta.
Da bi gost opoldan prišel na kosilo v čisto in prezračeno restavracijo, bodo zajtrki v kavarni. Restavracija bo odprta tik pred kosilom in bo obratovala do poznih večernih ur. Pri tem dosežemo tudi prihranek na porabljenem delovnem času.
Pri planiranju števila miz in sedežev smo se ravnali po načelu, ki je splošno veljavno v hotelih višje kategorije, to je »soba — miza«. Glede na to, da imamo v ostalih gostinskih obratih dovolj prostora za prirejanje raznih kongresov, seminarjev, posvetovanj, zabavnih in kulturnih prireditev, v hotelu Donat takšne in podobne prireditve niso planirane in za njih tudi ni primernih prostorov. Na razpolago bosta sicer dva manjša družabnost-na prostora, ki ju bo mogoče kombinirati za posvetovanja ali skupne obroke. Eden je s kapaciteto 35 se-(Nadaljevanje na 12. strani)
ORGANIZACIJSKA SHEMA HOTELA DONAT
1—				
co				
O Z > <		1— CO o		
		z		H
LU		>		<
Q		<		Z
<		LU		O
z		O		o
>co		<		<
> < cr		Z >C0		_j LU H- o
Q		>		I
N		<		
		cr		Q
Q		Q		Z)
N		N		—\
O i-		Q N		—J I
Q		O		z
Z)		1-		>
	1 —J		1	 LU		O _i
I		>		LU
2 > O		co 5 co		Q cr O
_l		>		CD
LU		<		N
O				
cr O		LU O		
m				
N				
		1—		
		co		
		o		
		z		
		>		
1-		<		
<				h-
Z		LU		<
O		O		Z
O		<		O
< _l		z >co		Q <
LU				_l
1—		>		LU
0 1	—	< cr	—	1- O
LU		o		I
h-		N		z
O		O		z
Z!		N		>
LU		O		<
1			h-		cr
LU > CO		cr O		Q_ Z)
		1—		
		z		
		LU		
		cr		
		CD		
LU
O
o
O
<
o
O
cr
CL
LU
>o
■co
—I
<
CL
O
Z
<
o
0.
LU
O
LU
cr
<
>
<
cr
o.
Z)
<
z
I—
<
cr
CD
O
VRELCI
VRELCI
(Nadaljevanje z 10. strani)
dežev, drugi pa ima 26 sedežev. Skupna kapaciteta restavracije je 127 miz in 312 sedežev. Iz tega sledi, da je hotel vključen v tako imenovano mirno cono zdravilišča, kamor ga vključuje tudi njegova lokacija.
Od obstoječih sistemov strežbe smo izbrali rajonski sistem strežbe. To se pravi, da bo na vsakem rajonu šef rajona in njegov pomočnik, po potrebi pa tudi dva. Za rajon bo odgovarjal šef rajona, ki bo sprejemal goste in prevzemal od njih naročila ter jih posredoval svojemu pomočniku. Po potrebi pa bo stregel tudi sam. S tem dosežemo, da bo rajon stalno zaseden po natakarju, v kuhinji pa se izognemo nepotrebnemu čakanju, ki ga povzroča preveliko število natakarjev. S tem dosežemo tudi racionalno delitev dela in se izognemo nepotrebnemu čakanju.
Kot način strežbe smo izbrali angleški način. To se pravi, da natakar gostu poda jed iz plošče na krožnik, oziroma mu bo jed, v primeru, če streže z istimi jedili več gostom, tudi razkosal in razdelil. Razumljivo je, da tega načina ne bomo mogli uporabljati vedno in dosledno, ampak bo večkrat prišlo do kombinacije angleškega in francoskega načina.
Evidenca gostov po sobah, dietah in narodnostih bo mo-
rala biti zelo dosledna (na kartončku na mizi), ker bo predstavljala osnovo za naročanje števila posameznih menu kartic za posamezne obroke in diete. Jedilne liste, menu karte in cenike bomo v doglednem času pisali za vse gostinske obrate zdravilišča centralno.
b)	kavarna
Kot smo omenili, bomo v kavarni nudili gostom poleg običajnih kavarniških storitev tudi penzionski zajtrk. Kavarna bo imela svojo kuhinjo, ki bo poleg zajtrka pripravljala tudi malice in jedila na žaru. V dopoldanskem času, ko restavracija ne bo obratovala, bo kavarna kombinacija »restavraci-ja-ka.varna«.
c)	aperitiv bar v hotelskem hallu
Namenjen bo predvsem hotelskim gostom in bo nudil običajne storitve. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi postal »točilnica« v klasičnem smislu.
d)	Bife v kopališču
Poleg brezalkoholnih pijač in toplih napitkov bo tu na razpolago določen izbor toplih malic in hladnih jedil. Sam prostor bo namreč iz higienskih razlogov ločen za kopalce in za goste od zunaj.
Kuhinja
Šef kuhinje bo moral v glavnem nastopati kot stro-
Kapacitete hotela Donat
Kategorija: A
Število sob z eno posteljo	97	=	97	postelj
Število sob z dvema posteljama 50 = 100 postelj apartmajev	6	=	12	postelj
Skupaj	sob 153 = 209 postelj
V vsaki sobi je telefon in priključek za televizijo oziroma radio.
Restavracijski prostori:
Za vsako sobo svoja miza, skupaj pa 286 sedežev. V posebni banketni dvorani bo še 26 sedežev, skupaj torej 312 sedežev. V kavarni, ki bo tudi zajtrkovalnica, je 114 sedežev. Posebna konferenčna soba ima 50 sedežev. Posebni konzumacijski prostori bodo še v aperitiv baru, v kopališču in tudi v kegljišču.
Pokrito kopališče:
Bazen z ogrevano vodo do 29° C, dimenzije 16,7x12 m, globina vode do 150 cm največ. Kabine za savno po 8 za vsak spol.
Garaže: Zaključen prostor za garažiranje 24 osebnih avtomobilov. Petnajst boksov za pse.
Hotel ima 5 nadstropij in dve kletni etaži. Tri dvigala.
I kovni vodja in usklajevalec I med posameznimi oddelki v kuhinji, to je toplo in hladno kuhinjo, slaščičarno, pomi-valnicami in pripravljalnicama mesa in zelenjave, ki sta locirani v kletnih prostorih stavbe in čemur se iz že v uvodu navedenih vzrokov ni dalo izogniti. Šef bo tudi neposredni vodja kavarniške kuhinje.
Kopališče s savno
Bazen s savno nedvomno kompletira že tako bogato ponudbo hotela. Po proučevanju organizacije dela v hotelih, ki imajo v svojem sklopu tudi bazen in nekateri savno, se je bilo zelo težko odločiti za organizacijo poslovanja in sistemizacijo delovnih mest v kopališču. Predlagana in po organih upravljanja sprejeta sistemizacija delovnih mest bo po nekaj mesečnem poslovanju po vsej verjetnosti doživela spremembe. Nasprotno pa je, da bo v tem oddelku vodja kopališki mojster, katerega skrb bo predvsem vzdrževanje določenega režima v kopališču in savni. Ne bomo smeli dopustiti, da bo bazen postal igrišče z žogo ali da bi vanj puščali vinjene osebe. Prvenstveno je namenjen hotelskim gostom Donata, v drugi vrsti pa ostalim zdraviliškim gostom in šele v tretji vrsti ostalim pod pogojem, da se bodo držali določenega reda. To velja v enaki meri tudi za savno.
Kegljišče
Od vsega začetka je bilo sporno vprašanje ali je smotrno v hotelu predvideti kegljišče ali ne. Mogoče me bo praksa obratovanja demantirala, vendar moram priznati, da sem bil od vsega začetka zagovornik ideje, da v hotelu predvidimo tudi kegljišče. Iz prakse vemo, da se večina gostov izogiba dvo-steznega avtomatičnega kegljišča pri restavraciji Sonce. Nemir in podobno ne dajeta občutka varnosti v tem lokalu. Glede na to, da bodo v hotelu bivali pretežno gosti, ki bodo prihajali na shujševalno kuro, bo tudi kegljanje predstavljalo dodatek k shujševalni kuri, kar velja tudi za kopanje v bazenu. Znano pa nam je, da zelo malo zdraviliških gostov obiskuje kegljišče pri Soncu.
Glede na to, da so storitve v frizerskem salonu, trgovini in trafiki namenjene (in ti lokali tudi za to projektirani) hotelskim gostom, bo s primernim režimom in politiko cen potrebno to tudi zagotoviti. V nasprotnem primeru bo iz tega nastal navaden »vašar« z vsemi spremljajočimi pojavi v obliki hrušča, nereda in podobnega.
CENE
Cene predstavljajo pomemben element, ne samo s finančnega odnosno ekonomskega vidika, marveč tudi s stališča uravnavanja strukture gostov in s tem sredstvo za kategoriji hotela ustrezen režim. Nesporno je, da bodo cene morale biti znatno višje od cen v ostalih gostinskih obratih tudi zaradi višjih stroškov obratovanja. Cene v kopališču in kegljišču pa bodo regulator obiska. Razumljivo je, da bo za hotelske goste moral biti uveljavljen poseben režim popustov ali pa, da bodo nekatere storitve vključene v ceno penziona.
ZASEDBA DELOVNIH
MEST
V tem sestavku že večkrat omenjeno dejstvo, da smo do sedaj imeli hotele C in D kategorije, pride pri strokovni zasedbi delovnih mest najbolj do izraza. To se pravi, če nismo imeli hotelov višje kategorije, nimamo za to strokovnega kadra, ki bi imel izkušnje na tem področju. Nujno je bilo vse postaviti na novo. Na razpise in objave prostih delovnih mest se je javilo dosti kandidatov, vendar zelo malo takih, ki so že delali v hotelih višjih kategorij. Upoštevajoč kombinirano tehniko poslovanja bo tu potrebno nenehno vzgajanje delavcev na delovnih mestih. Do naslednje zdraviliško turistične sezone pa bo nujno, da si še podrobneje ogledamo poslovanje drugod. Po vsej verjetnosti bo potrebno tudi določeno spreminjanje tehnike poslovanja. Ni bojazni, da bi kvaliteta pripravljanja hrane ne bila v redu. Imamo namreč dovolj strokovnega kadra — kuhinjskega, ki bo s svojimi dolgoletnimi izkušnjami poskrbel za to. Premiki bodo še bolj potrebni v strežni ekipi. Delali bomo po
Sodelavci pri izvajanju hotela Donat
1.	Projektanti
Glavni in odgovorni projektant: dipl. ing. arh. Borut Pečenko
Sodelavec gl. projektanta:	dipl.
ing. arh. Drago Klemenčič
Odgovorni statik: dipl. ing. arh. Bojan Špes
Projektant opreme: dipl. akad. arh. Mirko Zdovc
2.	Nadzor:
Odgovorni nadzornik gradbenih del: dipl. ing. Igor Zupančič
Nadzorni elektroinstalacijski del: dipl. ing. arh. Jože Bartalanič
Nadzorni obrtniških in drugih inst. del: Marica Krumpak.
3.	Izvajalci:
Gradbena dela: Pionir Novo mesto TOZD Krško, šef gradbišča Miro Benčina, delovodja Zdravko Tomše, Branko Volčanik, Ivan Vukovič. Instalacija plina: Plinarna Maribor Instalacija hladne in tople vode: IMP TOZD Maribor
Instalacija centralne kurjave: IMP TOZD Maribor
Instalacija klima naprav: IMP TOZD Maribor
Instalacija bazenskih čistilnih naprav: Jeklo Ruše
Instalacije jakega in šibkega toka: IMP TOZD Ljubljana Dobava in instalacije trafo postaje: TSN Maribor
Instalacija priključkov jaki tok: Elektro Celje
Instalacija zunanje razsvetljave: Per-bil Ferdo, Slov. Konjice Instalacije priključkov šibkega toka: PTT Celje
Keramične obloge sanitarij: Obnova Celje
Keramične obloge bazena: KIP Maribor
Krovska dela: Izolater Zagreb
Hidroizolacija v bazenu: Rudar Zagreb
Kleparska dela na hotelu: Babnik Jože, Ljubljana
Plavajoči podi: Zvezda Maribor Obloga s tapetami: Bojoplast Pula Slikarska dela: Bojoplast Pula Pleskarska dela radiatorjev: Pleskar Ptuj
Obrizg stropov — instalacij v meza-ninu: SOP Krško
Kleparska dela na trgovini: SOP Krško
Steklarska dela na hotelu: Steklar Celje
Steklarska dela na bazenu: Staklo Zagreb
Mizarska dela: »Slog« Maribor Ključavničarska dela: Monter Poljčane
Aluminijska dela: Monter Poljčane Cementninarska dela: Umetni kamen Ljubljana
Kamnoseška dela: Jadrankamen Split
Tapetniška dela — pod: Zvezda Maribor
Asfalterska dela: Cestno podjetje Celje
Znižani strop v sanitarijah: TOP Zagreb
Znižani val strop: TAMIZ Mengeš Znižani strop ulica:	Termika Ljub-
ljana
Znižani strop iz plexi:	Lesna indu-
strija Litija
Žaluzije: Contal Ljubljana Oprema hladilnice: LTH Škofja Loka
Oprema kuhinje: IGO Ljubljana Oprema spalnega objekta: SLOG Maribor
Pogodbeni partner za opremo spalnega trakta: Slovenijales Ljubljana Pogodbeni partner za opremo meza-nina in pritličja: Lesnina Ljubljana
Individualna oprema restavracije —
kavarna, recepcije in pritličje: TAMIZ Mengeš
Serijska oprema: »Stol« Kamnik in Meblo Nova Gorica Montaža kegljišča: Športoprema Ljubljana
Liti asfalt v garaži: Ceste kanalizacije Celje
Izdelava in montaža saune: Kmetijski kombinat Ptuj Korita za rože: Gradis Ljubljana Plexi trak za trgovine: Pečenko Ljubljana
Harmonika vrata: Pionir Novo mesto Garažna vrata: Konstruktor Maribor Tapiserija: Cvetka Miloš, Zagreb Grafika: Mrkuc, Debenjak, Pogačnik Uvoznik: Tehnoimpex Ljubljana Dvigala: SABIEM Bologna, Italija Avtomatika za klima: ACS Dunaj Avstrija
Klima naprave:	Trane-Marley USA
Sanitarna armatura: Schmiedl Avstrija
Obložna keramika za bazen: Hoganas Švedska
ICon vektor ji in troks konstrukcije: Tatzl Avstrija
Kompenzacijske cevi: Tuboflex Nemčija
Talna kurjava ob bazenu: Thermo-aparatenbau Nemčija Regulatorji Lamatic: Tatzl Avstrija Kegljišče avtomati: Schmid Avstrija Termostati — ventili: Grohe Avstrija Kovinska oprema kopalnic: Smutim-pex Italija
Regulirni ventili: Samson aparaten-bau Nemčija
Plavalni ventili: Schneider & Hel-mecke Nemčija
Alu konstrukcije: Tatzl Avstrija Fakturni stroj: Anker Avstrija Jedilni pribor: Berndorf Avstrija Porcelan posoda: Banseher Zahodna Nemčija
Okensko steklo: Glavverbell Belgija, Femperi Švica, Vetrococa Italija
drugem sistemu evidentiranja, stregli po drugem načinu in sistemu — torej skoraj vse na novo. Delo v sami recepciji je postavljeno na dokaj drugačno poslovno tehniko od dosedanje, medtem ko delo po nadstropjih ne bo predstavljalo posebnih težav. Večja neznanka je obratovanje kopališča in savne, vendar upamo, da tudi tu ne bo prišlo do večjih težav in ovir. Vsekakor pa bo, vsaj kar zadeva organizacijo, v začetku teža dela ležala na šefih oddelkov in vodstvu hotela.
Glede na navedeno sem
prepričan, da bomo gostinski delavci pri premagovanju teh začetih težav naleteli na polno razumevanje, predvsem pa na podporo vseh pristojnih činiteljev, od organov upravljanja do vodstvenega in vodilnega kadra, predvsem pa celotnega kolektiva Zdravilišča.
Razpisi in objave prostih delovnih mest razen za specifična delovna mesta v Do-natu (to je šefi oddelkov in delavci v kopališču), so glasili na delo v TOZD Zdraviliška dejavnost. Ob začetku obratovanja hotela bodo na-
mreč delovna mesta v hotelu Donat zasedli tako dosedanji gostinski delavci zdravilišča, kot tudi na novo sprejeti. Obdržati moramo namreč kontinuiteto strokovne priprave dietalne prehrane in strežbe dietalnih obrokov. Slednja zahteva od natakarjev poznavanje osnov dietalne hrane in strežbe dietalnih obrokov, na splošno pa tudi poznavanje navad in zahtev zdraviliških gostov. Do pričetka naslednje zdraviliško turistične sezone torej ni pričakovati dokončne konsolidacije v hotelu. V naslednjih
petih mesecih do pričetka sezone nas čaka torej mnogo dela. Utrjevati poslovno tehniko, vzgajati in usposabljati kader, skrbeti da bodo storitve primerne kategoriji hotela. Nadomestiti moramo tudi izpad delavcev, ki bodo stalno delali v Donatu. Na vsak način pa bo potrebno poskrbeti za zasedbo delovnih mest v vseh obstoječih gostinskih enotah, ki jim je s planom naložena pomembna naloga in na katerih bo še vedno teža dela — vsaj v začetku.
M. K.
15
VRELCI
VRELCI
VEC nastavitvenih, modernejših kapacitet zahteva izpopolnitev terapevtskih in rekreacijskih PRIPOMOČKOV. NAŠA ŽELJA JE, DA ZAGOTOVIMO IN NUDIMO NAŠIM GOSTOM ČIM VEC IN TEM
BOLJŠE ZA NJIHOVO DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO
Z dograditvijo nove Tera- ! pije smo bili prepričani, da razpolagamo z zadostnimi in najsodobnejšimi pripomočki za fizikalno terapijo. Glede na sestav gostov lin njihove zahteve smo se zadnja leta že tudi na tem področju začeli izpopolnjevati. Vedno nam je bil velik problem, kako zadostiti gosta in kaj nuditi gostu za športno rekreacijo, saj takorekoč razen namiznega tenisa v Terapiji in sprostilne ter specialne shujševalne gimnastike nismo imeli ničesar. Mislim, da ni potrebno še posebej poudariti, kakšen pomen in namen imata šport lin rekreacij a.
»Ostani mlad dn zdrav« — toda kako? To je vprašanje, s katerim se danes ukvarja mnogo, mnogo ljudi in tudi za nas je postalo zelo resno. Zato smo tudi storili mnogo, da hi se tudi na tem področju izpopolnili. Sedenje in mirovanje nam prinašata bolezen in okornost. Tudi vitkost, ki sledi nepravilni prehrani, ni vse. Treba se je gibati, skrbeti za elastičnost in telesno odpornost. Včasih je veljalo pravilo: »Biti debel, biti lep iin zdrav«. Danes vemo, da je drugače, da debelost ne prinaša niti lepote in tudi ne trdnega zdravja. Odvečni kilogrami prekomerno obremenjujejo srce in lokomotorni sistem. Ljudje postanejo neelastični, okorni, srečni in zadovoljni le ob polnem krožniku in prijetnem počitku po izdatnem obroku.
Shujševalni postopki, ki so pri nas uvedeni in organizirani, so dokaj razviti in izpopolnjeni, če jih opazujemo ozko z medicinskega stališča. Z uspehi naših postopkov smo si doslej pridobili ugled in sloves ne samo doma, temveč tudi v tujini. Zdravniški pregledi, redna kontrola stanja pacientov, dieta, pitna kura z mineralno vodo, gimnastika v terapiji in drugo, to popolnoma potrjujejo, saj so do sedaj evidentni mnogi primeri uspešne shujševalne terapi-
je. Priznata pa moramo, da zahteva tako kurativno poseganje v pacientovo telesno težo njegovo popolno sodelovanje in trdno odločenost izpolniti vse predpisane zahteve in postopke. To pa uspe le pri stabilnih osebnostih, ki so se pripravljene odreči dotlej običajnim prehrambenim lin sploh življenjskim navadam, pri tem pa se sprijaznijo s strogim kurativnim postopkom. Znano pa je, da je uspešnejša kakršnakoli dejavnost, ki jo človek opravlja z veseljem, kot hobi, ki pa konec koncev lahko vodi k določenemu cilju. Taka ugotovitev nam da tu-
di razmišljati, kako dosegati še večje uspehe pri izvajanju shujševalnih kur, pri čemer bi naši pacienti na nevsiljiv način takorekoč z veseljem izvajali določene telesne aktivnosti, ki zahtevajo fizični napor, porabo kalorij, kar je osnovni pogoj za izgubo telesne teže. Na dlani je ugotovitev, da so pogoj za take interesantne aktivnosti ustrezni športni objekti, ki so primerni tako za paciente z večjo fizično kondicijo, kot tudi za tiste, ki so pripravljeni športno udejstvovati se na bolj lagoden način. Pa poglejmo kje in kako je zagotovljena za naše goste športna rekreacija kot dopolnilo za pospešitev
shujševalnih postopkov in končno za ugodno razpoloženje dn počutje v času bivanja v Rogaški Slatini.
Naš program bomo lahko popestrili z novostmi in izboljšavami, ki jih prinaša novi hotel Donat. Končno bomo dobili savno in plavalni bazen. Imamo pa že tako imenovani športni park pod Janino s trim stezo.
SAVNA. — Najstarejša zdravilna kopel v zgodovini človeštva je ostala zaradi svojega odličnega terapevtskega učinka na organizem skozi vsa stoletja nespremenjena. Kot v prejšnjih časih je savna z lesom obložen
prostor. V njem je posebna peč in lesene stopničaste klopi. Zakaj les? Lesene stene vpijajo vso vlago, da so kopalci v suhem vročem zraku tudi do 90° C. Seveda se ta pregreta zračna kopel občasno tudi vlaži, temperatura se stopnjuje, stopnjuje se tudi zadrževanje v tem prostoru — vse to je odvisno od stanja in vzdržljivosti kopalca. Savno priporočamo zdravim ljudem z dobro kondicijo, nikakor pa ne bolnim in starejšim z obolelim srcem in ožiljem ter visokim pritiskom. Da je kopel še učinkovitejša, jo lahko kombiniramo z raznimi vajami, masažami in krajšimi sprehodi po svežem zra-
ku. Vse to krepi odpornost organizma, regulira in seveda ob pravilni dieti zmanjšuje prekomerno telesno težo, krepi ožilje in srce, veča elastičnost organizma, krepi psihofizične sposobnosti vsakega posameznika, ki vztrajno in vestno prisluhne navodilom zdravnika in terapevta.
PLAVALNI BAZEN IN KEGLJIŠČE V HOTELU »DONAT«. — Plavanje je najbolj zdrav šport, kot trdijo strokovnjaki za telesno vzgojo, saj je pri njem vse telo, vse mišice, neprestano v gibanju, v akciji. Z novim hotelom bomo pridobili tudi to dobrino, saj smo nekaj takšnega pogrešali že vsa leta, tako poleti kot pozimi. Res ne bo olimpijskih mer, toda to ni tako pomembno, saj ne bomo prirejali tekmovanj. Njegov volumen pa bo vsekakor omogočal našim gostom, da bodo telesno aktivni, dokler bodo v njem. Gibanje, gibanje, to je dopolnilo in pogoj, da bodo naša medicinska in shujševalna prizadevanja uspešnejša!
Tekmovalno kegljanje zahteva celega moža. Toda saj v hotelu Donat ne bomo predvsem tekmovali. Morda že, toda ne za rekorde, temveč predvsem v razvedrilo zaradi telesne aktivnosti naših gostov. Saj že imamo v Rogaški Slatini kegljišče, vsem dostopno. Potrebujemo pa kegljišče za naše goste, namenjeno predvsem njim v primernem, tako rekoč intimnem okolju. Takega bomo pridobimo v hotelu Donat.
TRIM STEZA. — Trim steze niso le stvar mode, temveč so v resnici športni iin rekreacijski objekti, ki omogočajo ljudem telesne aktivnosti v naravi, na čistem in svežem zraku. Naša trim steza je speljana v idealnem okolju na pobočju Janine, po gozdu, bogatem s kisikom in prirodnimi lepotami. Že zaradi tega je privlačna za vsakogar, čeprav le za sprehajalca, še bolj pa kori-
Pogled na hotel Donat
sti stalnemu obiskovalcu, ki v začetku opravi le manjše telesne aktivnosti, predpisane na posameznih postajališčih, pozneje pa le-te stopnjuje, tako da ob slovesu z Rogaško Slatino lahko postane že pravi športnik, vitek in poln kondicije.
ŠPORTNI PARK POD JANINO. — Če »pohod« po trim stezi ne zahteva skoraj prav nobene športne tehnike, pa je zanjo poskrbljeno v športnem parku pod Janino. Dve teniški igrišči sta idealna možnost za razgibavanje telesa in športnega duha. Nekdaj šport tako imenovane »višje družbe« je pri nas dosegljiv vsem našim gostom. Pri tenisu je potreben večji ali manjši fizični napor, če pa je ta združen s tekmovalnimi ambicijami, skoraj da ni opazen, efekt pa je kmalu prisoten — kilogrami kopnijo! Enaka ugotovitev velja za tiste, fei so navdušeni za namizni tenis — tudi zanj je dovolj naprav in rekvizitov v športnem parku pod Janino, le da so tu potrebni hitrejši gibi in večji refleks ter še večja spretnost. Idealno za telesno aktivnost, sprostitev, športni užitek in izgubljanje odvečnih kilogramov!
BALINANJE ni športna zvrst za upokojence, kot so menili njega dni. Tekmovanja in prvenstva potrjujejo, da je balinanje šport za vsakogar, za mlade in starejše, saj zahteva tako tehnično znanje kot telesno pripravljenost. Toda v tem smislu le za tekmovalce. Za naše goste pa je balinanje priložnost, da se, kolikor je pač komur volja, primerno razgibajo in razvedrijo. To pa je najboljši način, da pozabijo na vmesne »ilegalne« obroke.
Tudi MINIGOLF, ki navidez ne zahteva posebne telesne pripravljenosti, močnih mišic, kondicije, je na prvi pogled dokaj ležerna aktivnost. To je v resnici zanimiv šport, premeren za vse, predvsem za tiste, ki niso pripravljeni tekati po trim stezi ali za teniško žogico, temveč se v lagodni hoji in s precizno roko gibljejo po svežem zraku, vmes pa se pomerijo z nasprotnikom in se tako sprostijo in pozabijo na vsakdajne skrbi.
Pogoji za poslovanje in ukrepi za napredek hotelske izgradnje v nekaterih konkurenčnih
državah
(ZAPISKI S SIMPOZIJA »HOTELSKA HIŠA 74«.)
Stara ljudska slabost je v tem, da sosed soseda opazuje čez plot, kaj on počenja in kako živi. V današnjem konkurenčnem boju na tržišču pa se je ta slabost prelevila v nujno profesionalno radovednost, ki nas sili k črpanju raznih spoznanj o naših posrednih ali pa o neposrednih konkurentih.
Ko odpiramo hotel-prvenec v naši povojni hotelski izgradnji, ni odvečno spoznanje o tem, pod kakšnimi pogoji upravljajo in grade hotele naši neposredni konkurenti, s katerimi se s svojo ponudbo spopadamo na številnih tujih turističnih tržiščih. O naših je razpravljal v svojem članku tovariš A. Tepeš. Med konkurente prištevamo domala vse dežele, ki leže ob sredozemskem bazenu. Na tem območju se realizira velika večina evropske turistične ponudbe (Italija, Španija, Francija, Grčija, severnoafriške dežele, črnomorske države pa tudi Avstrija).
Ob pogojih šibke baze in velike ponudbe delovne sile so zahodni hotelski podjetniki do nedavnega vezali plače na obseg realizacije. Očitno je, da so s tem prevalili poslovni riziko neposredno na najemnega delavca. Ko pa se je pozneje spremenilo razmerje med ponudbo in med povpraševanjem po delovni sili v prid delavcem (eksplozivna izgradnja novih turističnih objektov in pomanjkanje delovne sile), je hotelir korenito spremenil svojo taktiko. S čvrstimi pogodbami in fiksno zagotovljenimi plačami je vezal delovno silo na svoje podjetje. Vse močnejši znaki gospodarske recesije bodo ponovno obrnili značaj fiksnih plač v variabilne, tj. v odvisnost od ustvarjenega dobička.
Rast obsega hotelske in ostale turistične potrošnje je odvisna od gibanja osebne potrošnje. V tem je tudi odgovor, zakaj je akumulativ-
nost te dejavnosti na tako nizki ravni. Večina posluje le sezonsko in vzdržuje bremena visoke vrednosti svojih poslovnih sredstev.
Zahodne države so s svojimi ukrepi intervenirale na povečanje zanimanja bančnega kapitala za investiranje v hotelirstvo. Iz svojih bu-džetov so in še financirajo razne študije za izgradnjo novih raznoterih turističnih centrov in območij. Močno financirajo tudi propagando za obisk v svojih deželah. Občutne so naložbe v strokovno šolstvo za potrebe turizma. Zlasti so učinkovite cenene ugodnosti za potovanja z javnimi prometnimi sredstvi. Vezana so na pogoj bivanja za določen čas v turističnih krajih. Tujim turistom prodajajo bencin po znižani ceni itd. Vse razlike plačuje država direktno iz svojega budžeta — s tem pa posredno omogoča čim večji dohodek hotelirstvu.
Za pospešeno ekspanzijo turistične izgradnje je bilo odločilno pomembno izvajanje tako imenovanih direktnih protekcionističnih ukrepov. Vzbudili so interes pri najširših krogih imetnikov kapitala. Med temi ukrepi so bili najpomembnejši:
1.	dodeljevanje brezplačnih ali pa zelo poceni zemljišč za hotelsko oziroma turistično izgradnjo.
2.	Pomoč z dodeljevanjem investicijskih kreditov pod zelo ugodnimi odplačilnimi pogoji: 5°/i obrestna mera, 20—30-letni rok vračila, nizka lastna udeležba, pričetek odplačevanja 2 leti po izgradnji, ponekod tudi več, beneficirane obresti, državna garancija, participacija države pri odplačilu anuitet, cela vrsta davčnih olajšav in oprostitev (na Siciliji celo do 10 let po izgradnji).
3.	Neposredno financiranje infrastrukturnih objektov (ceste, žičnice, vlečnice, kgpapi, komunalni objekti, smučišča,
kopališča) iz državnih sredstev, pri čemer imajo velike poslovne koristi hotelirji.
Konzervatorstvo in restavratorstvo raznih zgodovinskih umetnin in objektov, ki vzbujajo turistične zanimivosti, so postale stalne postavke v državnih budžetih. V novejši dobi se je temu priključil še izdatek za zaščito človekovega okolja, ki je danes postal eden primarnih turističnih pogojev (Španija v letu 1972 okoli 370 milijonov ameriških dolarjev).
4.	Posebno poostrena skrb teh držav je usmerjena na zaščito javnega reda, varstvo osebnosti in osebne lastnine tujih turistov, sanitarno in zdravstveno zaščito, ostro sankcioniranje kršiteljev pogodbenih in tržnih določil itd.
Vse poprej naštete ukrepe izvajajo nekatere države že nekaj desetletij. Neposredni rezultati takšne politike se odražajo v večji akumulativ-nosti hotelskih podjetij, nacionalnemu gospodarstvu pa dotekajo letno devizni turistični dohodki, ki dosegajo dva, tri pa tudi že štiri milijarde ameriških dolarjev.
Takšni ukrepi so spremenili ogromne komplekse puste in nerodovitne pokrajine v cvetoče turistične aglomeracije. Številni prebivalci, ki so živeli v revščini, dobivajo boljši zaslužek, porastel je življenjski standard, večajo se potrebe po različnih kulturnih dobrinah.
Bistveno se je zvečala aku-mulativnost hotelske panoge kot celota. Znatna lastna udeležba pri novih naložbah v turistične objekte je tudi bistvena razlika v odnosu na naš sistem investicij v hotele. Ta pa omogoča manjšo obremenitev pri anuitetah, večjo rentabilnost, oboje pa krepi vse dejavnike, ki so odločilni v konkurenčnem spopadu na tujih tržiščih.
SC
E. J.
15
VRELCI
VRELCI
Uvedba jubilejnih nagrad
16
»Sindikalna lista«, to je skupen dogovor organizacij in organov sindikata -in Zveze sindikatov Slovenije o vprašanjih in pravicah, ki izvirajo iz dela in naj bodo u-sklajeno urejena v vseh samoupravnih sporazumih in internih aktih TOZD, vsebuje kot enega od prejemkov iz sklada skupne porabe tudi nagrade ob delovnih jubilejih. Tudi mi smo jih uvedli in prvič podelili skupno s posebnimi priznanji ob »Dnevu republike.«
V spomladanskih mesecih letošnjega leta smo na zborih delavcev obravnavali določila »sindikalne liste« in jih večino z mesecem marcem, nekaj pa nekoliko pozneje, uveljavili. V teh razpravah smo že takrat omenjali posebno novost — denarne nagrade ob delovnih jubilejih, nismo pa takoj našli in oblikovali možnosti za uvedbo. Med letom je bilo to vprašanje še večkrat omenjeno na sejah Zbora delegatov in tudi drugih organov. Iskali in proučevali smo poti in načine kako bi postopoma, največ v treh letih, zagotovili sredstva, da bi te nagrade vsi upravičenci lahko prejeli.
Že v prvih razpravah smo se zedinili, naj ustrezno jubilejno nagrado prejmejo prej ali slej vsi člani kolektiva, ki bodo letos dosegli spodnjo mejo (10 let) delovnega staža v Zdravilišču. Ker smo kolektiv z dolgoletno tradicijo imamo zato v naših vrstah tudi precej »veteranov« z delovnim stažem nad 20 in tudi nad 30 let. Zaradi tega potrebujemo za začetno izplačevanje zajeten kup denarja, katerega ne moremo zagotoviti takoj, marveč postopoma. No, rešitev smo našli, samoupravni organi so sprejeli sklep o uvedbi jubilejnih nagrad in postopek za njegovo postopno uveljavitev. Menimo, da je rešitev kar ustrezna.
Poglejmo si jo podrobneje!
Sprejeti sklep, ki je v skladu s sindikalno listo, določa:
Delavci delovne skupnosti Zdravilišča prejmejo za delovno dobo v Zdravilišču ob desetletnih delovnih jubilejih »jubilejno nagrado«, ki znaša:
—• za 10 let dela v Zdravilišču 1 poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
—	za 20 let dela v Zdravilišču 1,5 poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
■— za 30 let dela v Zdravilišču 2 poprečna mesečna neto osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
—	za 40 let (35 let za ženske), oziroma ob upokojitvi, odpravnino — dva do tri poprečne mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
Podeljevanje jubilejnih nagrad je enkrat letno ob praznovanju Dneva republike.
Do jubilejne nagrade so upravičeni delavci, ki imajo na dan 30. novembra 10, 20 ali 30 let delovne dobe v Zdravilišču Rogaška Slatina. V to dobo se šteje tudi delovna doba pri tistih delovnih organizacijah, ki so sedaj vključene v sestav Zdravilišča.
Višina letošnjih nagrad se ravna po poprečnem neto o-sebnem dohodku v Sloveniji v lanskem letu. Ta je znašal 2.241,00 din, za nagrado pa smo ga zaokrožili na 2.240,00 din.
Ob pripravljanju predloga za uvedbo jubilejne nagrade v letošnjem letu smo trčili ob vprašanje, kdo je do nje upravičen.
Samo tisti, ki dopolnijo letos ravno 10, 20 ali 30 let dela v naši delovni skupnosti, ali tudi oni, ki nimajo prav te zaokrožene obletnice, pa vendar več kot 10 let?
Kaj kmalu smo se, kot je že spredaj omenjeno, zedinili, da je pravilno to zadnje. Tako so aktivni delavci, ki so imeli letos na dan 30. novembra več kot 10 let delovnega staža v Zdravilišču upravičeni do naslednjih nagrad:
— delavdi z delovno dobo 10 do 19 let do nagrade za 10 let, to je 2.240,00 din;
Veterane — tridesetletnike naj predstavimo poimensko. To sta Lipnik Rozalija v novi terapiji z delovnim stažem 31 let in 6 mesecev in Mlakar Terezija v polnilnici z delovno dobo 32 let in 9 mesecev. Lepa leta — nedvomno zaslužita čestitke nas vseh!
V	skladih sredstev skupne porabe nimamov dovolj prostih sredstev za izplačilo nagrad vsem navedenim upravičencem takoj. Predlagan in sprejet je bil predlog naj imajo prednost starejši. Tako je odloženo izplačilo do formiranja skladov skupne porabe iz dohodka leta 1974, to je do marca prihodnjega leta, tistim, ki imajo manj kot 15 let delovne dobe v naši delovni skupnosti, upravičeni pa so do nagrade za 10-letni jubilej.
V	prihodnjem letu bi prešli na redno izplačevanje jubilejnih nagrad. Ob prazniku republike 1975 bi torej prejeli odgovarjajoče zneske nagrad (izračunane po poprečnem mesečnem osebnem dohodku v SR Sloveniji v letu 1974) vsi člani kolektiva, ki bodo 30. novembra prihodnjega leta imeli 10, 20 ali 30 let dela v naši delovni orga-
—	delavci z delovno dobo 20 do 29 let do nagrade za 10 in 20 let, to je 5.600,00 din;
—	delavci z delovno dobo 30 in več let do nagrade za 10, 20 in 30 let, to je 10.080,00 din.
Delavcem, ki so bili letos upokojeni smo odpravnino — 4.480,00 din ali 6.720,00 din — že izplačevali sproti ob upokojitvi.
Po podatkih delovnih knjižic je v našem kolektivu 255 sodelavcev, ki so v Zdravilišču več kot 10 let. Po temeljnih organizacijah so takole razporejeni:
nizaciji. Novih »deset-letni-kov« bo predvidoma 31, »dvajset-letnikov« 14 in tri-deset-letnikov« 2. Vsi bodo upravičeni seveda le do ene od jubilejnih nagrad, ker jo bodo »dvajset-letniki« za 10 let preijeli že letos, enako prejemata »trideset-letnika« letos že nagradi za 10 in 20 let. Smiselno bi se podeljevanje naših jubilejnih nagrad odvijalo v naslednjih letih.
S tem smo »sindikalno listo« v celoti uveljavili in z eno samo izjemo (dodatek za nedeljsko delo) pri vseh vrstah prejemkov določili gornje zneske. Skupno so v ta namen iz tekočega dohodka in iz skladov skupne porabe uporabljeni veliki zneski. Prav je, da na to ne pozabimo in smo zadovoljni, da nam je s skupnimi prizadevanji in s požrtvovalnim delom uspelo potrebna sredstva ustvariti. Tako doseženo izboljšanje našega osebnega standarda naj nam bo vzpodbuda za enako ali morda še uspešnejšo delo in gospodarjenje z zaupanim nam družbenim premoženjem tudi v prihodnosti.
Dopisujte v svoje glasilo!
Temeljna organizacija	Del. doba 10—19 let	Del. doba 20—29 let	Del. doba nad 30 let
Zdraviliška dejavnost	90	32	1
Polnilnica	47	11	1
Vzdrževalna dejavnost	34	10 —	
Skupne službe	19	10 —	
A. T.
Multiplikativni učinki turistične potrošnje na druge gospodarske panoge
TUJKA »MULTIPLIKATIVNI« JE ZELO UDOMAČENA V EKONOMSKEM JEZIKU. V PREVODU POMENI: VEČKRATNI (OPLOJUJOČI)
Znano je, da se denar, ki ga porabijo turisti, steka različnim udeležencem, ki sodelujejo v turistični ponudbi. Tako dobiva hotelirstvo 60 odst., prometne organizacije 19 odst., trgovina 14 odst., turistične agencije 5 odst. in ostale dejavnosti okoli 2 odst. Navedene panoge porabijo ta denar za nakup raznega materiala in uslug, da bi zadovoljile turistovim željam, plačujejo delo in del dohodka izločijo za razširitev svoje proizvodnje. Tako kroži turistični dinar iz ene v drugo gospodarsko panogo in čim večkrat menja lastnika, tem večji je njegov učinek na gospodarstvo kot celoto. Pa boste rekli, da enake učinke in transformacije povzroča tudi dinar iz katerekoli druge gospodarske dejavnosti. Je tudi res. Vendar pa turistična potrošnja samosvoje učinkuje na gospodarstvo. Pri tem moramo razlikovati med potrošnjo domačih in inozemskih turistov. Pri potrošnji domačih turistov ta denar ne povzroča bistvenih razlik v smeri multiplikativ-nih efektov, saj je vseeno, če se ta denar, ki je itak namenjen osebni potrošnji, porabi za zadovoljevanje turističnih ali pa drugih osebnih potreb.
Povsem drugačna pa je situacija pri potrošnji inozemskih turistov. Devizni dinar povzroči namreč dodatno in povečano potrošnjo raznega blaga in storitev v sami drža-vi-gostiteljici. Armada milijonov turistov troši ogromne količine blaga. To pa vzpodbudi večjo proizvodnjo v številnem krogu različnih proizvajalcev. Bistveno važno pri tej proizvodnji pa je dejstvo, da za to ne porablja skoraj nič ali pa celo prav nič uvoženega materiala. Govorimo, da je devizni učinek v turizmu enak razmerju 100:0, ali v skrajnem primeru 90:10 (izraženo v denarju: za 100 din deviznih
dohodkov ni bilo nič oziroma le 10 odst. tega dohodka porabljenega za uvoz repro-materiala ali pa za propagandne stroške). Nekatere druge proizvodne panoge morajo za svojo' proizvodnjo uvoziti za vsakih 100 deviznih dinarjev izvoženega blaga do 50 odst. ali celo 100 odst. vrednosti reprodukcijskega materiala. Takšen devizni učinek, izražen s stopnjo, je enak 50 odst. ali pa celo ničli.
Ta zelo poenostavljen prikaz je zelo prepričljiv glede na koristnost turističnega deviznega dinarja. Država lahko vso razliko, tj. ves devizni učinek porabi za kritje deficita v svojem poslovanju z inozemstvom. To pa se pravi, da lahko krije primanjkljaj pri uvozu repro-materiala tistim proizvajalcem, ki ga morajo za svojo proizvodnjo uvažati.
REZULTATI IN UČINKI TURISTIČNEGA DEVIZNEGA DINARJA V SFRJ
Uradna statistika izkazuje, da so tuji turisti porabili pri nas v letu 1973 za 12.530 milijonov deviznih dinarjev. Skupna potrošnja pa je bila zagotovo večja, saj ni podatkov o privatni »črni« menjavi valut. V obsežni študiji pa je ugotovljeno, da se je ta priliv pozitivno odrazil tudi pri drugih udeležencih v družbeni proizvodnji skupno za 3,87-krat več. Torej znaša družbeni proizvod iz tega
naslova 48.491 milijonov dinarjev, to pa je več kot 8 odst. celotnega družbenega proizvoda Jugoslavije.
Kakšna pa je bila struktura potrošnje inozemskih gostov leta 1973 v SFRJ?
Po empirični oceni so potrošili za hotelske storitve okoli 50 odstotkov oziiroma 6.265 milijonov din. Ostanek pa so porabili za izvenpen-zionsko potrošnjo, prometne usluge, za komunalne takse, za spominke litd. V razvitih turističnih državah je ta odnos mnogo ugodnejši za potrošnjo turistov v nehotelski sferi, tudi v razmreju 35:65.
Po uradnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko so porabili inozemski gosti v letu 1973 v Jugoslaviji 88,8 tisoč ton živilskih artiklov in 360 tisoč hi različnih pijač. Med živilskimi artikli 11 tisoč ton mesa, 12 tisoč ton svežega sadja, 12 tisoč ton vrtnin, okoli 48 milijonov jajc, 9,5 milijonov litrov mleka, več kot 1,2 tisoč ton masti, 11 tisoč ton krompirja. Med pijačami 96 tisoč hi vina, 120 tisoč hi piva, 16 tisoč hi močnih alkoholnih pijač, 64 tisoč hi mineralne vode in še toliko sokov.
Gornje številke so impozantne. Njih veličina je toliko bolj pomembna, ker to pomeni praktično neviden izvoz blaga. Njih posebna vrednost je v tem:
a) ker mnogo od navedenih artiklov sploh ne bi mogli izvoziti na tuja tržišča,
b)	ker smo zanje iztržili doma v povprečju dva do petkrat več kot bi nam v danem primeru plačal tuji uvoznik,
c)	ker za njih proizvodnjo ni bilo treba uvoziti skoraj nobenega reprodukcijskega materiala,
č) ker smo tako prihranili lastnemu	gospodarstvu
ustrezne stroške v mednarodni blagovni menjavi (transport, špedicija, zavarovanje, provizije, carine itd.).
Na področju cestnega prometa pa so bili doseženi naslednji rezultati. V letu 1973 je krožilo po naših cestah 15.716 tisoč inozemskih potniških avtomobilov. Po nekii konservativni oceni je vsako vozilo prevozilo v obeh smereh 300 km in je porabilo do 10 litrov bencina na 100 km. Celokupna poraba bencina je znašala torej okoli 380 tisoč ton, za kar smo iztržili prek 1,4 milijarde dinarjev. Del tega iztržka, več kot 300 milijonov din, se je stekel v fonde za ceste, državna blagajna pa je dobila okoli 800 milijonov dinarjev za prometni davek.
Te številke zelo zgovorno dokazujejo, kako pomemben je devizni dohodek iz turizma in da so naložbe v turistične objekte izredno po-mebne za nacionalno ekonomiko. Zato se za privabljanje tujih turistov intenzivno prizadevajo tudi gospodarsko najbolj močne države.
SC
Turistično društvo in zdravilišče najboljša...
V svoji tradicionalni akciji je celjska turistična zveza ponovno izbrala najboljše turistično društvo, naj lepše kraje in najbolj prizadevne turistične in gostinske delavce na svojem področju. Letošnja priznanja so dobili Turistično
društvo Rogaška Slatina, Luče kot najlepše urejeni turistični kraj, Celje kot naj lepše mesto ter mi kot najbolj urejeno zdravilišče.
Za najboljšega turističnega delavca so izbrali prof. Zorana Vudlerja — tajnika celjske turistične
zveze, za najboljšega gostinskega delavca pa Mitjo Lapa — direktorja gostinskega podjetja »Paka« iz Velenja.
Pokal najlepše urejenemu turističnemu kraju bodo podelili na posebni zabavni prireditvi v Lučah.
VRELCI
VRELCI
11315k
18
Tukaj je, naš je!
(Nadaljevanje s 1. strani)
VLADO KERN, direktor splošno-kadrovskega sektorja: »Omogočil nam bo izpopolnitev naše zdraviliško-tu-ristične ponudbe z vidika njene kvalitete in razširitve. Neustrezna ureditev naših hotelov nam goste, ki žele večjo hotelsko udobnost in imajo več pod palcem, usmerja drugam. Glede kakovosti hotelov bomo imeli široko izbiro. Ne bo nam treba več odklanjati naročil in s tem dopuščati odtekanje dohodka. Samo ob sebi se razume, da opremljenost najvišje stopnje brezpogojno zahteva tudi storitve na isti ravni z vseh področij naše dejavnosti, ki so kakorkoli v zvezi z gostovim bivanjem pri nas.«
FRANCKA ULAGA, vodja sprejemne pisarne: »Večji obisk in ustvarjeni objektivni pogoji bodo omogočali storitve na višjem nivoju v gostinstvu in tudi v zdravstvu. V objektivnem in subjektivnem smislu bomo morali razširiti kapacitete v Terapiji. Še več truda in skrbi bo treba posvetiti čistoči kraja in okolice.«
FRANC LIPNIK, vrtnar: »Privedel nam bo zahtevnejšega gosta. Dograjen hotel bo ter j al, da se bomo tudi mi delavci izgrajevali v novih zahtevah. Vsi, ki delamo v Rogaški Slatini, tako tudi trgovci, obrtniki, komunalni delavci, moramo združiti svoje napore za kulturnejšo ureditev našega kraja.«
VERA ŠTRAVS, fizioterapevtka: »Pričakujemo s tem lažjo prebroditev nesezon-skih mesecev. Plavalni bazen z ogrevano vodo bo odprl nove sodobnejše fizioterapevtske postopke. Vsi bomo morali zboljšati naše delo, nas zdravstvene iin gostinske delavce pa bo še bolj združil pri našem skupnem delu.«
Dr. JOŽE LAVRIČ, zdravnik: »Pravzaprav veliko. Ne samo novih 200 postelj, ampak večjo zasedenost v mrtvi sezoni tudi v ostalih hotelih.
Delovni čas bo lahko enakomernejši skozi vse leto. Plavanje, savna, kegljanje, vse to bo še bolj popestrilo program shujševalnih kur, ki so v svetu zelo iskane. Racionalno je treba izkoriščati posteljne kapacitete. Nekatere slabše sobe hi bilo treba izdajati le na željo tistih, ki žele skromnejšo ureditev. Več posluha je posvetiti željam naših bolnikov pri vseh, ki pridejo z njimi v stik. Nedopustno je pomanjkanje vode v nočnih urah in neprimerno ogrevanje ob nastopu hladnejših dni. Go-stom-bolnikom moramo prihraniti čakanje v vrstah pred šalterji.«
.
MILAN ZAGODA, šef recepcije: »Novi gostje, nove zahteve in nove pobude za popestritev uslug in storitev. Stare delovne navade ne spadajo v takšen hotel. Spoštovati in negovati bo treba takšne standarde, ki so v takšnih hotelih običajni. Gost mora biti nekdo, ne pa eden izmed mnogih. Se pravi, zagotoviti takšne pogoje, da bo gost koristno uporabil svoj kratko odmerjen čas in dosegel cilj svojega prihoda, to je koristen dopust ali pa uspešno zdravljenje.«
MARJAN ZORJAN, natakar: »Ugotavljam veliko zanimanje za bivanje v njem. Mislim pa, da je projektant namenil premalo za družabne prostore. Goste bo treba bolj ,zaposliti' s fizično in z zabavno rekreacijo. Popoldne hi morali zagotoviti nek kotiček z zmerno animirno glasbo.«
In na kraju še moje želje o tem slovesnem trenutku: Naj bo dan otvor.itvee.hotela DONAT mejnik za pričetek boljše kakovosti naših storitev, začetek konca klasičnih sezon s skoraj polletno depresijo. Odprava te pa pomeni po drugi strani večjo socialno varnost za velik del naših delavcev in ne nazadnje življenjsko navezanost delavcev na usodo sredstev, katere upravljajo iin na rezultat svojega dela.
Iz zapisnika odbora za družbeni standard
Odbor za družbeni standard je na 10. seji, dne 10. 9. 1974, sprejel sklep o razpisu prostih stanovanj in samskih sob. Razpisana so bila naslednja prosta stanovanja in samske sobe:
—	garsonjera v izmeri 14 m2 v bloku Ratanska vas, ki jo izprazni Godec Vida;
—	enosobno stanovanje v izmeri 30 m2 v bloku Ratanska vas, ki ga izprazni Mikša Albin in se sestoji iz kuhinje, ene sobe, kopalnice in stranišča ter predprostora in drvarnice;
—	dvosobno stanovanje v štirinajst stanovanjskem bloku Zdravilišča v izmeri 48 m2, ki ga izprazni predvidoma v mesecu oktobru Mesarič Mirko;
—	dvosobno stanovanje v bloku Ratanska vas v izmeri 45 m2, ki ga izprazni predvidoma v mesecu decembru Korbar Dragica;
—	enosobno stanovanje v izmeri 30 m2 v bloku Ratanska vas, ki ga izprazni Osek Ivan;
—	ena soba v stanovanjskem bloku Zdravilišča Rogaška Slatina, ki jo izprazni Vidic Franc.
V razpisnem roku je bilo vloženih 35 prošenj. Prošnje za dodelitev samskih sob in stanovanj so vložili:	Perc
Danica, Hrepevnik Tilka, Šket Marija, Jazbec Ana, Ru-sič Angelca, Obsedla Jože, Herič Jože, Gotlin Elizabeta, Štraus Vera, Vistoropski Olga, Burič Albina, Pance Majda, Pirš Vinko, Kaiser Irma, Križanec Frančiška, Zobec Marija, Petan Irena, Junež Milena, Ceher Vida, Krumpak Jožefa, Žerdoner Marija, Nežmah Silva, Križanec Kristina, Podhraški Marija, Kampuš Karel, Hajnšek Marija, Kolar Edi, Kužner Marija, Kos Marjan, Dovšak Zinka, Mikolič Marija, Pivec Rezka, Stojan Ivanka, Ferlež Branko in Križman Olga.
Na 11. seji odbora za družbeni standard, dne 17. oktobra 1974, je bil izdelan predlog za razdelitev prostih stanovanj in samskih sob. Ta je bil posredovan vsem TOZD in SDS ter javno razgrnjen. Namen razgrnitve predloga je bil, da so se delavci o njem izrekli.
Na 12. seji odbora za družbeni standard, dne 28. okto-
bra 1974, je bil predlog za razdelitev prostih stanovanj in samskih sob dokončno potrjen.
Prosta stanovanja in samske sobe je odbor dodelil naslednjim delavcem:
—• Hrepevnik Tilki stanovanje Turnšek Janeza v 14-stanovanjskem bloku;
— Šket Mariji stanovanje Mikša Albina v stanovanjskem bloku Ratanska vas;
— Jazbec Ani stanovanje Mesarič Mirka v 14-stano-vanjskem bloku;
— Rusič Angelci stanovanje Osek Ivana v stanovanjskem bloku v Ratanski vasi;
—• Dosedla Jožetu stanovanje Gotlin Elizabete v zdraviliškem bloku ;
— Herič Jožetu stanovanje Šket Marije v Soncu;
— Gotlin Elizabeti stanovanje Korbar Dragice, v bloku v Ratanski vasi;
— Štraus Veri stanovanje dr. Lavrič Jožeta, v 14-stano-vanjskem bloku;
—• Vistoropski Olgi stanovanje Kidrič Marije v Soncu;
— Križman Olgi garsonjera Godec Vide v stanovanjskem bloku Ratanska vas;
— Čeher Vidi stanovanje Vistoropski Olge, ko se bo leta preselila v stanovanje Kidrič Marije;
— Kampuš Karlu stanovanje Štraus Vere v bivšem otroškem vrtcu;
— Petan Ireni soba Dosedla Jožeta v zdraviliškem bloku;
— Pirš Vinku soba Vidic Franca v zdraviliškem bloku.
Odbor za družbeni stan-darddard iz objektivnih razlogov ni mogel upoštevati prošnje za dodelitev stanovanja tov. Burič Albine in Podhraški Marije, zato je TOZD-1 priporočil, da sostanovalko Burič Albine preseli, ker bo imenovana rodila in da se tov. Podhraški Mariji napelje voda v sobo v Beograjskem domu tudi v času, ko je hotel zaprt.
Perc Danici naj bi bilo po predlogu dodeljeno stanovanje Kaiser Irme. Perčeva se s predlogom ni strinjala, drugega prostega stanovanja pa trenutno ni na razpolago.
Prav tako ni bilo mogoče dodeliti Kaiser Irmi 2-sobno stanovanje v novem bloku v Ratanski vasi.
E. Z.
VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 600 izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tisk in klišeji: ČGP Mariborski tisk.
SC