Ja 1898 22 števii**. ▼ NblU 4*tntf 1». feknavarja 1SM.) Tečaj XXIII. -*l>w<___ lakaje p« trikrat a« tedea v taatlh to- (rl» tovklh, A««HkU» *Ol>ctoi]. Z jutranje tedanje 1» r-tj f. nt' Jfjutrnj i^erao pi ob 7. ari vnter. — Oboja« iidujt itaic; Je.:«J,n-»taa . t, 1.-, llTM AtA1|I f. 1.5C « t« BIM , , . 4.M M pol lato ... 0,- . , , 9— • »HlH» ... It.— . • . 18.- Naralalae i« plačevat; eapre| m iiriiki trn priložene aereontae m sprava aa eilra. fntalfn« itevilka ee dobivajo t pro-dajalaleth tobak« « lratu po ■ avt, iavea Trste po 4 avl. EDINO Oflaei m rt^An« p« tarifa t petftv; aaaiove ■ dabollvi trkaal •« pU4a proator, kolikor obeafe aavednih vri i. Peelane, ••■rtniae injavao aahvaie, og!»*i Ud. aa raAunajo i>o r "•>»i kakor zajee... To js fanti Skoda, da mu nisem naročila obuti škornje, sicer ai utegnejo ie mialiti, da je kak airotek, ne pa kmečki sla". (Pride še). Deželni zbor istrski. VIII, Mjadm 9 /eknumrja 1898. (Dalje.) Posl. 11 a d đ i Ć j« nadaljeval : Zaokrožili so današnje krajne občine tako, da j« pod vsako italijansko ali poitalijaoleno Mestece prišlo čim ?eč Hrvatov ii davčnih občin, katerim no dol*o gospodarili in jim, žal, gospoda-rijo Se danes naši narodni prttivniki. Ali v mnogih tako zaokroženih in umetno ustvarjenih italijanskih občinah ae je f dauts naš« ljudstvo jelo zavedati, in radi tega hočete deliti zepet. Dogaja se protivno od oaega, kar s« Mislili Italjaui. Oai so mislili namreč, da železnimi obroči tako stisnejo naše, da jim boda pokale rebra, ali prišlo je pre-tivne, kajti nekaterim mestom že pokajo rebra v objemn in pritiska našega ljadstva na mesta. Tako so se rešile iz italijanskega objema občine Bmat, Pazin, Žmiuj, Tinjan itd. in Bog pomore, da ae rešijo Udi vse oue, ki se še danes uabajajo v vašem objema. Iz omenjenih poročil smo izvedeli, da ja bila c. kr. vlada v pripomoć toliko za raz-deljenje občine Pazin, kolikor Pomjan. Glede Pauna pravit«, da je deželni odber dopisoval z vi«, c. kr. miniaterstvem in c. kr. na-mestaištvo« v Trsta v ta napea, da m« dasta sveta in pouka, kaka naj bi 4« uredili namišljeni abnormalni in nazdravi ednošaji v ebčisi pazinski. Mi vsmo, da vam je bilo c. kr. nameatništve vrla posluino v tem poalu in da vam je bilo na tpo-moč; saj je javna tajnest, da je jadan c. kr. na-mestniških svetovalcev v Trsta izdelal načrt, kako da ogrdite sebe in občino Pazin. V svojih poročilih navajate tudi navideznih razlogov, ki so vaa baje doveli do tega, da delite občini pazinsko in pomjanako. Proti občini pazinski, katere aprava je uzorna, ne navajate mkakega razloga za delitev, ampak navajate le nekoliko praznih fraz in podatkov, ali temeljitega razloga nimate nikakega. Ta ne upliva ničefar dražega, nago želja po nadvladji in gospodsko mnh .... (Pealanec Cleva je vskliknil govorniku, da govori severi, katerih no bi se drznil izreli italijanski. Poslanca Spinčid in dr. Trinejstid st# ao prepirala v italijanskem jezika a poslancema Cjeva ib Bennatijem. Predsednik je ivonil, galerija je bučala.) Glede občine Pomjan navajate nekaj {razlogov, ali takih, katere ste, ali ualvarili vi sami, ali pa ate jih izzvali. Ti se skhcajate v svojem p »ročila v prvi vrati na to, da je bila uprava te obline neredna in da so tam od nekdaj volilne borbe, ter da ae odpomore jednemi in drugemu, ako ee ta občina razdeli na dvoje. Jaz pničam na atrani občino Pazin, ker beda ie jpriliko, da ae govori e njej, ter prehajam na aamo občino pomjansko, ki je v raapravi. Pred petimi leti je bil na občinski upravi v Pomjann poznani val prijatelj in aomiiljeaik, glasoviti Gunjac, ki je apravil to občino na rob propada, radi cesar je imel opravila tidi z zakonom, in ki je bil šiloma odpravljen ad nprava radi ne-apoaobnosti. Za njim je prevzela občiuake oprave slevenako-narodaa stranka, ki je v dveh razredih pobila atranko Ganjačevo, in aicer v dragem in tretjem razredu. Priznati moramo mi aami, da ao bili Mali možje male veiči v upravljanja občine, ker ae večiaa njih ni nikdar pečala z upravo, ali neareča za to občino je bila največ v tam, da je v prvem razrada prodrla protinaredna italijanaika stranka, katero aeatavjjaj« domaći odpadniki, pro-danci in nekaj gospode v Kopra. Vse, kar je večina občinskega zastopa hetela izveati valjavaega za debro in korist obline, ali da vsaj nokeliko uredi občinsko npravo, ai dopuščala izvesti ena tretjiaa zastopstva, ampak je branila celo, da se to izvede. (Na galeriji in med večino bučanje in ivitgaaje. Posl. Bartoli ia Varetoa sta nabijala atolicami. Predsednik je zvonil.) Povsodi je ta tretjina metala narodni stranki polena pod noge. Obrokovala jo je na deželnem odbora ia na vladi, a v novinah jo je napadala in grdila tako dolgo, dokler ai prišlo do tega, da je vlada razpadla te občinsko saatopatvo, sporazuma« z vami ali na Vaae zahtevaaj«. Po razpuščeuja občiaskega zastopa je prevzel občinsko opravo tajaik — ake se ■e motim — okrajnega glavarstva v Kepru, goop. Mleka*. Jaz ne pozaam tega gospoda ooebno, mM* •»«*» HO tmepni čul s*p, j* dober ara aik, da p«zna oba j«z ka, itaiijaaaki in sloves-•ki, 4* je pravice* in nepriatranaki. Da je sreča hotela, da bi bili pustili tema človeka za nekoliko lata občins a apravo in da aredi isto, ter da izvede nove volitve, jaz sem gotov, da bi bila danes občinaka nprava, ako ne azorn*, pa vsaj taka, kakoršna je v večini italijanskih občin Njega ate Črnili, grdili ga in napadali, javn« in tajno, tolike časa, dokler ga ni »datranih c. kr. vlada in na njegovo meftto postavila nekega umirovljenoga računskega uradnika, ki je došol tja, da, kaker se je gevoril«, uredi, občinsko upravo. (Pride še.) Polit« ARe ti. T TRSTU, dna 18 fobnvuj* 1898. K položaju. Češko vprašanje nadvladnje neprestano ve* notranji politiški položaj. Vlada ve, da ni misliti na konsolidacijo razmer v državnem zbora, še več: da sploh ni misliti na kako resno delo v centralnem parlamenta, ako se Nemci in Čehi povrnejo kakor stari sovražniki. V tem hipa se je zgostil čeiko-nemiki prepir v vprašanja, ali naj se vrši razprava o adresi, ali naj se ne vrši. Čebi zahtevajo, da ae vrši, in tagajo sicer z opozicijo. Nemci se upirajo in žugajo z nadaljevanjem obstrukcije. Ker ni videti, da bi hoteli od-jenjati ni jedni ni drogi, smatrati je položaj jako kritičnim. Deželni maršal češki, grof Lobkovic, biva sedaj na Dunaj«. Današnja poročila pravijo, da je njegov prihod zadnji poskus za odvrnite? preteče *irize. O bivšem namestniku češkem, grofu Thunu — ki se je bil moral, kakor znano, umakniti pritisku Mladočehov — govore sedaj, da je določen kakor bodoči m i n i * t e r s k i predsednik. Tudi Čehe da je potolažil že, davii jim obveznih obljat); ce!6 listo novih ministrov da ima ie pripravljeno gaopod grof Tliun. Relata refero. Deželni zbor dalmatinski je dovršil včeraj razpravo o adresi. Odstavek adrese, ki govori o ndanostni izjavi Njegovemu Veličanstvu, ae je vsprejel soglasno; »dstavek o jednakopravnoati in povzdigi gospodarstva, in ki zahteva tudi, da se hrvat-sko-srbski jezik uvede kakor notranji jezik, da ae raziiri deželna avtonomija, ae je vsprejel vaemi hrvatskimi in arbskimi glasovi proti italijanakim; odstavek o združenju Dalmaeije z Hrvatsko pa vsemi hrvatskimi glasovi proti srbskim in italijanskim. Zasedanj« »o je zaključilo potem živio-klicem na cesarja. Deielni zbor galilki. Povodom razprave o preračunu je povdarjat pesi. grof Stadnicki, kako soglasno delujejo sedaj vae stranke deželnega zbora. Poljaka večina ustreza kolikor možno željam Malo-rusov, a tudi razmerje do poljske Ijadake stranke je najbolje. Ruski Poljaki. Veliki guverner t Varšavi, knez Imimmaki, je izpoaloval pri ruskem carju dovoljenje, da ae napravi v Variavi poljaka politehnika. Raz ven tega dobe ruBki Poljaki ie druge koncesije v šolskem in upravnem pogledu. V zadnji Čas so dobili in dobivajo ruaki Poljaki akoro vse od Rssev. Utihnili se radi tega tudi glaaevi o zatiranju Paljakev na Baskem. Podvojeno krutoatjo pa postopajo aadaj Prusi proti Poljakom na Po-žnanskem. Ni čada, ako spoznavajo slednjič tudi Peljaki, kje je pravičnost in kje je največja kri-vilnost Slovan je pravičen ie po svoji naravi. Skušenj zato imama dovolj. Srbskih radikaleev vodja, Tajiid, kateri je pobegail na Cetiuje, mudi ae ie vedno tamkaj. Srb-aka vlada ae je izjavila, da ni pravilno, ker ga knez Nikolaj ne izroči arbski vladi, da bi iata mogla postopati proti njemu. Knez Nikola pa je izjavil, da je pripravljaa to ateriti, če se mu dokaže, da je Tajsič ros zakrivil, kar ae mu očita. (Tajaidu očita namreč srbaka vlada, da je bil soudeležen na nekem umerstvu). Korupcija na Ogrskem. Razkritja posl. Rokoaciy-a ao naplavila veliko seazacije. Budimpeštanski in duuajski židje ao v vidni zadregi. Sedaj veapo, da je ministarski predsednik baron Baafly one tri milijone, katere je razdelil med kandidate vladne stranke, nabral tak«, daje kup čeval z častnimi naslevi in podeljevanjem služeb. Takim sramotnim načinom pridobljeaim denarjem, je — zmagal baron Basffy na volitvah. In vendar ie Madjaraka delala vitežtva in svoboda I Proti Zoli. Daaea je menda le 11 dan, odkar ae vleče v Parizu razprava preti fraacoakoma piaatelja Zoli, ki je obtoiea, da je raažalil fran-eozko vojsko, obdoliivli vojne sodilče, da je ki ivo sodile, ko je osvobodilo majorja Eaterhazija. Ve« iidovaki avet je mrzlično vznemirjen radi te pravde^ in dela krupao reklamo za Zola in proti Franciji. Ogromna večina naroda francoskega in ves krščanski avat ao pa proti Zoli in na strani francozka vojske. Tako je bil vč«raj na Dunaju shod, katerega ae je udeležilo 3000 gospa, ki so izrekle Zali svojo indignacijo. Nič se aa ve, kedaj bode ras* glašeaa obsodba. Vendar je obča slutnja ta, da bode Zola obaojea. Deželni zbor tr2aSki. V. seja dne 16. februvarja 1898. Predsedoval je deželai glavar di. Dom-pieri. Vlado je zastopal c. k. namestništveni avetnik baron C o n r a d. Navzočih je bilo 31 pealance?« Najprvo so ae posvetovali o volitvi v vzklicno komisijo za osebno dohodarino. Posl. dr. Morpargo je meeil, da na*vetovana lista členov komisije sa je sestavila veliko prenaglo, ker se je med teaa časom uložilo še mnogo faaij, valed lesar se jo zdatno preminilo stanje volilnih npravičeoce?^ Govornik je predlagal, naj ie lista vrne deželnemu odboru, da jo prouči še enkrat, in da le-t* tudi imenuje člene komiaije. Tudi posl. B e n n a a i je pritrdil tema predlogu. Deielni glavar je po?* darjal, da bi utegnilo biti juridiških pomislekov proti takemu poatopanju. Govornik je dvomil, da bi bilo dovoljeno deielnemu iboru, da bi svojo priatoječo volilno pravico amel oddati del. odbora. Vladoi zastopnik baron C o n r a d je menil, da ta volilni čin mora izvršiti deželni zber sam. Posl. Morpargo je menil,da bi deielni odbor mogel ie pravečasno predložiti evoje nove predloge, ia je vztrajal torej pri avojom predlogu, naj se volite? odloii. Ta poslednji predlog je zbornica tudi ?eprejela. Dvielni odbor je predloiil, naj se odpošlje ▼lađi peticija, da se maksimum letne ataearlne ? novih biiah za delavce — ki naj ao po zakoni o4 9. februvarja 1899 osvobojena davka na stanarine — ne določi z 1 gld. IS nvč., ampak s 1 gld. 76 nvč. za vsaki m*, torej v isti meri, kakar aa Dunaju. Ta predlog ae je vaprejel brez razprave. Poročevalec dr. Pieeeli je utemeljeval resolucijo za osnutje italijanskega vseučilišča in italijanskega uiitdjiiča v Trstu Ur ta dovoljenji italijanskih učnih sredstev za tukajšnje ljudske kie. Govornik je utemeljeval avoj predlog jako na razsežne. Menil je, da kdor ima kaj čuta pravičnosti ? sebi, mora priznati, da ao opravičeno te proinje. Le vlada na Dunaju nima pravegf zmlela »za naše potrebe". Toda sedaj je Italijana jelo zapuščati potrpljenje. Gospod Piccoli je imel cel6 toli železno Čelo, da se je akliceval na §. 19. temeljnih zakon^, ki dqe vsem narodom ? Avstriji pravico do lastnega narodnega življenja. Ta llen da ae izkorišča od vseh le Italijanom na ikodo, a ko gre za italijansko vseučilišče, takrat je isti — mrtva Irka. No,'Italijani niti ne opirajo svoje zahteve na ta §., kajti noben zakon ne bi jim mogel edvzati njih prava. Oni izvajajo avojo pravo ia večnih zgodovinskih zakonov. Oni ap zahtevajo iz kake trme, ampak ker Čutijo potrebo takih institucij, ker imajo jezik, ki je bil razvit, ko so bili drugi kulturni jeziki sedanji i« surovi. Od države pa bi zahtevala ie modrost, da skrbi za to, da bedo zadovoljnji nje državljani. To spoznanje naj bi prepričalo državo, da nees^ še na dalje Zaliti Italijanov v njih čststvih. Slične argumente je navajal govornik za osnutje italijanskega učiteljišča. Glade učaih sredstev je tožil, da vlada more dovoliti ali pa ne kako knjigo ali zemljevid« Ker pa bode trajalo dlje časa, dokler ae boda moglo uatanoviti italijansko vseučilišče, naj bi so pa za sedaj pripoznavali diplomi, pridobljeni aa vseučiliičih is tehniških šolah v Italiji. V tem zmislu je predlagal govornik reso* lucijo, ki se je tudi vsprejela jednoglasno in nav-duienjem. Sedaj vidimo sopot, kako grozae ao Italijani navduieui aa svobod«, za spoštovanje narodnih pravi«, sa svobodno narodno divljenje vseh flapen, aa jeduakopravoost ia celo ta §. 19. državnih temeljnih zakinov, — kako navdašeni se aa vse to lepe stvari te laj, kadar zahtrevaje ieea — Različna vesti. Nocoj v soboto dno 19. t. m. hod« „Sokolova* maskarada v gledali!lu .Armonia". Kdor se j« odločil, da s« udeleži msskarsde, naj ns prezre tega opomina. Pozor I Sl.ivuo občinstvo, ki j« namenjeno udeležiti „Sokolove* maskarade, se opozarja, da so že dosedaj razpredene lože v pritličja, in da je na razpolago le še nekoliko lož f I. in II. redu. Kdor misli vzeti kako ložo, požuri ■ai se torej. Zdravje gospoda Mauraasrja Zadnjič sme povedali, dn j« ta vzora! avetovalec in poslanec položil svoj mm lat. Danes moramo povedati ie, Is je storil to radi — slabega zdravja I! Gosp. Hauroner j« torej pri slabem zdravju. Ta vest gotovo užalosti mnogobrojna prijatelje njegove. No, volilci njegovi pa se te lahko tolažijo s tem, |s, kar ae tiče izvrflevaaja mandata, ni mnogo razlike med zdravim in bolnim Manronerjem. Zastopal ni sv jih volilcevsedaj, koje .bolan", jih ■t zastopal nikdar popred, ko je bil še zdravil Njegova brifr* ta blagor svojih volilcev se vzdr-laje nepremično vedno na isti višini. Srečni volilci, Iti imajo takeg-i vrlino svojim zastopnikom, katerega ritrb in briga niti nista odvisna od fhičnega stanja njegovega in kateremu nobena fl«ična bolezen ne Hore porušiti delavnosti, ker take delavnosti — silkdar ni bilo J In sedaj odhaja mož a posorišca mestnega in deželnega zbora, ker je — bolan! 1 A naši pro-greasovci ao dobri ijodje, ki ne zapuščajo svojega tovarila niti v bolezni. Goap. Bratos je meail sicer, da bode jako lahko pogrešal gosp. Mauronerja, ker ga itak ni bilo nikdar v seji. Večiua pa je sklenila drugače: preiti hoče goap. Mauronerja, naj obdrži avoj mandat, če tudi je — bolan 11 Ako bi bili alobni, izrekli bi morda sum, da gg. svetovalci imajo radi gospoda Mauronerja ravno »a to, ker je „bolan" — uh, ker ne zahaja v sejo in ker jim dobrotno nudi priliko, da si morajo pomagati tudi brez njegovih sposobnosti). Honnj soit qui mil y pena« I Lnmpacijus tisti, ki ai misli, da smo mislili mi kaj slabega pri tem. Ne, mi nočemo biti zlobni in hočemo verjeti, da je gosp, ui-.tiroiier res bolan. Ali ta nesrečni župan Dompieri, kako je mogel biti venditr tako malicijozen. Te vendar rea ni bilo lepo od gospoda Dompierija. Kaj si morajo mialiti tržaški volilci o goap. Mmronerju, zlasti pa ajega — petolizniki po okolici I Predno je namreč ▼ zadnji seji mestnega sveta dal na glasovanje predlog goap. C mbija, da ae poprosi gosp. Mauronerja, naj tu božjo voljo obdrži svoj mandat, je izrekel župan D mpieri avoje posebno in čudno meuenje o .bolezni" g. Mauronerja — opazil je nekake da a« goap. Manroner namreč izborno počuti po dnevu, slabo ps z v e č e r I! Tako »alicijozni ao dandanes celo županje I Ouhovniki v mestni bolnišnici. O tem predmetu so se barili v zadnji mestni seji. Splošno ao tožili, da občina ima premalo moči do duhovnikov v belnišnici, Tale d česar ao tnrli vsprejeli predlog avet. Benassija, da bodi nova uredba položaja du-hovmkev v bolnišnici le provizorična. Občina da nima druge -ice, nego da prf*':utuj* duhovnike in jih plačuje. Beuussi se je skliceval na slučaj, da je občina svoj •-■doba s hotela odstraniti nekega duhovnika, ali ordinarijat da ni hotel privoliti v to. Občina da ai mora pridržati to pravico, da mere reči duhovnika, ako je zagrešil kakov čadea čin: Niai već za me 1 Zate naj se ne imenuje £ap*ik, ampak le trije provizorični kooperatorji Vi Morda je radoveden kdo, kakih činov bi mogel zagrešiti duhovnik v bolnišnici, katerimi ategne ina vati nevoljo velemežuih očetov v mestnem avetu, da zahtevajo av obodno roko za — ekspedicijo duhovnikov čez prag ? 1 Saj nismo še čali do aedaj, da bi bili t»ž li Italijani radi nemarnosti duhovnikov v izvrševanju avetega poslanstva svojega ob postelji umirajočih 1 Ne, taki oziri ne vznemirjajo neatrpBežev r mcetni zbornici, v tem pogledu pre- puščajo popolne avobode duhovnikom. Ali nekaj dragega, atokrat hujega ae boje Italijasi. Ali ni mogoče, da bi duhovaik katere«a bolniku — ki alučajae si Italijan — podajal tolažbe av. vere, recimo, v alovenakem jezika f I Ali de bi sel d epe-vedovsli v tam ieziks I Ali si, da bi ae morala velika bolniiuica začeti podirati aa vaek straneh, ako bi se sgnozdila taka zloraba. Tega ae baje maatni o-četje, preti temu ae hočejo zavarovati t AH razumete aedaj, kaj je hotel reči Benuaai, ko je izrekel nade, da bode ordinarijat iz ozirov na mir in slogo med verniki, ustrezal nazorom in željam tržaškega zastopstva ?! Nam pa se zdi, da si dobri genina človeštva zakriva svoj obraz, ko vidi, da ae taka Inteleran-eija pojavlja cel* ob postelji bolnikov in — umirajočih. Jubilej ikofa Stroaamayer|a. Svečanost jubilejna v Djakovu je bila velikanska. Od vaeh strani škofije ao došle deputacije. Meato je vse v zastavah. Došlo je nebroj brzojavk, tudi iz inozemstva. Na predvečer je bila sijajna rasavitjava mesta in ha-kljada vsega meščanstva. Ob 9. uri podal se js jubilar skozi ipalir belo oblečenih deklic, šoleke mladine in društev z zastavami v natlačeno stolnico, kjer je ob navzočnosti vseh javnih oblasti in ob veliki asistenci daroval slovesno sv. mašo. Po evangeliju ae je prebral papežev breve, a katerim ae alavljencu pedeljuje „aaeri palli uaum ad vitam, odlikovanje v katoliški cerkvi izvanredne. To odlikovanje je napravilo biakupu pesebno ve-aelje. Nato je imel biskup ispred altarja kraaen govor, v katerem je naglsšeral nerazdrnžljivoat ljubezni nasproti Bogu, cerkvi in naroda in je završil z molitvijo za av. Očeta lin a priporočilom narodu, naj moli sa njegovo sdrsvje. Med govorom je tudi omenil svojo vročo željo, da ae pred amrtjf ustanovi deško semenišče, da bi ae tako narodu pomagalo do vrlega avečeništva. Vkljab vsema velikemu sapovu je biakup čil in zdrav. Po av. maši aprejemale so ae deputacije. — Tudi ? Zagrebu se je proslavil ta znameuiti dan s slovesno alnlbo božjo v eerkvi sv. Katarine, pri ksteri so bili savzoči trije hrtatski škofje: nadškof sagreb-ški dr. Juraj Posilovid, prior vnavaki goap. Paval Gngler in škof senjski, dr. Anten Maorovid. Pri-aotnih je bilo več kanonikov, duhovnikov, členov akademije, vseačiliščaih profesorjev itd. — Jngo-alovanska akademija je imela izredno svečano aejo v proalavo bisernega jabileja avejega pokrovitelja, pri kateri ata ob nenavadno veliki udeležbi tmolm krame govore akademika dr. Iv. Torbar in dr. A. Bauer, a peinik dr. Fr. Markovi«! je pred-našal vzaešeno sonetni venee, složen za to priliko. — Ta alovesns proalava naredila je globok ntla na poslaflateljatvo, In je na novo rtploartfla navdušenje in najnežneja čustva ljubezni ia hvaležnoati nabrati velikemu is plemasitema dobrotnika hrvatakega naroda. 100 gld. za .Nsrsdsi dam* v Trstu Odbor .Del. pedp. društva" je sklenil v avoji predaineč-nji seji ao iaana, da od dohodkov velikega plesa podari 100 gld. sa „Narodni dom" v Trstu. Slava našim vrlim delavcem I Za .Naradni dom" v Trsta. Oseaivii prvih dveh darov za to perečo potrebo v Tratu, piše ljubljanski „Slovenec*: Tržaški Slovesci bijojo res hud boj sa avoje narodne pravice, bore ae z aaporom vaeh svojih ostalih jim še moči in narodne zavest: za svoj narodni obatanek aredi razljnčanega italijanskega elementa. Berba, ki je naložena tudi uam kranj akim Slovenaem v narodnem oziru, je ie vedno rahla sapica proti vihaijem, ki hrejejo okoli Slovanov v Primorja. In vendar imamo mi v Ljubljani že avoj narodni dom, ki pa, kakar sa je jelo kasati po njega dovršenja, ne igra tiste lepe, živahne uloge, kakor ae je pričakovalo, predno je atala krasna palača zunaj ob Latern^uiovem drevoredu. V Testa pa, kjer bi bil .Narodni dom" prava sreča za tamošnje Slovane, pa ae berd in bert za to pridobitev in vendar si piso priborili še ničesar. V čem tiči uzrok, je pač lahko uganiti ; oni, ki bi lahko, nočejo, in oni, ki bi hoteli, pa aimajo. Selsko vprašanje gorska, In takoee aučemo v atarem kalobaru. V občinski anji dne 16. t. m. je priobčil gorički župan, da je odredilo minister-atvo za nauk, da slovenska šola seue sme namestiti v lokalu, kateri je dolačila občina, ampak da ae mora umeetiti v uliei Vogel, kjer je bila italijanaka ljudska šela. — Mmiater-atvo je odredilo, ali ebčineki zastop hoče zopet rekurirati. Take ae aučemo lepo naprej v kolobaru — slovenski otroci pa naj čakajo >a svoj > šolo iu državna avtoriteta ter ioleki zakoni pa na zadoščenje aa tolika žaljenja od straai klike, ki je zares gorostasna v svoji predrznosti. 1848—1898. Dokumenta od leta 1848., ki smo ju priobčili i te dni, sta v dokaz, kake ae naa cenili v onih viharnih časih, in slovenska javno^ more primerjati sedaj med tedanjim spoštovanjem in sedanjim — postopanjem z nami. Naši objavi ati vzbudili občno pozornost med Slovenci tržaškimi in čati je bile ranegokatero trpko opazko. Tadi .Naša Sloga' je ie peuatianila jeden nai dokument, drugi pride na vrsto v prihodnji številki spoštovanega glasila Hrvatov iatrakih. Dobro je tako, da prihajajo taki dekumeati de znanja našemu ljudstvu. Na ta način spoinavamo svojo minolost, in se učimo eeniti sami sebe, kar more le povzdigati naše samozavest ia tudi našo vero, da se uopet še spomnijo aa nas gg. državniki avstrijski. Ksker v vsaki drugi driavi, tako morejo priti zopet vikarai lasi tudi za naše državo. In ker ae mi niamo apremenili, ker naa dičijo late državljanske čednosti, kakor so nas dičile 1. 1848., ker se ni zmanjšala tiata veljava naša za državo, ki ao toli navdušene pevdarja v dopiau do župnika gročanskega od 6. julija 1848. — smemo računati a gotovostjo, da ae povrne tudi sodba o naa — od lata 1848. Rekli smo, da ati naši objavi vzbudili občno pozornost. Ker pa ae nekaterim akoro neverjetno zdi, da ae je nemški izvirnik glaail rea prav tako, kakor nai aloveneki prevod, menimo, da najbolja odstranimo sleherni dvom, ako ponatisnemo tu is izvirniku par markantnejih odstavkov. Tako se glasi isvirnik na jednem mesta v uvodu: Bei dem Umstande, dass die dermali gen Ver-hftltaisse es nethvvendig macheu ao viel ala nur immer mOglich au regularen k. k. Truppan nach Itslien zu aendeu, kanu kein grosser regulftrer Milit&rkOrper nack Istries veriegt werden, — da jedoeb Iatrien bew*ffnete Kilfie zu aeiuem eige-nen Schutze gegen feindliche Invaaionen bedarf, ao hat ttber oinen, vom k. k. k lit t). Militaer-Ober-Gemmando im fiinvsrstandaisne mit dem Herra Kreishauptuiauno de« hohen Krjegs-Ministeriums am 3. v. M. Zahi 2076 zu geuehoigen befunden, dass dsreh freie Werbung in den von Slaven, in rtereu Lojalitlt, Trene und Anbiigliehkeit die Begieruug daa vollste vertrauen setzt, bawohnten Gemeiadoa Iatriena eiu Corpa miiit&iisch organiairt werde, za jvplsbasi Bahata, der neefe in des Jahreu 1818: und 1919 ruhmlick bekapat« derpfUge k. Major jetzige Oborat in Pension Herr Baron vou Lazarick und der k. k. Herr Oberatwacbtmeiater Bare« von Beichliu v Erzherzog Ferdinand Victor d' Eate Ip^iDifNe mit dan erferderlieben Vollmsobteu und hutiuttieuan versehen, hiaher abgeorduet wanlea* In pojroeje: Waa kanu asf Erden wohi hsiliger und thtuerer sls das Vsterlaod, was schossr uud Ifbaender ala deaaen Vertkeidigaag duroh aeuvp eigenen biederen und Lapfejeu Sohueseiu? Kana und soli ttberdies der Slave in Iitrien nicht stolz 4 , . f '' li 'TT ■ ' •• darauf aein, dasdieStaata Verwaltung gerade inihn ibr besonderea Vertrauen setzt, daaa ihm vorzugs-vveise die Oelegenheit dargebohten wird, au freien Antriebe eiu Vertheidiger und Retter dea beimatlichen Buden« und mittelbar des **«zen Staatea zu weidea ? Wird sich der Slaven Bruat niokt htther boben bei dem stelsen Bewustseint daes sein staataDflrgorlicher Werth, aein Patrio-tiamua, aeine feiseufaste Treue uud Anb&Hjglichkeit aa den konstituzionellen kaiaerlichen Thron aaf daa Vollste und Ehrenvollste auerkannt siad, und daaa mann in den Tagea der Gefahr mit fester Zuvaraicht aaf seina Bereitvrilligkeit, anf seinen Math, aut seinen Arm reeknet ? Izpred sodiiis. V četrtek ae je vršila razprava proti slugi na italijaaski šoli v Skednju radi poskusa oskruujssja ioloobiskajoče deklice, e čemer smo že poročali. Razprava se je vriila o zaprtih vratih. Obsojen je bil na dva mesaca ječe. Corso min. četrtka. Tadi v Trstn pojenjnjs marsikaj. In kar je začelo pešati jedenkrat, ns riivi To opanj.mo tudi ua trft«4kih paitaih .korsih*. Pr*d IS ali «0 leti bit je korio, ki te je ?rfil v drtrtek pred pustom, kaj poeebnege. Vdoleiba bila je takrat ogromna, bogatini niso itedili denarja, ampak storili so vse mogoče, da je bil korzo veličasten. Od takrat pojenjanje ta korzo od leta do lela bolj. LMoioji, sme se reći, je bil v zadnjih sdihli&j.h. Še par let in konec ga bodo. Tudi kerza aa pu-jtat' nedeljo in pu«tai toiek hirajo ter aiso več za (iiispodabljanje ouira iz prejiajih let. Novorojenci In mrtvi v Trate. V tednu od 6 do 1). t. tu. rojenih je bilo 52 moških in 57 len-skih t^upnj 109. Od t« h je bilo 13 nezakosskih. Umrla je pa 101 oseba. Isti teden leta 1897 umrlo je 106 oseb. Žalostna kronika- Dne 14 t. m. amrl je v Ljubljani učitelj Frančišek Kokalj. Bil je izvrsten in v*• •pesalad 1898 12.0« do 12.08 Ove« sa apotnlad «.50—S.62 Iti ia spomlad 8.««. S.71 Kor.sa »a maj-jnni 1397. » 34 S.SS PAenir« aeva od 78 kil. f. !8 15 -13.25 79 -Mo IS'80 18 35 od 80 kil f. 18.40—13 45, o«lf. 13 30 IS'31, od 82 kil. lor. —.— —.-. i«40 9 60 proso «15. 0 4» Pieniea: ponadbe ia povpraševanje jake slabe. — Predaj« 18000 m. st. Treme : lepo. Krtu Santos «'>•■1 »forajj«. v« doe. S7.25 i« april 87.50 Sateibarg. Santos pood av*;-**« aa mesec mara 30.50 za maj 31.— aa september 81.75 aa dieember 82.28. , Oamojekn bo»Ml8.f«bvavaiJai «»>8 Državni dolg v papirja „ » » »rebra avstrijska renta v alata , , t kronah Kreditne akcij« . . , , London 10 Lit. . . . Napoleoni..... 20 mark 100 italj. li«" . . , včeraj 102.45 102.40 191 55 102 85 363 75 120 10 9.6S 11.76 15.35 danes 102.45 102.45 122.H5 102.85 363 2b 190.15 9.6S 11.74 45.85 Posojilnica in hranilnica y Koprn vknjižena zadruga s neomejenim poro š tvom. VABILO k rednej občnej skupščini, katera se bode obdržavala v Kopru dne 6. marca 1898. ob 10. uri predp. v zadružnem stanu (ulica Porta S. Pietro, blizu kapucinske crkve, hiša Baldassi št. 609) sfc sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika o delovanju zadruge v letu 1897. 2. Poročilo nadzorstva o zadružnih računih za leto 1897. 3. Volitev odbora. 4. Volitev nadzorstva. Koper, dne 16. februvarja 1898. ODBOR. _ Trst, Piazza ddle Poste it.l_ ZASTOP IN VELIKA ZALOGA KOLES Meteor. B a. A. Bambus in vseh pripadkov za kolesarje. ZAMENA IN KUPOVANJE VSAKOVRSTNIH KOLES. Oddaja v najem in popravljanje. Zaloga suhe klobučevine „F 1 e s i b 1 e" za hitro čiščenje kovine, posebno nikiliranih delo* kolesa. Zastop več tovarn za predmete iz kavčuka. Škropilnice za peronoepero „Ver mor e 11" Vse po konkurenčnih cenah. a ..NAZNANILO. „ Spodaj podpisani raznašalec lista »Edinost" ki ie zajedno URAR. priporoča se toplo p. n. občinstvu z« popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hifie st. 8 vis Solitario •C družbe sv. Cirila in Metoda. Proda se takoj dobro oblakovan* ^oitllna. Natančneji pogoji se poizvejo v ulici Amalia štev. 12. Gnkerin 200krat slajši, nego sladkor iz repe lOO tablic »a gld. l.fiO, »no „ „ „ 3.SO, SOO „ „ „ 6.SO. Cakerin 350krat slajši, nego sladkor iz repe lOO tablic za gld. 2.&0, »SO „ „ „ S.—, SOO „ „ „ Pošilja po poltnem povzetji j.Vojtech, Nusle-Praga Ake so pošlje denar naprej, se pošlje blago poitnine prosto. ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Drtovnsi ielsanlo«. (Postaja pri sv. Andreju) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Bejjak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pnlj. 4 40 popol. v Herpese, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.90 „ v br ao vlak v Pnlj, Divačo, Beljak na Dun^J Lokalni vlak ob praznikih 2.16 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. ii Ljubljane, Divače. 9.45 „ ii Pulj a, Rovinja. 11.15 , iz H^rnelj, Libljnnne, I)un\ia, x 7 05 popol. i* PpIjh. Povinj't, Ljubljane, Hnnain. 4.&0 „ brzovlak Dira Pulj a," Kovinja, (JufenM fteleznloa (Postaja južne Jolozniee.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9,— . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s 1'ešto in Zu^reboid 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 a omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 fl poštni vlak un Dun^j, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dnnaj. zveza s Peato, Reko 8-05 „ brzovlak v Kormin. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— a mešani vlak do Miinznschlaga. Lekalna vlaka ob praznikih. 2.— „ v Gorico, Kormin, Červinjan. 4.25 n v Nabrežino. Tedenski vlak: 7.50 popol. (sredah ekspres v Ostende. DOHOD: 6.55 predp. mešani vlak iz Miirzzuichlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrettne. 8.85 „ brzovlak ie Karmina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.25 n poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko, 10.37 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11/20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak i Dunaja. 7.45 „ omnibus ii Verene, Komina, Nabrežine. 8.30 „ brzovlaV ir Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine 8.56 „ brzovlak z Dsnaja zveza z Reko. Motori na par z nerazpočljivim kotlom od 1 do 50 konjskih moči, « prosti koncesije v veakateri delavnici. Flrnnnmipni mlini IDFAI " na roko in m Par z nepokvarljivim kamenom, LMJIlUlIlllilll llllllll „lULHL prepotreben za vsakega posestnika, 40% pri- hvambe moči, mele v vaaki meri od najflneje d<» debele moke za žgance, semelje v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi »e moka segrela. 2 Via Molin piccolo 2 GCSSl & PSLOlllli — TfSt 2 Via Molin piecolo 2 Generalni zastopniki c. kr. p<-iv. tvornice strojev in motorjev na par C. H. Hoffmeister — Dunaj. Lastnik kaoBoreii n.-U ,KdU«iitr. ledavatoli in odgoTortri orednik : Fran Oadnik. — Tiskarna Doleae v Trsta.