166. Stnilla.                                             I imm. ■ tvtfc. Z3. j|]||a IfiZ.                    .                           XIV. lelo.
^---------------
t                                                                                                                                                ___            ________
4                                                                        ___
.Slovenski Narod* »dj* ▼ Ljubljani na dom dostavljen:                          v uptavni&vu prejcnuM:
ttlo leto.......K 24—           cdo Jcto.......K 22-—
poi teta........  12*—           pol leta........11 —
Četrt leta     .•»,..    .    6-—           četn leta.......    5*50
na mesec.......    2*—           na OKsec    .   .        .   .   .    «    1*90
Dopisi naj se frankiraja   Rok opisi se ne vTačajo. Orednittro: KamllOT* mlica *t 5   v ntitličju levo), ttUfoa tt 34.
lnserati   veljajo:   peterostopna   petit   vrsti za enkrat   po   14 vin.,   za   dvakrat po 12 vul, za trikrat ali vtćkiat po 10 vin. Parte m zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri već jih inserdjan po dogovoru.
Upravmštvu naj se pošiljajo naročmne, reklamacije, inserati itd.
to le administrativne stvan.
---------------  Fmmmmuui šfTilMm v«lfa !• Timar)**.  ----------------
Na pismena narobila hrez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Mift<ii Uakarma* t*Ut«n *t ftS.
.Slovenski Narod*  velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                                za Nemčijo:
ćelo leto.......K 25-—           cek> leto.......K 30"—
pol leta   •   ••.«••    ,   13*—                                                             „ .
četrt leta     ......          6*50              za Amenko in vse druge dezele:
na mesec     ♦...••    .    2*30           ćelo leto......K 35c—
Vprašanjcm glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. UpraTntftro  spodaj, dvorišče levo), KnafloTa ulica: &t 5 telefon žt. 8S
Prevrat na Turšhem.
Dunaj, 22. julija.
Jutri slavi Turčija svoj narodni praznik. Mladi turski -»arlainent je določil, da bodi 23. julij vsakega leta posvećen spominu na one histo-rične dni L 1908., ko je pod pritiskom mladoturške revolucije strla stara muslimanska država spone absolutizma, uvedla konstitucijo ter proklamirala vodilne ideje liberalne-ga svetovnega nazora, v znamenju katerih naj bi Turčija znova tazeve-teTa. Po «t!fih }€t:h nioderne cre se v Carigradu bojijo jutršnjega na-rodnega praznika, v mestu vlada mučno razpoloženje, med prebival-stvom se širijo vznemirijive vesti, da se bliža puntarska armada Al-bancev, v političnih krogih gospodu je zmešnjava . . .
Novo ministrstvo    *e  *menova-no. Na čelu mu stoji nadosemdeset- | letni    predsednik    turškega    senata Achmed Mukhtar paša, ki se je kot general    vojskoval    proti Srhom   in Rusom in ki je po svojem prepriča-nju ostal Staroturek.    akoravno    je prost reakcijonarnega duha iz Abdul Hamidovih časov ter priznava    potrebo     konstitucijonalne^a      režima. Zunanje  ministrstvo   prevzame   libe- i ra!ec  Kiami!  pasa.  notranji   minister j bo Albanec Ferid paša.    *rcvi    šejh- | jl-islam sam    je končno  rnsprotnik j Mladoturkov.                                      j
Ta imena in te oznaebe govori- i jo dovolj.   Novi turski kaninei ie se- ' stavljen iz   političnih    nasprotnikov, da iz smrtnih    sovražmkov    mlado-tLirske stranke in njene    loittike ter inavgurira politični   prevrat   podo-ben onemu.   katerega   spomin slavi turski narodni praznik.
Z današnjim dnem ie odklenka-lo mladoturškemu režimu. V oni de-želi, kjer je pognala niegova ideja pred leti najglobokejše korenine, tam. odkoder je njegova misd gnala oborožene čete proti Carigradu, čete, žareče svetega ognja za renesanso Turčije. tam se danes dviga tisočera vojska proti onim, ki so nekdaj obljubljali svobodo, enakost, bratstvo in napredek . . .
Dedščino mladoturstva nastopa liberalna liga. Obe struji izhajate od istega debla, obe ste sprejeli moderne evropske nazore, politične in kul-
turne, ići tvomi od začetka enoto, ki se je pozneje razcepila v frakcije, katerim je sledilo najljutejše stran-karsko nasprotstvo.
V svetu je odmevala slava Mla-doturkov, toda modem ;jsa in na-prednejša je ostaia liberalna liga. Od začetka ?o njeni voditelji pred-vsem Sabbah Cddin in 7smael Ke-mal sprevideli velikansko in kardinalno napako mladoturštva. Mlado-turška ideja je nacijonalistična, njihov ideal je renesansa ^snianskega naroda, ki naj bi tvoril v moderni Turciji državni narod z /serni pravi-cami in pr '•- <Tm teea hegemonič-fj^.i vta w... \\utatus mntandis: Mladoturki so v svoji nacijonalistič-ni politiki podobni Madžarom — Ie da so pozabljali. da je narod, katere-mu so hoteli v Turciji dati vso moč in kateremu so hoteli podrediti vse druge »narodnosti« od nekdaj brez vsega državnega čuta ;n ća je moderna Turčija mogoča !e, uko se more naslanjati na svoje ilba^ske in druge ^narodnosti-. Nac:j<»nalistič-na politika je vzela iMlauoturkom vsak srr.isel za primerno organizacijo zmodernizirati Turčijo; najstrož-ji centralizem je skoraj ozlovoljil one narode, ki so pri i^rvih volitvah v turski parlament tako navdušeno voliii mladoturške kandidate. Kmalu je začela izbruhati nezadovroljnost, v Albaniji ie pričelo ^opet vstaško gibanje, med srbskim in bugarskim narodom je rasel odpor. Mladoturki pa so >pomirjevali < s krutinii zakoni in z neusmiljenim orožjem. Parlament je mislil. da uduši vstasko gibanje s proslulim zakonom ^roti če-tarn. upore, nezadovoljnost med Srbi in Bolgari s krivičnimi cerkveni-mi zakoni in sanjal je o »asimilaciji« neosmanskih narodov, t>dvzemši jim višje šolstvo ... Ta duli je moral zamoriti vse razvojne kali in ustvariti novi kaos v državi, katere hodočnost — če jo sploh ima — je !e mogoča v ideji federalizma na prin-cipih narodne avtonomije.
Druga kardinalna napaka mla-doturškega režima je bila td, da je zamenjal ustavne reforme z njih vse-bino.
Štiriletni konstitucijom1 liz-em ni odpravil absolutizma. Za iormami parlamenta so se skrivali liktatorji mladoturškega komiteia, li je diri-giral državo, delal volitve, terorizira! sultana in armado, upr vija. dr-
žavne blagajne in krutu pobijat svoje politične nasprotnike. Volja ko-miteja je diktirala sklepe parlamenta. Tak sistem je nevzdržljiv; sam si vzgaja zunanje sovražnike in sam pospešuje notranjo gnilobo. Mlado-turški režim je bil v svojem bistvu naeijonalistična vojaška diktatura, ki je koreninila na albanskih tleh. V Albaniji stojijo danes tisoči proti njej in ćelo armada jo zapušča.
Njeno dedščino prevzenia liberalna ententa, ki hoče biti evropsko napredna, narodno prav'čna, torej avtonomistična in resnično konsti-tucijonalna. Ona proklamira naC }<\ da je armada orožje drža\e in ne država orodje armade. Uoče pridobiti neosmanske narode s pravičnimi koncesijami in odkl.inja politiko na-silstev. Die Botschaft bor* ich wohl . . .
Radi popolnosti bodi omenjeno tuđi dejstvo, da je turski iiberalizem odločen nasnrotnik nemškega vpliva <v najbližjem času bodo baje odslov-ljeni nemški instrukcijski častniki) ter da išče prijateljskih stikov z za-hodno Evropo,    predvsem z Anglijo.
Carigrajska poročila zatrjujejo, da je mladoturška stranka danes že tako destruirana. da bo 'urez odpora prenesla smrtne udarce. Mukhtar paša da bo v kratkem riznustil zbornico iz katere bodo izginili mlado-turški poslanci. kakor da bi iih odnese! vihar. Situacijska pnročiia pravijo. da je sultan .sam v nevarno-sti. ker se je preveč navezal na Mla-doturke in v dejstvu, (!a je šef nove-ga kabineta Mukhtar nekdanji vzgo-jevatelj prcstolonaslednika .'uzzuf l77edina vidijo mnogi omen za bo-dočnost-------
Optimisti zatrjnjejo, ^a začne s porazom mladoturškega režima čas mirnejšega in konsta*unejšega razvoja. Nova vlada da bo pomirila Albance, zadovoljila knstianske narode ter inavgurirala notranio konsolidacijo stare turske države.
Je li taka konsolidacija mogoča, more li Turčiia postati -es moderna konstitucijonalna država? Zdi se, da za to nima sposobnosti. Osmanski narod se je vedno kaza! V ot oržavo-tvoren Ie, kadar je mogol govoriti z mečem v roki, za notratiie lelo, ki edino more vesti državo na potu na-predka, pa ni bil Turek nikdar sposo-ben. V Turčiji je ves kulturni, gospodarski  in  socijalni  naoredek     usoeh
kršćanskih plemen, naprani katerim je tursko pleme in ž njim tuđi turska državna ideja vedno bolj na slabšem. Turčija ni mogla do danes postati moderna država !n trditi se more, da ji to tuđi v bodoče ne to mogoče. Naravni /azvoj narodne, kulturne, socijalne politike na Balkanu gre proti njej — tuđi liberalna era na tem dejstvu ne bo ničesar spre-menila.         _________
Za zvestobo — bič!
(Na  naslov nadsodišča v Gradcu in
pra v oMHinega    ministrstva   na   Du-
naju.)
V   nasledniem    podamo    slučaj, kateri  z bengalično lučjo osvetljuje silno  obžalovanja vredne   praktične posledice krivičnega sistema, ki vlada pri sodiščih na KorDŠkem. posebno za časa sedanjega    ministra Ho-chenburgerja.
V  Pliberku je tožila mladoletna Antonija Seiler nekega Jožefa Apov-nika na  priznanje, da  je  njen neza-konski oče. Za pričo o tožbenih na-vedbah  je bila zaslišana nezakonska mati Kanciiana Seiler. Ta je izpove-dala, da se je nezakonski oče, tože-nec, z njo družil spolno   že več   let preie. posebno pa tuđi v onem mese-cu leta 1910. v katerem ie bila Velika gospojnica (t. j. 15. avgusta).
Pliberški sodnik Czerny pa zna prav malo slovensko, ne pozna niti imen praznikov v slovenščini, ne pozna slovenskega človeka in tako se je zgodilo, da je ta mož, ki sodi skoro izključno slovenskemu ljudstvu, sma-tral Veliko gospojnico za Veliko noč ter postavil dogodkre, ki so se vršili meseca avgusta v mesec marec. Nezakonski otrok je bil rojen dne 25. aprila 1911, torej 13 mesecev pozneje, kakor je po sodnikovem razume-vanju bil nezakonski oče poslednji-krat pri nezakonski materi. V smislu §-a 163. o. d. z. pa se spozna za ne-zakonskega očeta samo tišti, kateri se je družil z nezakonsko materjo v dobi od 6 mesecev naprej do vštevsi 10 mesecev (180 do 300 dni).
Posledica pomanjkanja znanja slovensčine je bila, da je sodnik Czernv tožbo nezakonskega otroka zavrnil ter ga obsodil v povračilo stroškov.
V  prizivni instanci se je slovenskemu zastopniku posrećilo celovško
sedišče prepričati o usodepolni po-moti. — Celovško sodišče je zavrni-lo zadevo v zopetno razpravljanje sodišču v Pliberku.
Pri tej razpravi je sodnik Czernv kljub prošnji zastopnika nezakonskega otroka dr. Gosaka, da prične točno z razpravijanjem ob 10. dopol-dne, kakor je bilo odrejeno, ker se mora (on, zastopnik) na vsak način s prvim vlakom odpeljati v Celovec nazaj, vrinil druge razprave, tako da je ravno glavna priča, nezakonska mati, bila zaslišana sele v odsotnosti zastopnika.
Sedaj je sicer sodnik nezakonsko mater razumei (ker mu je prej celovško sodišče in zastopnik pojas-nil cei pravdni materijal), a kljub temu, pričam in pred vsem Kancijani Seiler ni veriel, tako da je prvo raz-sodbo potrdil.
Zadeva je zopet prišla v II. instanco. Zastopniku se je posrećilo doseći, da so bile priče se enkrat za-slišane {nezakonska mati že četro-krat). Prizivno sodišče se je prepričalo o popolni resničnosti tožbenih navedb, smatralo nezakonsko mater za popolnoma verodostojno, kakor ttidi druge priče ter je razsodbo pli-berške sodnije v drugič razveljavilo in tožbi ugodilo, ker je spoznalo, da sodnik nezakonsko mater ni razumei, kajti ta je izpovedala, da je bil nezakonski oče zadnjič pri njej o Vel. Gospojnici meseca avgusta t. j. dobrih 8 mesecev od rojstva otroka nazaj računjeno, ne pa meseca mar-ca, kakor je razumei sodnik Czernv.
Nadalje je smatral prvi sodnik pri prvotnem postopanju iz nevedno-sti, pri drugem postopanju pa iz trme nezakonsko mater za idiotinjo. De-želno sodišče pa se je prepričalo, da je nezakonska mati prav pametna ženska.
Prizivnemu 'senatu je predsedo-val nadsvetnik Stepišnek. kateri skoro edini obvlada dovolj slovenščino in je sedaj naiboljši sodnik pri dežel-ni sodniji.
Ako zadeve ne bi bil dobil v roke vesten slovenski zastopnik, bi bil nezakonski otrok brez očeta radi tega, ker je med slovenskim ljudstvom nastavljen nemški sodnik, oziroma ker se ljubi tevtonu Hochenburgerju podjarmljati nas Slovence potom svojih nemško - nacijonalnih urad-nikov.
To je en slučaj.
LISTEK.
Lepi stricek.
(Bel - A mi.)
franeoski   spisai   Guy   de   Mau-passant   —   Prevel O t o n Župa n č i č. (Dalje.)
Tri dame so sedele zadaj na fandavcu, mati na sredi med hčerka-ma; in njim nasproti možje, NValter med svojima gostoma.
Sli so preko Sene, okoli Mont-Valeriena, dospeli v Sougival, po-tem pa vse ob reki do Pecga.
Grof Latour-Vvelin je bil že pre-cej v letih; imel je dolge, redke za-iizce, ki so mu pri najrahlejši sapici na koncu zavihrali, da se je Du Roy izrazil: »Z vetrom v bradi dela jako čeden vtisk.« Nežno je gledal Rozo. Ze mesec dni sta bila zaročena.
Georges, zelo bkd, je često po-gledal Suzano, ki je bila tuđi bleda. Oči so se jima srečavale, bilo je, kakor da se jima strinjajo, se razume-jo, si pripovedujejo tajne misli, pa so se zopet izbegavale. Gospa Walter-jeva je bila mirna in srečna.
Zajtrk je bil dolg. Predno so se vrnili v Pariz, je svetoval Du Roy, da bi se izprehodili po terasi.
Najprej so se ustavili, da bi ob-čudovali razgled. Po vrsti so se po-
stavili ob zkJu in se vsi navduševali, tako daleč je šio obzorje. Sena je tekla pod podolgovatim hribom proti Maisons-Laffitte, kakor neizmer-na kaca sredi zelenja- Na desni, na visini se je očrtaval od neba marlv-ški vodovod s svojimi ofjromnimi loki, kakor gosenica z velikartekimi nogami, in spodaj se je skrival Mar-\y med vrhovi košatega drevia.
Sirna ravnina, raztezajoča se v ospredju, je bila posuta tu pa tam z vasmi.     Vesinetski   ribniki   so   risali I jasne, čiste maroge v skromno zele-I nje malega gozdiča. Na levi, prav v daljavi, je kipel v nebo špičasti zvonik Sartrouvillski.
Walter je menil:
»Take panorame ne vidiš nikjer na svetu. Niti v Švici ni podobne.«
Potem so začeli zložno korakati, da bi se izprehodili in se malo navžili tega razgleda.
Georges in Suzana sta ostala zadaj. Komai sta bila par korakov od drugih oddaljena, ji je rekel z niz-kim, podmolklim glasom:
»Suzana,    ljubim   vas.    Ljubim vas — glavo bi izgubil.« !         Zašepetala   je:    »Tuđi  iaz  vas, lepi striček.«
Povzel je:
»Ako vas ne dobim za ženo, poj-dem iz Pariza in iz Francije.c
Odgovorila je:
»Poizkusite    vendar,    zasnubite me pri papanu. Mogoče se pa vda.« i        Nestrpno se ie stresel;
>Nak, že desetkrat sem vam po-vedal, bilo bi zaman. Vrata v hišo bi mi zaprl. spodil bi me od lista: in midva se ne bi mogla niti videti več. Vidite, to bi dosegel, o tem sem za trdno prepričan, če bi vas praviloma zasnubil- Obljubili so vas marklju de Cazolles. Upaio. da se naposled uklonite in privolite, pa čakajo.c
Vprašala je:
»Kaj naj pa ukreneva?«
Obotavljal se ie in jo gledal od strani:
»Ali me ljubite dovolj, da bi bih pripravljeni tuđi za neumnast?«
Odločno je odgovorila:
»Da.«
»Veliko neumnost.«
»Da.«
»Največjo neumnost?«
»Da.«
»Ali boste imeli tuđi dovolj po-guma. kljubovati očetu in materi?«
»Bom.«
»Prav zares?«
»Prav zares.«
»Torej, ena pot je, ena edina pot! Stvari se morate lotiti vi, ne jaz. Vi ste razvajeno dete, vam dovolijo vse, in ena predrznost več ali mani, to jih ne bo prehudo presenetilo. Poslušajte torej. Nocoj, ko priđete do-mov, pojdite k mami, najprej k mami, samo k nji sami. In priznajte ji, da se hočete z menoj omožiti. To jo bo strašno prevzelo, v strašno jezo jo bo spravilo . . .«
Suzana mu je segla v besedo:
»O, mama bo že hotela.«
2ivahno je oporekel:
»Ne bo. Vi je ne poznate. Bolj bo ogorčena in bolj jezna od očeta. Boste videli. kako se bo upirala. A vi ne smete odnehati, ne smete popustiti: kar svoio tiščite, da hočete mene, samo mene in nobenega drugega. Ali boste?«
»Bom.«
»In ko priđete od matere, pove-ste isto očetu, čisto resno in čisto odločno.«
*Dobro, dobro. In potem?«
»In potem — potem postane stvar kočljiva- Ce ste odločeni, čisto odločeni, prav popolnoma, popolnoma odločeni, da postanete moja žena, draga Suzanica, moja mala . . . potem vas . . . potem vas kar odpe-Ijem!«
Toliko, da ni zaploskala. tako jo je prešinilo veselje.
»O, kako lepo! Odpeljete me! Kdaj me odpeljete?«
Vsa stara poezija, nočni beg dc-kleta s svojim ljubimcem, poštni vozovi, priprosta prenočisča, vse očar-ljive zgodbe, ki jih je Čitala po ro-manih. so ji stopile hipoma pred dušo, kakor čaroben sen, ki se ima uresničiti. Zopet je vprašala: »In kdaj me odpeljete?«
Odgovori! je tiho:
»Nocoj ... to noč.«
Trepetaje je vprašala:
»In kam pojdeva?«
»To je moja skrivnost. Preuda-
rite si dobro, kaj delate. Pomislite, da po tem begu morate postati moja žena! To je edino sredstvo ... a je . . . zelo nevarno ... za vas.«
Rekla je:
»Odločila sem se ... Kje vas do* bim?«
»Ali odidete lahko čisto sami iz niše?«
»Lahko. Mala vrata odprem.«
»Dobro. Kadar hišnik leže, okoli polnoči, pridite na trg dela Concorde. Čakal vas bom v kočiji pred mor-nariškim ministrstvom.«
»Pridem!«
»Ali prav zares?«
»Prav zares.«
Prijel jo je za roko in ji jo je sti-snil:
»O, kako vas ljubim! Kako ste dobri in pogumni! Torej grofa de Cazolles ne marate?«
»Ne, ne!«
»Ali je bil vaš oče zelo hud, ko ste rekli, da ne?«
»Mislim da! Vtakniti me je hotel v samostan.«
»Vidite, energični moramo biti.«
»Jaz bom že.«
Zrla je v daljavo in po glavi ji je rojila misel na ta pobeg. Se dalje pojde, nego sežejo oči . . . z njim! . . . Odpeljal jo bo! . . . Ponosna je bila na to. Na svoje dobro ime ni mislila, niti, kaj podlega bi se ji utegnilo pri-petiti.  Ali je sploh vedela?  Slutila?
(Dalje prlhodnjie.)
Stran 2._________                                                                               SLOVENSKI   H*KOa                                                                                              166 Stev.
Slovenski zastopniki lahko po-vedo ravno o pliberškem sođniku Czerayju, da zna tako mak) slovensko, da je treba pri vsaki razpravi totmačrti prisotnemu zapisnika rju hi če je zastopnik prisoten* — temu — razhČne priproste in nenavadne be-sede, predno razume. Zapisnikarjt pa Czemyia ne maraio, ker je po svoji naravi sdno »rov človek. VsJed tet?a ga paste capUati samega in se ne vmešavajo v njegova vpralanja! — Uboga stranka, uboga priča! Ona ne razume sodnika, sodnik ne razume njo; zapisati se nekaj mora na zapisnik, in rezultat je v mnogih, mnogih stučajih prilično takšen, Kakor smo ga zgoraj naVedlL
Ta jusrica je plačilo za to. da smo Slovenci krvaveli na raznih bo-jSčih. da izpolnujemo svoje držav-fiantske obveznosti, ne da bi pri tem črhniH besedico nevolje. Naših slovenskih fantov se v justično službo ćelo več ne sprejema, že sprejete pa se posije y kraje, kjer so popolnoma nepotrebni z znanjem svoiega mater-nega jezika. Na Koroskem ne srne shržbovati noben odkrrtosrčen Slovence v sodni službi, a vseh 100.000 Slovencev mora prenašati najhuiše materijalne krivice samo radi tega, da se iih tekom desetletij more oro-pati narodnosti in sigurno ponem-čiti.                __________
Raj pa to pomeni?
Iz 1 s t r e, 19. juliia.
Začeti so se spominjati tuJi nas Slovencev. živečih na obali našega sinjega morja v Liburnifi. Začeti so se zanimati za nas Ijudje. ki sirijo ne-
vcdo in temo. Doznuh xj j>ctc >^aJ( da živi tuđi v Istri, v okraju votosko-opatijskem, nad 26.000 Slovencev. ki so bili doslej prepušceni popolnoma sami sebi in dobri volji bratov Hrva-tov. Za te Sk>vence se doslej faktično ni zmenil nihče, a vendar so ostali zvesti svoji materi Sloveniji in so se dosedai, kakor se bodo tuđi v naprej većino zavedali. kaj so dolžni storiti v korist svojega naroda, oziroma ju-goslovanske stvari sploli.
Ravno zato, ker smo prepusčeni popolnoma sami sebi, nas je pa izne-nadil v nedeljo, dne 21. juli ja c L oglas, ki je bil pribit na cerkvenih vratih v Opatiji in ki se glasi:
»Lepa prilika za inteligentne Slovence, da slusajo slovensko pridi-go in konferenco. V nedeljo. dne Z\. juliia ob 6. zvečer bo imel govor v kapelanski cerkvici v Opatija gosp. dr. F. Knavs, župnik - dekan z Gori-ške. — Slovencu uporabite priliko, pridite v velikem številu, pokažite, koliko vas ima v Opatiji !<-
Radovedni, kaj borno slišali in kdo je ta gospod, ki je bil tako prija-zen in se nas je spomnil. šio nas je več k ti pridigi m tuđi naš ženski spol je bil dobro zastopan. saj je bilo to za nas vendar nekaj čisto novega.
In res, gosp. dr. Knavs nas je pozdravil v našem milem jeziku, prav lepo nas spodbujal. da vztrajno delamo za narodno stvar, ker smo majhen. ali značajen narod, da pa pri vsem tem seveda ne smemo pozabiti na boga in še na vse druge svete stvari, kar je gospod doktor kot duhovnik seveda moral posebno nagla-šati. Z eno besedo: mi smo bili s pridigo zadovoljni in nas je veselilo, da smo v naši opatijski cerkvi slišali tuđi slovensko besedo. ki jo povsodi radi poslušamo. če ie v naše dobre namene izgovorjena. Iznenadilo nas je pa to vendar, ker ne vemo, kateri zajec za tem grmom tiči. Mi nismo krivi, da ne verujemo besedam vsa-kega človeka. Izkušnja nas namreč oči, da ravno našim duhovnom ne smemo verjeti poprej, dokler nismo popolnoma prepričani, da li mu to, kar govori, prihaja iz srca, ali je to le uvod k bodi kakšnemu koli podjet-ju tište crne klike, ki je ravno v zadnjem času počela oblačiti v Istri in pošiljati temo nazadnjaštva med naš narod, ki je bil do sedaj vedno zvest strogo narodnim načelom. Izključe-no pa tuđi ni, da je prišel gosp. dr. Knavs tu sem na zapoved in to kak-šnega škofa Mahniča. ki bi morda hotel med nas na vsak način zasejati crna načela. Če je to, potem moramo že sedaj ti kliki reci, da je tu ves trud zastonj in vsak korak odveč. Naši roiaki v tem delu Istre bodo ostali zvesti svojim načelom, skozinskoz narodnim načelom, a smejali se bodo v brk tištim, ki bi jim hoteli utepsti v glavo nazore, merečim edino za tem, kako bi se bolj napolnjevala ti-sta nenasitna in nikdar polna »bisaga« in utrdilo duhovsko gospodstvo nad narodom. Za crna načela ne bo-ste nas pridobili nikoli, ker poznamo naše dolžnosti za domovino, a prezi-ramo do skrajnosti vaše brezdomo-vinstvo in vaše beseđe, s katerimi nam vlečete vedno čez zobe stvarni-ka, a nas hočete hraniti s hudičem. Ni več tistih časov, ko je naš narod dri za vami čez dm in strn v svojo propast, v tmino in se dal vklepati v okove. Narod je spregledal. Naš narod danes ve, da bog nima z vami ni-
Česar optaviti. Naš narod ve, da vsak najzadnji pastir ve ravno toliko o bogu in drugih ne vidnih stvar eh, ka-kor vi in ravno zato pri tem narodu ta sredstva ne vlečejo već.
Kar se tiče opatiftskih Slovencev, so pa oni tako svojih đottnosti sigurni, da tih za crne namene ne bo pridobil niti sam papei, ker tami dobro vedo, da le bog neskončno mi-lostljiv in da iim bo ta greh, da nišo zaupali na zemlji pastiriem, ki njegove ovce časih pasejo, naivcčkrat pa samo strižeio, že oprostil, kar je mogel ravno gospod dr. Knavs, ki je tuđi eden od teh pastiriev v Opatiji, dne £1. julija pri pridigi opaziti če bi bil gospod doktor slučajno obenem rudi zadat pod »korom« stal, bi bil spoznal, da tuđi naše ženstvo ni za Manjine družbe, v katere jih je on indirektno vabit. To bi mu mogel tuđi povedati opatijski kaplan. ki se že leta in leta trudi, da bi čredo mari-naric skupaj spravil, pa mu nikakor ne gre izpod roke. Veselilo nas bo tuđi v bodoče, če se nas gosp. dr. Knavs ali kak drug Mahničev posla-nec spomni in nam pnde kaj po slovensko povedati v opatijsko starodavno cerkvico. izbice si naj pa kar naprej iz glave on in njegovi vrhovni zapovedniki, da bo za brezdomo-vinskenamene kdaj kaj opravil. Opatijski Slovenci, katerih je tu čez 10U0, so tako svesti si svojih dolžnosti in imajo tako bister um, da si vedo v vsakem pogleda sami pomagati. Če preže skot Mahnič in niegovi možie na tukajšnja slov. društva in jih mislijo razbiti, kakor so je razbili na Reki, se prokleto varajo- Za danes samo rečemo: roke proč od nas in pustite nas v miru naprej živeti, opraviN pri nas ne boste niČ. Društvo m; razvija v krepko narodno trdnja-vo in v plemenite svrhe, o kakršnih svrhah vi niti pojma nimate. ker se držite načela: narod izkoriščati. ga guliti in potem mendrati. z našim ženstvom pa ravnati po naukih rdeče brošure, katera je postala pravi evangelij klerikalizma. Vsakemu po-štenemu Slovencu in Slovenki se pa nauki rdeče brošure gnusijo, vsled cesar nas nikoli v »javno hiso« spre-menili ne boste. a najmanj pa nas tu bivajoce Slovence in naša poštena slovenska dekleta.
Slovensko društvo v Opatiji bo pa ostalo naprei trdnjava čistih na-čel. ob kateri se bodo vsi vaši napadi razbili-
Štajersko.
Narodna   citalnica   v Hrastmku
priredi dne 28. t. m. v posojilnici na Dota gledališko predstavo. Vrrizor-jeni bosta igri »Napolconov samo-var« in »Ne klici vraga-. Pc predstavi bo prosta zabava s plesom v gostilni gospe Bene Peklar.
Sokolska slavnost v Sevnici. Pišejo nam: Dan 14. julija 1912 bo ostal ne le Sevničanom, temveč tuđi vsem. ki so ta dan prišli v Sevnico, v prijetnem spominu. Ob 2. popol-dne pripcljal je vlak brate sokole iz Cdja, St. Jurja, Hrastnika, Radeč in Ljubljane; na kolodvoru jih je pozdravil starosta sevniške^a Sokola br. Drnovšek. Na vozeh prišli so bratje iz Št. Janža in iz Mokronoga, nasproti jim je šla deputacija sevm-škega Sokola. Z vlakom ob nol 4. v> prišli Sokoli iz Rajh';nburs:a, Brezi , potem hrv. in srbski Sokol iz Zagr«. -ha. Tuđi drugih gostov se je pripcij.i-lo mnogo. Na kolodvoru |e zopet starosta sevniškefja Siokola pozdravil vse prišlece, nakar se je ćela sokolska armada podala v trg. Pri slavo-loku, ki je stal zraven hiše £. Pislna, pričakovalo je Sokole mnoRobrojno občinstvo; slavolok je bil po nacrtu g. Križana opremljen in lepo oven-čan. Tukaj je starosta sevaiskega Sokola br. Drnovšek še enkrat vse brate Sokole pozdravil, pripoveda-joč zgodovino mlađega sevniškega Sokola; nato je Sokole pozdravil g. Mijo Štarkl, sevniški župan v imenu občine, želeč jim, da se na domaći, bratski zemlji prav dobro počutijo; nato je pozdravila Sokole v imenu sevniških Slovenk gospodična Čita Kurentova* poudarjajoč, da je Sokol sovražfiik teme, da hrepeni le po luči in želi le luči. Sicer pa ie neki gospod, ki je ta govor pri oknu Pišlno-ve hiše posluša!, v »Straži« pisal, da je »neka krasotica čivkala«. Ne za-merimo mu, vsakdo piše in govori, kakor se je učil. Jupiter Pluvius je bil očividno od nemškutarjev pod-kupljen; kujal se je precej časa; vendar pa je v odločiinem trenutku imel z nami usmiljenje. Ves popol-dan je bilo lepo, hladno vreme. Vsa Sevnica je bila v zastavah; narav-nost umetno okrašena ie bila niša g. Cvenkla, oziroma balkon te hiše, kojega je okrasila gospa Verbičeva; pa tuđi gospa Cvenkel je storila vse mogoče v okrašenje. Ko so sokolske čete, broječe 160 mož, po tak tih vrle premogarske godbe korakale skozi trg na slavnostni prostor, obsipavale so jih vrle Slovenke iz vseh narodnih hR s šopki;    med glasnimi,   iz srca
priMMočini živio-kBci pnkurakali so da telovadiiča. Tukaj ie bilo že vse živo. V raznih šotorih, seveda lepo okrtlenih, dobU ti v«ega; takai razna vtea pri fompe Ani Starkl, tam zopet ptva in je4tt pri fff. Korberjevi in dr. šlachtovi, drugod zopet iest-vine pri gg. Smoktovi, DoUerievi in Križanovi. Pri telovađbi so nasto-pala razaa društva v prostih vajah, na bradlji in drogu. V prostih vajah so osobito ugajali Srbi; pa tuđi ženski naraščaj je žel mnogo pohvale. Cvetiice nam je prodaiala ga. Kuren-tova s hčerko in nekatcrimi drugimi mladenkami. Majhna hčerka gosp. Cvenkla iz i>t Petra v Sav. dol. je vse cvetke, kar jih je prinesla seboj, za drag denar v korist Sokola spe-Čala. Prekmalu je prišel Čas ločitve. l'pamo, da ho sevniški Sokol več-krat priredit kao slavnost, na kateri se bodemo zopet videli. Vsem bratom Sokolom, vsem dragim gostom, osobito tuđi vsem sevniškim da-mam izrekamo tem potom našo naj-srčnejso zahvalo za njih trud in po-žrtvovalnost. Kopitarska tovarna je ta dan razobesila frankfurterico. To pa Sevnice še ne bo ponemčilo. Otročaji!
V Studenicah tik Folićan je iz-voljen za načelnika krajnega šolske-ga sveta g. Josip Pintar, priznano vnet pospešitelj domače sole. Kraj-nim šolskim ogledom pa je imenovan g. Alojzij Matuš. — Umri je tukaj dne 12. t. m. Mina Orešič, podomače VrešiČek, občeznani veseljak in humorist Dravinske doline. — Govori se, da dobi trg Studenice v kratkem električno razsvetljavo, kar bi bilo res želeti ne samo v interesu trža-nov, ampak tuđi letoviščarjev.
Oficijalno poročilo Zaveže hme-l|arjev v 2atecu. 2atec, dne 20. julija. Vnovič smo se prepričali, da ste 2/3 vseh hmeljnikov našega okoliša lepi. da prav lepi, V, je pa srednja, slaba in prav slaba. Vreme je bilo zadnji čas prav vroče in toplo, noči so bile pa bolj hladne, vendar ne toliko, da bi bilo rastlini v škodo. Lepi nasadi imajo bujne stranske panoge z mnogimi cveti. kateri že deloma prehajajo v kobule. Ker pa že tuđi srednje in slabe rastline kažcio cvetne popke in ćelo cveU je njih rast pri kraju in vsled tega ni upati, da bi tuđi pri najugodnejšem vremenu dale kaj bogatejšo letino. Zelo slabi nasadi in drugoleten hmelj pa bodeta skoro brez pridelka. Po toči poškodovani hmeljniki v severnoza-hodnem delu našega okoliša so se sicer popravili, vendar je rastlina skoro brez panog in ne obeta mnogo hmelja. Rastline v visoko ležečih hmeljnikih dobivajo vsled pomanjkanja mokrote rumene liste, kateri deloma odpadajo. Včeraj, petek, smo imeli nevihto in potem je deževalo 12 ur; vsled tega imajo vsi hmeljski nasadi zadostno množino mokrote, katera bode kaj blagodejno vplivala na vse nasade. Upamo, da bodemo dobili obilo polovico pridelka v normalnih letih; nikakor pa ne toliko, kakor v letih 1901, 1905 inl908. Kup-čija se je zadnje dni zopet nekoliko oživela, vendar se cene vedno zni-žujejo in sicer na 200—240 K za 50 kg.                      Gauba. Bauer.
Iz Ptufa nam pišejo: Znano nam je, da se je slovenske dijake svoje-časno s šikanami, denuncijacijami vsake vrste in grožnjami prisililo zapustiti tukajšnjo dežeino, osobito slovenskemu delu vzhodnega Š+ajer-ja namenjeno gimnazijo. Sedaj ni na tem zavodu skoraj nobenefca sloven-seksra dijaka več. pač pa razni pri-tepenci iz vseh nemških avstrijskih kronovin. razun Štajerske. Dežela težko vzdržuje ta dragoceni zavod s poldrugo stotino nemških dijakov, ki jih nalove s težavo v Studenten-heim od vseh vetrov. Da se je svoj čas povzdigmil ta zavod v višjo gimnazijo z nemškim podučnim jezikom, je bilo krivo edinoie favoriziranje Orniga in ničvredne ptujske nemško-nacijonalne klike. Med letošnjimi abiturijenti ptujske gimnazije so edino trije Ptujčani. vsi drugi pa so tajci, Slovenskega abiturijenta ni nobe-nega. Dri. posl. Ozmec in Meško, spominjajta se razmer na tej gimnaziji, ko bo šio za odkupnino pri poga-janjih za delazmožnost štaj. dežel-nega zbora!
Iz Gradca. (Preludiji k ob-činskim volitva m.) Poročali smo že, da so sklenili nemški nacijo-nalci s krščanskimi socijalci Pantz-Neunteuflove skupine za občinske volitve kompromis. S tem kompromisom pa nišo zadovoljni niti nemški nacijonalci, ki stoje na skrajni levici, niti klerikalci, pristaši vladajoče Ha-genhoferjeve klike. Vsenemci pod vodstvom arhitekta Staerka poziva-jo volilce, da se naj na vsak način upro kompromisu med nemškimi nacijonalci in krščanskimi socijalci, ker ne bodo z njim nič pridobili, pač pa mnogo zgubili, ker bodo v prvem razredu na vsak način pripomogli v smislu dogovora Stirim klerikalcem alias krščanskim socijalcem do izvo* ljtve v graSki občinski svet. Socijalisti zasleđujefo   seveda   z nemalim
veseHem spore v nasprotnem, me-fr*anskftm taboru« Vsekakor ie računati na jako zanimiv volilni boj, ki utegne prinesti za nemške nacijonal-ce marstkatero neprijetno (za nas graške Slovence seveda le prijetno) presenečenje.
DL izkaz pritpevkov za nagrob-ni spomenik, katerega je postavilo akad. fer. društvo »Bodočnost« v Ptuju t tov. Pero Plohlu v Pragi. V ta namen so razven že izkazanih še darovali: 8 K: Anton Plohi (oče raj-nega tovariša, drugi prispevek); 3 K: abs. iur. A. Stepenšek; po 1 K: gg.: Poplatnik Franc, učitelj pri Sv. Tomažu, K. Mavrič, učitelj v Križev-cih, Ferdo Dobravc, pravnik, A. Hohnjec, učitelj v Mariboru, V. Ba-hovec, poštni kontrolor, pravnik Drago Senčar in gdč. Fani Jandlova, učiteljica pri Mali Nedelji. Skupaj v tem izkazu 18 K, v prejšnjih izkazih 64 K 54 v, torej vsega skupaj 62 K 54 v. Spomenik stane 83 K 25 v. Vsem cenj. darovalcem izrekata v imenu društva »Bodočnost« tem potom še enkrat prav iskreno zahvalo abs. iur. Slavko Sumenjak in Jože Fašner, nabiratelja.
Drobne novice. Imenovan je orožniški postajevodja Janez tr-javec, doslej prideljen dež. orožni-škemu poveljstvu v Gradcu, za kan-celista pri okr. sodišču v Ljutome™. — V Mariboru b< priredilo štajersko društvo za zrakoplovbc več zrakoplovnih vzletov in sicer začetkom avgusta. — Iz Kozjega. V Vodicah je ustrelil 11 letni sin kmeta Romiha, Jože, svojega enoletnega bratca Mihaela. Vzel je nabito oče-tovo puško s stene in namerii v šali na bratca. Puška <;e ie ^nrožila in kroija je otruku predrla ^lavo. Bil je na mestu mrtev. — VLoki pri Zidanem mostu sta ukradla dva uzmoviča posestniku Dobošku 45() K denarja. Prišla sta ponoći 5ko-zi nezaklenjena hišna vrata v hišo in grozila kmetu, ki ju je zaslišal, da ga ustrelita, ako se zgane. — Uroni 1 je v Savi pri Brežicah Sletni šo-lar Franc Jane. Dečko se je spustil predaleč v reko, zašel v kako globo-čino in utonil.
RoFošbo.
Strela je udarila v blizini Velke v dvouprežni voz posestnika Schrei-erja. Njegov 151etni sin je peljal do-mov in konja silno podil, da bi ušel pred bližajočo se nevihto. Oba konja, ki jih cenijo na 1800 kron sta bila na mestu mrtva, dečka pa so našli nezavestnega.
&e% iz bolnišnice. Iz bolnišnice v Beljaku sta pobegnili 181etna Ge-rometa Ivana iz Italije in 291etna Fassenbacherjeva iz Pliberka. V bolnišnico so jih poslali iz policijske ječe. kjer sta bili zaprti zaradi vla-čujsrarstva. Kam sta pobegnili je neznano, in nimajo dosedaj še nobene sledi o begunkah.
Primorsko.
Iz finančne službe. Imenovana sta prov. rač. rev. M. Posega in rač. ofic. S. F a b r i s za rač. revi-denta v IX. čin. razredu.
Iz preiskovalnega za pora v Gorici so izpustili lastnico tovaren za usnje Karolino Faganelovo, njenega lrietnega sina Ivana in prokurista tvrdke Vugo. ki so bili aretirani zaradi goljufive kridc. Njena starejša sina je sodišče obdržalo v preisko-valnem zaporu. Obenern je uvedlo sodišče preiskavo proti bivšemu pro-kuristu tvrdke Eaganelove, Ivanu Komidarju, na čegar ovadbo so bili omenjeni aretirani.
Miramar. Park v Miramaru je od včeraj naprej zopet dostopen občiistvu.
Nemški grof goljuf Droste v Trstu. Kakor smo že poročali je obolel v tržaških zaporih znani mednarodni slepar nemški grof Droste. katerega so aretirali pred kratkem v Trstu. Kakor poročajo iz Trsta je sedaj grof Droste zblaznel. Odpeljali so ga v blaznico, sumijo pa, da pretkani slepar blaznost le hlini.
Prijatelj načelnika pariških apa-šev Bonnota aretiran v Trstu. V Trstu so aretirali najintimnejšega prijatelja načelnika franeoskih avto-mobilskih roparjev znanega Bonnota. Ta je neki Antonio Daseur, me-hanik in šofer, ki je prišel v Trst iz Italije, kjer je presedel pred kratkem v Turinu 2 leti in 1 mesec ječe zaradi ponarejanja denarja. Daseur je bil uslužben v Trstu v nekem industrij-skem zavodu. Na obvestilo pariške policije, da je bil Daseur v Parizu eden odličnih članov apaŠke družbe in da je nevaren človek, so ga av-strijske oblasti izgnale iz vseh avstrijskih dežel.
Nadomestne deželoozborske vo-IHve v Pulta za tretji deželnozbor-ski volilni okraj puljski se vrše 29. septembra in event. ožje volitva 2. oktobra. Danes in jutri bodo razpolo-ženi volilni imeniki javno na ogled
PuJisko mestao gospodarstvo pred sodisčem. V petek se je vršila pred sodiščem v Pulju, obravnava proti bivšemu delavcu v mestni pli-narni v Pulju Josipu Zajcu zaradi krivega pričevanja v prilog predstojniku plinarne Broziniju. Brozini je namreč tuđi v preiskovalnem za-poni, ker je na nečuven način iz-rabljal dostojanstvo predstojnika pii-narne in naravnost nesramno in skrajno goljufal mestno občino. Se-zidal si je hišo z občinskim denar-jem, rabil je občinski materijal, gradili pa so mu jo mestni zidarji in de-lavci, ki so po ćele tedne delali pri njemu, v soboto pa so dobili plače od magistrata. Med temi delavci je bil tuđi Josip Zajc. Povodom preiskave pa je Zajc kot priča lagal v prilog svojemu bivšemu predstojniku, in tr-dil, da je delal pri Broziniju samo v prostem času in ob nedeljah in praz-nikih. Zajc je svoje dejanje priznal, sodišče ga je obsodilo na 3 tedne strogega zapora.
Nove aretacije v Pulju zarad! sleparij pri mestnem gospodarstvu. Puljska občinska afera, katero pere sedaj sodišče v Rovinju, postaja vedno bolj umazana. Vsak dan prinese kaj novega, vsaka preiskava odkrije kako novo sleparijo laških mestnih uradnikov. Včeraj dopoldne so na ukaz preiskovalnega sodiŠČa aretirali mestne uradnike Mihaela Pavli-Ča, Rudolfa Schallmeierja in Josipa Brozino.
Nesreća v vojnem pristanišču v Pulju. Včeraj je trčila barkasa »Po-liphenu«, ki se je pripeljala iz Brion-skih otokov in je imela na krovu veliko izletnikov v vojnem pristanišču v vojno barkaso »Bellona«. Sunek je bil silen in sta dobili obe barkasi znatne poškodbe. Ponesrecila sta se samo en krmar in neki vojak. Oba so odpeljali težko ranjena v bolnišnico.
Poskušen samomor bivšega po-morskega častnika. Bivši pomorski poročnik Cedekowsky, sedaj lotze v nekem dalmatinskem pristanišču, je prišel v soboto v Trst in prosil v avdijenci predsednika pomorske oblasti dvornega svetnika Dellesa, da bi mu pomagal do napredovanja. Pri avdijenci je bil slučajno navzoč tuđi vodja pomorskega kapitanata v Trstu Nisitev. Ko je Delles bivšemu noročniku izjavil. da ne more ugoditi njegovi prošnji, je potegnil Cede-kowsky samokres in se hotel ustre-liti. Nisitev mu je izvil samokres iz rok, na kar je pade! Cedekowsky nezavesten na tla in so ga odpeljali v bolnišnico.
PoskuŠen bratomor pri pogrebu očeta. Pri pogrebu posestnika Piriaveba iz Reke je ustrelil njegov sin Matiia štirikrat na svojega brata Alojzija iz zavisti, ker je oče določil Alojzija za edinega dediča svojega premoženja. Alojzija so odpeljali s pokopališča smrtno ranjega v bolnišnico, napadalec je pobegnil.
Đeželni zbor lipanjski.
(Seja dne 23. julija 1912 ob 10. dopoldne.)
Seja se je pričela ob 10. uri 35 'minut.
Otvoril io je deželni glavar dr. Ivan Šusteršič ter imenova! za zapisnikarja dr. Novaka in barona Borna.
Deželni glavar je naznanil, da je baron S c h w e g e 1 odložil mandat, da ie sodišče ustavilo kazensko po-stopanje proti deželnima poslancema Drobniču in Turku in da zahteva sodišče v Ljubljani izročitev poslanca dr. Ivana Tavčarja zaradi razžaljenja časti. (Dr. Ta v čar: Ta stvar pa ne bo zastarala!)
Nato so se razni prediogi odka-zali odsekom.
Stavljena je bila ćela vrsta in-terpelacij.
Interpelacija radi draglnjskih doklad učiteljem.
Poslanec d r. Novak in tovari-ši so vložili to - le interpelacijo:
V zadnjem zasedanju je sklenil deželni zbor kranjski, da naj izplača deželni odbor po svoji previdnosti onim učiteljem in učiteljicam, ki dosedaj še nišo bili deležni draginjske doklade 25rfc draginjsko doklado.
Do danes še deželni odbor ni nakazal učiteljem in učiteljicam te draginjske doklade.
Neumevno se nam vidi to preziranje sklepov deželnega zbora od deželnega odbora. In ker se povzroča s tem preziranjem učiteljstvu tuđi materijalna krivica, dovoljujemo si staviti na g. deželnega glavarja vprašanje, zakaj se ta draginjska do-klada dosedaj učiteljem še ni izplača-la in ali misli odrediti gosp. deželni glavar, da se zadeven sklep deželnega zbora nemudoma izvrši.
Radi politične ekspoziture v Idriji.
Poslanec Gangl in tovariši so vložili to - le interpelacijo na deželnega predsednika:
Na XXXIII. seji deželnega zbora z dne 29. oktobra 1910   je   bila
166 Stev.______________________________________________ SLOVENSKI   HAKOg                                                                                                     Stran 3,
sprejeta resoluciia poslanca E. Gang-]a, ki se glasi:
»C. kr. vlada se pozivlja, da čim-prej ustanovi v Idriji, v drugem naj-večjem mestu na Kranjskem, ekspozituro c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu.«
Dasi poteka od sprejetja navedene resolucije že drugo leto, ni še vi-deti nobenega znamenja, hoče li c. Kr. vlada izvršiti imenovani sklep dcželnega zbora kranjskcga.
Sklicujoč se na takratno utemelje van je stavljene resolucije, vpraša-jo podpisanci njega ekscelenco;
1.  Je li ji znano,    da se sklep s XXXIII- seje deželnega zbora z dne *). oktobra  1910 glede na ustanovi-:ev ekspoziture iogaškega okrajnega rlavarstva v Idriji ni izvršil?
2.  Hoče li  informirati podpisan-ce, v kakem stadiju se nahaja sedaj rvedba  imenovanega  sklepa?
3.  Hoče li z vso odločnostjo po-vkrbeti, da se imenovani sklep čim-nrej izvrši?
Ker bi bilo sedaj možno preskr-beti za ekspozituro primerne uradne prostore in ker je nujnost ustanovit-\e ekspoziture utemeljena v razme--ah, ki se nišo od oktobra 1. 1910 nič bistveno izpremenile, pričakujejo r«xipisancu da njega ekscelenca g. :eželni predsednik pospeši takojšnjo jeodno rešitev navedenega sklepa. Kazenska ovadba proti A. Ribni-karju.
Poslanec d r. Novak in tova-risi so vložili na deželnega glavarja dr. Snsteršica to - le interpelacijo:
» V Ljubljani izhajajoči dnevnik
Slovenec«'    je    dne    21. novembra
1911. št. 267 prinesel med Ijubljan-
skimi novicami neki članek. v kate-
^cm se dolži gosp. A^lfr- t?;v~:t- — ja,
I  -rnega nadzornika »no;a Lj^^ijune,
I da se je udeležil znanih demonstracij
I v Ljubljani dne 18. septembra  1908.
I        Notorično   je.     da   prinaša     list
I   Stovenec«  opetovanokrat  trditve o
I Tosameznih, njemu neljubih političnih
I nasprotnikih. ki se ne strinjajo z de-
I ansko resnico.
I Navzlic temu, — po našem mne-I nm tuđi deželnemu odboru — noto-I ričnemu dejstvu. povzel je deželni I odbor to notico za povod obširni pre-I iskavi in enostranskemu zaslišavanju I ^cividcev, da bi dognal gradivo za I ; a žensko ovadbo proti gosp. Adolfu I P bnikarju na državno pravdništvo. I Posamezniki. ki so se povabilii I ^a zaslišanje odzvali, ne da bi si bili I -ri tem v svesti, da jih ne veže no-i bena đolžnost, se takim povabilom I revati in da zamorejo taka povabi-I te e.rostavno vreči v koš, so bili za-I s'fšani od enega g. deželnega odbor-I --ka. ter se je njihova izpoved zapi-I ^a na zapisnik, kakor to še posebej I spo daj navaiamo-
I Pod firmo deželnega odbora I rodpisal in vložil je za deželnega I ziavarja g. dr. Lampe dne 3. maja I u\2 ovadbo na c. kr. državno pravd-I "išivo proti gosp. Adolfu Ribnikarju. I V lej ovadbi obdolžuje deželni odbor I ?osp. Ribnikarja, da se je na kažnjiv I način udeležil demonstracij, in sicer I robijanja šip na kazinskem poslopju I er poškodovanja hiše krojača gosp. I Antona Reisnerja.
I Kakor je iz ovadbe razvidno, je I aezelni odbor zaslišaval razne priče, I <i so seveda glasom tega zasliša-I ja vse potrdile krivdo gosp- Ribni-I -aria. Kot povod za svoje postopanje I '* uradno preiskavo navaja ovadba |:kde  enega   dejanja   gori   navedeno
■ notico  i>Slovenčevo«. glede drugega Icejanja pa navaja kot povod za pre-I  davanje  in  ovadbo    na    državno liravdništvo: »Ker so o poškodbi hi-1* gosp. Reisnerja krožile po mestu
■ ".airazličnejše govorice.c
I Ker so tedaj krožile »najrazlič-l"«eiše govorice po mestu,« zato je I leželni odbor po zatrdilu te ovadbe l:revzel nalogo preiskovalnega sod-I .uka.
I Efekt tega zaslišavanja deželne-l^a odbora in ovadbe je bila sicer ob-lYžba c. kr. državnega pravdništva l"roti gosp. Adolfu Ribnikarju, katen
■ ^ ie sledila dne 6. julija 1912 razsod-
■ -■a c. kr. deželnega sodišča v Ljub-I lani. glasom katere je dežtino sodi-l^e   gospoda    Ribnikarja    oprostilo l'^h točk obtožbe, ker se je izkazala I f^ova    nedolžnost in seveda tuđi I rrolna neutemeljenost in nezaneslji-1   m ovadbe deželnega odbora.
I      Tekom glavne obravnave so nič
■ "anj  kot  tri  priče potrdile pod   pri-
■ ^?o, da je od  deželnega odbora na
■ Vrsnik  zapisana izjava  prič  napač-M'r zapisana,  da  je  tedai   dotični   g. l-/elni odbornik izjave prič drugače I      ^!. kakor pa so priče v istini iz-
I Kakor je izjavil pri obravnavi go-1 rrd dr. Triller, deželni odbornik, se I ^a akcija v deželnem odboru vrši-■' brez njegove vednosti. 1 Po mnenju podpisancev deželni i^nor ni za to tukai, da pobira članke I7- raznih neverodostoinih časopisov
■  r poizveduje po »govoricah, ki kro-I -ir> po mestu«    in   potem vpcljuje
■   :sKave in dela ovadbe na državno l;'avdni§tvo;  tak delokrog sploh ni Iskazan deželnemu odboru.
Zategadelj vprašamo g. deželnega glavarja:
Ali je z njegovo vednostjo in z njegovim privoljenjem zaslišaval v imenu deželnega odbora kak član deželnega odbora razne priče in ali ie gosp. dr. Lampe z vednostjo in privoljenjem gosp. deželnega glavarja vložil ovadbo na državno pravdništvo?
AH misli g. deželni glavar — za slučaj, da pritrdi našemu mnenju, da ne spada v delokrog deželnega odbora, pobirati notice iz časopisja ter poizvedovati o »najrazličnejših govoricah po mestu« in jih jemati za podlago zasli|avanju po kakem g. deželnem odborniku kot takem in ovadbam na državno pravdništvo — odrediti, da se v prihodnje tako postopanje in napačno razumevanje dolžnosti deželnega odbora opusti in da se v imenu g. deželnega glavarja ne vršijo več take preiskave in ne vlagajo take ovadbe, ter s tem pre-prečijo krivična preganjanja?
Za slučaj, da namerava g. deželni glavar, oziroma deželni odbor si še nadalje povsem nedopustno in ne-upravičeno prisvajati delokrog za pobiranje notie po listih in poizvedo-vanja po »najrazličnejših govoricah po mestu« za zaslišavanja prič, ki se seveda prostovoljno in ne da bi jih v to vezala kaka đolžnost, pustijo od deželnega odbora zaslišavati, kaj namerava ukreniti g. deželni glavar, da se ta zaslišavanja in zapisi izpo-vedb pred deželnim odborom ne bo-do vršili tako, kakor so izpovedale pred sodiščem tri priče —, da so se namreč njih izpovedbe pri deželnem odboru  napačno  zapisale?
Kaj misli ukreniti g. deželni glavar, da se s takim. nđ trch 7aprise-ženih prič potrjenim iiapačnim zapi-sovanjem izpovedb v prihodnje ne kvari  več  ugled deželnega odbora?
Ali misli g. deželni glavar o vseh takih korakih obvestiti deželni odbor kot tak in odrediti, da se imajo o takih korakih izvršiti sklepi deželnega odbora, ne pa. prepustiti posameznim g. deželnim odbornikom, da na svojo roko izvršuiejo na podlagi lažnjivih notic po časopisju in »najrazličnejših govoric po mestu« preiskave in vlagajo ovadbe brez sklepa deželnega odbora.
Interpelacija
deželnih poslancev dr. Karla Triller-ia. tng. Gangla in tovarišev na njega ekscelenco gosp. c. kr. deželnega predsednika glede zakonite uredttve odpiranja in zapiranja trgovin.
Z dnem 4. maja 1910 je stopil v veljavo zakon z dne 14. januarja 1910. št. 19 drž. zak., s katerim se urejuje delavni čas uslužbencev v tr^ovinah in odpiranie ter zapiranje trgovirt. Zlasti ukazuje ta zakon, da se mora dovoliti v trgovskem in špedicijskem obrtu in v prodajalnah produkcijskih obrtov vsem pomož-nim delavcem po končanem dnev-nem delavnem času nepretrgani po-čitni čas, najmanj 11 ur, oziroma ko-čijažem v špedicijskem obrtu 10 ur. Tstotako je v tem zakonu natančno določen minimalni opoldanski odmor.
Izieme so dovoljene le v posebnih, v zakonu izrečno navedenih slučajih.
Nadalje določa ta zakon ča^. v katerem morajo biti prodajalne r>o-polnoma zaprte.
Ta zakon se na Kranjskem si loh in zlasti tuđi v Ljubljani še dane** ne izpofnuje* tem več so žalibog le pre-številni slučaji, v katerih se trcov-skim uslužbencem krajna zakoniti počitni čas za več ur in drži posa-mezne trgovine iz razlogov umazane konkurence redno odprte daleč čez postavni čas, oziroma odpira pred postavnim časom. Zlasti velja to za veliko špecerijskih trgovin in kramaru.
Na čast trgovskemu stanu pri-znavamo, da ogromna večina trgov-cev tako dosiedno kršenje zakona in nesocijalno postopanje posameznikov oštro obsoja in želi stroge izpeljave zakona.
Še več! Imenovani zakon do-pušča deželni politični oblasti, da srne po zaslišanju trgovske in obrtni-ške zbornice in stanovskih orga-nizacij zaukazati, da se v posamez-nih krajih morajo gotove prodajalne še preje zapirati. oziroma pozneje odpirati, oziroma da se dekretuje enotno zapiranje vseh trgovin.
V tem smislu je vložilo društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko že pred dvema letoma peticijo na c. kr. deželno vlado, kateri so pritrdile tuđi organizacije deloda-jaicev in oddali priporočilno mnenie tuđi c. kr. trgovska in obrtniška zbornica.
Nobene opravićene zapreke to-rej ne more biti spričo temu vesde-mu soelasju, da bi se tei peticlH tako} vsaj deloma ustreglo.
Vzlia temu pa ta peticija leži že skoro dve leti nerešena na isti c. kr. deželni vladi, katera doslej, kakor povedano, ni skrbela niti za tof da bi se ofriigatorične odredbe zakona z One 14. januarja 1910 iircliavile.
Glede na vse to vprašamo pod-pisani:
1.  Jc-li so njegovi ekscelenci g. deželnemu    predsednikn    znane    te razmere?
2.  Kaj   namerava   storiti v to svrho:
a) da se po ćeli kranjski deželi in zlasti v Ljubljani najstrožje izvede zaKon z dne 14. januarja 1910 št.  19 drž. zak.;
b* da se v najkrajšem času ugodno resi zgoraj omenjena peticija tr-govskih sotrudnikov.
V  Ljubljani, dne 23. juhja 1912.
(Slede podpisi.) Interpelacija
deželnih poslancev dr. Tavčarja, dr. Trillerja in tovariš, na njegovo ekscelenco g. c. kr. deželnega predsednika v zadevi preganjanja c. kr. urad-nikov zaradi udeležbe na zaupnem shodu narodno - napredne stranke.
Dne 7. julija se je vršilo v Ljubljani zborovanje zaupnikov narodno-napredne stranke, katerega se je ba-je udeležilo tuđi nekaj uradnikov fi-nančnega ravnateljstva.
Gospod c. kr. finančni ravnatelj, dvorni svetnik Kliment, je vpeljal zo-per dotične uradnike poizvedbe zaradi udeležbe na imenovanem shodu, kar je v nekem popravku, posla-nem dnevniku »Slovenski Narod«, sam priznal, in kakor se čuje, preti dotičnikom ćelo disciplinarna pre-iskava.
To postopanje je tem manj razumljivo, ker je notorično znano, da ćela vrsta c. kr. uradnikov lahko svobodno in javno dokumentuje svoje politično prepričanje v nemški stranki in Slovenski Ljudski Stranki — kar podpisanci le odobrujejo.
Isto pravico se pa mora pripo-znati tuđi somišljenikom narodno-napredne stranke uradniškega stanu,
Podpisanci vsled tega vprašamo:
1.   Kaj je njegovi  ekscelenci g. deželnemu    predsedniku    znanega o omenjenem    postopanju g. c. kr. fi-nančnega ravnatelja?
2.  Kaj hoče ukreniti, da se prepreci tako flagrantno kršenje držav-ljanskih pravic državnih uradnikov?
V  Ljubljani, dne 23. julija 1911.
(Slede podpisi.) Razni predlogi  in sklepi.
Nato je napravil zaobljubo no-voizvoljeni poslanec Karei Đerma s t i j a. Poročilo deželnega odbora o tej volitvi sef je izrocilo od-seku.
Deželni zbor je odobril pobiranje pokopališčnih pristojbin za pokopa-lišče v Postojni ter sprejel zakon o preložitvi ceste Trojana - Zagorje.
Poročilo deželnega odbora za spregledanje prekoračenja normalne starosti volonterke deželnega muzeja dr. phil. Ane Schiffrer v svrho eventualnega nameščenja v deželni službi se je odkazalo odseku.
Poročilo deželnega odbora v zadevi letnega poročila se je sklenilo:
Deželni odbor sestavljaj v bo-doče letna poročila prav kratko po smislu določil § 26. deželnega reda za vojvodino Kranjsko in § 9. svojega poslovnika.
K poročilu dež. odbora o pripravan za ustanovitev deželnih hidro-etektrićnih naprav se je oglasit za besedo posl. Kobi, ki je predlagal, naj se stvar izroči odseku 6 članov, temu nasproti pa je predlagal posl. baron Apfaltrern odsek 10 članov. Aptaltrernov predlog je bil sprejet, ker se mu je prilagodil poslanec Kobi.
Zgradba vodovoda na Bledu.
Brez debate je bil na to sklenjen ta-Ie zakonski nacrt:
Napravo za preskrbovanje vode v občinah Bled, Zgornje Gorje in Ribno je v zmislu zakona z dne 4. januarja 1909, drž. zak. št. 4, izvršiti kot deželno podjetje. — Za tehni-ško podlago temu podjetju veljaj po deželnem staVbnem uradu popravljeni in po c. kr. poljedelskem mini-strstvu pregledani nacrt ter se stro-ški izvršitve tega nacrta določijo na 650.000 K. — V pokritje stroškov v znesku 650.000 K prispevajo:
1.  Državni melijoracijski  zaklad s  pridržkom   ustavne     odobritve     s 40% prispevkom do najvišjega zne-ska 260.000 K;
2.  deželni melijoracijski zaklad s 30%  prispevkom v najvišjem    znesku 195.000 K;
3. udeležene občine s 30% skladnim prispevkom v znesku 195.000 K.
Prispevek pod 3 porazdeli deželni odbor med prizadete občine in sicer na podlagi predpisa direktnih davkov brez osebne dohodnine, ako se občine same ne zjedinijo za dru-gačen ključ porazdelitve. Ako bi stroški tega podjetja ne aosegli pro-računjenega zneska 650.000 K, zni-žati je pod I, 2 in 3 navedene pri-spevke razmerno temu, kar se prihrani.
Stavbmska doba in doteklost prispevkov đržavneffa meKjoraciJ-skega zaklada* deželnega melijora-ciiskega laklada ter udeležeoih   ob-
čin, potem natančnejša določila, kako je izvršiti podjetje, kako smeta vplivati državna uprava in deželni odbor na napredovanje podjetja, ustanove se v posebnem pog >voru med državno upravo, deželnim odborom in prizadetimi občinami.
Takisto je bil sprejet zakonski nacrt o gradnji okrajne ceste 2iri -Rovte po alternativnem nacrtu od Sopotovega mlina čez Zajćle.
Poročilo dežeinega odbora o ne-katerih premembah zakonskega nacrta glede šolskega nadzorstva se je izrocilo šolskemu, poročilo o pristavi na Robežu pa upravnemu odseku.
V  šolski odsek je bil mesto  od-stopivšega posl.   Perhavca   izvoljen Karei Dermastija.
V  odsek za hidroelektrične   naprave so bili izvoljeni  poslanci:  dr. E g e r , Jos. Lenarčič, dr. L a m-pe,    Piber,   Kobi,   Demšar, dr. Iv.  Tavčar,    Jos.    Pogač-n i k in baron  Apfaltrern. Larapetov nujni  predlog   v   varstvo
zadružništva.
Po izcrpljenem dnevnem redu je dr. Lampe utemeljeval nujnost svojega predloga v varstvo zadružništva. Koncem svojega govora ie v formal-nem oziru predlagal, naj se izvoli odsek 6 članov, ki se naj posvetuje o njegovem predlogu.
Nujnost Lampetovega predloga je bila soglasno sprejeta.
V odsek so bili izvoljeni ti-le poslanci :  grof    Margheri,    dr. Fr. Novak,    dr. E. Lampe,    dr. V. Pegan, K. DermastiainLav-r e n Č i č.
V  svrho konstituiranja   odsekov se ie ^cia nrekinila za 5 minut.
V  šolskem odseku je bil izvoljen za piedscdnika dr. P e g a n . za nje-govega namestniKa gro/ Margheri, v odseku za električne naprave pa za    predsednika    Jos. P o g a č -n i k, za njegovega namestnika pa dr. Iv. Tavčar.
Na to je dež. glavar sejo zaključi!.
Pnhodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne.
Dnevne vesti.
+ Občinski svet ljubljanski ima
v četrtek, dne 25. julija ob 6. uri zve-čer izredno sejo. Edina točka dnev-nega reda je: Posvetovanje o pogodbi med mestno občino in c. kr. erarjem zaradi c. kr. drž. obrtne sole.
-I- Občinske  volitve   v Mostah. Klerikalci so neznansko veseli,   da pri občinskih volitvah v Mostah nišo   po-goreli. Kako   so   dobili   toliko   glasov, da so zmagali  to   bo   morda   dognala uradna   preiskava.   Za   zdaj   klerikalci kar nore veselja, velikanske  manjšine, ki so jih   dobili   naprednjaki,   teh klerikalci seveda ne vidijo in seveda tuđi nič ne vedo o   predrznih,   gorostastnih, prav urnebesnih sleparijah,   s katerimi so dobili „zrnato". Naprednjaki so bili velik in ljut boj in nimajo prav nobe-nega vzroka se kaj  zmeniti za upitje in zabavljanje klerikalcev. Uspehi, ki so jih dosegli naprednjaki so j a k o č a s t n i in če bo vlada vzela pravično in  ne-pristransko v pretres vse sleparije, ki so jih klerikalci  storili   pri  tej volitvi, se   znajo  še  prav   kmalu   spremeniti tako, da  klerikalci  ne bodo več pre-pevali pesmi o zmagi marveč — jokali. Socijalni demokratje že zdaj lahko jo-čejo,  v občini imajo 102 organizirana sodruga,   nekaj mož  pa se  prišteva v navadnih časih socijalnim demokratom dasi nišo organizirani. Pri volitvi pa se je dobila oficielna socijalno  demokratična lista 49 glasov.   Odpalo je torej 53 organiziranih sodrugov, to je večina in ti so „brez  kompromisa" glasovali s klerikalci,   ker  so  ti   na  svojo  listo postavili nekaj  socijalnih   demokratov. Pokazalo se je zopet, da pri nas socijalni demokratje niti pri volitvah skupaj ne drže, kar večina s stranke odpade! Pri obč. volitvah v Ljubljani je en del socijalnih    demokratov    glasoval     za Nemce   in   pustil   lastno   stranko   na cedilu in zdaj se je   podobno   zgodilo v Mostah.  „Zarja"  ima res vzroke, da je   huda;   kadar je   huda,   takrat   ima navado,    da    zmerja    naprednjake   in zmerja jih tuđi zdaj.   Svojih odpadni-kov  pa vendar ne srne zmerjati,  saj bi znali ti postati  neprijetni,  klerikalcev tuđi ne srne prijemati zaradi vo-lilnih sleparij, saj so klerikalci milostno spravili pet socijalnih   demokratov v obCinski   odbor,   ergo   —   udri   po naprednjakih.   Pa naj jim bo to ne-dolžno veselje — kterikalcem in socijalnim,    kajti   dolgo   ne    bo   trajalo. Napredna stranka   se  boja v Mostah ne sme  sramovati,   pač pa   je lahko vesela svojih pristašev in ponosna na njih zvestobo in odločnost Vsi hudici so se zarotili zoper napredno stranko; korupcija, terorizem,  vsa mogoča sle-parstva    so    porabili     nasprotniki,    a naprednjaki so se krepko in neustrašeno držali. Čast taJrim volikem!
-h »Zarfa« nitna nič časa se pečati s klerikalnim! sleparijami pri ofc& volitvah v Mostah,   huti nitna
nič časa pojasnlevati, kako to, da je
večina organiziranih sodrugov v Mostah glasovala za klerikalce seveda »brez kompromisa«, samo strasansko je razburjena zaradi ti-stega smešnega oklica na »kršćanske može« glede katerega smo že snoči decidirano izjavili, da nima narodno - napredna stranka ž njim nič opraviti, da je bil izdan brez njene vednosti in proti njeni volji — in če je sploh izdal kak liberalec, da je to storil na svojo roko. Narodno-na-predna stranka ne porablja takih sredstev in jih obsoja. To bi navse-zadnje moglo zadostovati tuđi »Zar-ji«. Pa ji ne zadostuje, ampak po vsi sili hoče ćeli napredni stranki na-prtati ta letak in psuje prav po roko-mavharsko. To ji pa slabo pristoja, jako slabo, da bo laglje spoznala vso hinavščino in nesramnost, ki jo sedaj uganja, ji hoćemo poklicati v spomin malo epizodo. Ko je bil Ivan Cankar državnozborski kandidat socijalno-demokratične stranke, je hodil po okraju, prirejal shode in kazal kmeč-kemu ljudstvu roženkranc, da bi ljudje mislili: Glejte, socijalni demokrat je, a tako veren, da nosi roženkranc v žepu! In vsa socijalno - demokratična stranka je imela na tem svoje veselje. Tu se spozna razloček med naprednjaki in socijalnimi demokrati. Naprednjaki so letak, izdan v Mostah. obsodili, socijalni demokratje so bili pa popolnoma zadovoljni, da je Cankar kot socijalnode-mokratični kandidat kazal kmetom roženkranc! »Zarja« naj torej le sama porabi svoj nasvet: »Punciranim liberalcem, ki so si tako lahko pri-učili klerikalno metodo, pa svetuje-mo, da se poškrope z žegnano vodo in roženkranc v roke, pa hajd med klerikalce.« Naprednjaki nimajo nobene rabe za ta nasvet — socijalni demokratje pa že  imajo roženkranc
—  kazal ga je Cankar — z žegnano vodo jih pa bo Oražem  tako dobro poškropil, da je večina socijalnih demokratov v Mostah šla med    klerikalce.
4- Gerent Oražen v preiskavi. Kakor čujemo, je državno pravdništvo uvedlo proti občinskemu gerentu v Mostah I. Oražnu kazensko preiskavo zaradi zlorabe uradne oblasti, zagre-šene s tem, da je izdal uradno potr-dilo Kosu, da je njegova hiša že do-grajena, ter na ta način spravil v zmoto „Mestno hranilnico ljubljansko", da je Kosu izplačala drugo polovico mu dovoljenega posojila, predno je bila njegova hiša v resnici   dograjena.
—  Tuđi klerikalni župan  pri D. M. v Polju Dimnik je v kazenski pre-iskavi in sicer zaradi volilne  sleparije. Res, ti stebri klerikalizma so sami poštenjaki!
-h Manire odvetnika dr. Pegana. Znano je, kako je postopal odvetnik dr. Pegan v Ribnikarjevi aferi, znano je pa tuđi kako surovo je že opetovano nastopal odvetnik dr. Pegan. Najboljše izpričevalo si je dal pri občinskih volitvah v Mostab. Vprašamo: ali je tako postopanje dostojno za odvetnika?
4- Komisar Čuvaj v Ljubljani. Včeraj popoldne se je mudil v Ljubljani hrvatski kraljevski komisar Slavko pl. Čuvaj. Pripeljal se je v Ljubijano z avtomobilom. Popoldne ob en četrt na 4. je prišel v kavarno „Evropo". Sedel je pri mizi sam, pri sosedni rnizi pa sta ga stražila dva detektiva. Eden izmed markerjev ga je spoznah Ko je to opazil, je prosil markerja, naj ni-komur ne pove, kdo da je on. Iz ka-varne „Evrope* se je peljal pred pošto. Tu je zopet izstopil ter šel v trgovino Magdićevo, kjer si je nakupil nekaj malenkosti. Morda je hotel pokazati svojo naklonjenost nasproti bratu istega dr. Magdića, ki ga je hotel nedavno tega socijalno uničiti?! Kaj je neki imel komisar Čuvaj v Ljubljani opraviti ? Pa ne da bi prišel v svete k svojemu prijatelju Šusteršiču ?!
4- Promocija. Na češkem vse-učilišču v Pragi je bil 20. t. m. promoviran doktorjem prava gosp. Lenart Boe cio. Čestitamo I
+ Iz sodne službe. Oficijal Ivan K r i s t a n v Novem mestu je imenovan za višjega oficijala v Kam-niku,
—  Lože za žumaliste v deželni zbornici so za poročanje res skrajno nepripravne.  Zato  je  dobil  dež.  odbornik dr. Pegan od dež. odbora na-ročilo,  naj  stavi  primerne  predloge, da se  odpomore temu    zlu.    Kakor čujemo, se namerava v zbornici sami namestiti    posebne    časnikarske
klopi, oziroma miže.
—  Rezervni   častniki,   voditelji strelnib vaj na srednjih šolah. Na več
srednjih šolah so vpeljali že lansko leto v višjih razredih kot neobliga-ten predmet strelne vaje. Vodstvo teh vaj so oskrbovali do sedaj aktivni častniki. Za prihodnje leto pa so sklenile vojaške oblasti, da poveri-jo to vodstvo profesorjem rezervnim častnikom. V to svrho so priredili pri 3. deželnobrambnem polku v Gradcu poseben kurz za instruktor-je v streljanju. Kurz traja od 10. juli ia pa do 16. avgusta. Iz Kranjske so bili pokKcani v ta ktirz reservni po-
Stran 4,____________________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.___________________________________________________________166 Stev.
ročniki: Karei C a p u d e r (KranJ). Peter J o n k e (Kočevje), Anton L o v š e, dr. Milan Serko (Novo mesto) in praporščaka Rudolf OrošelJ (Ljubljana) in Franc Stopa r (Novo mesto).
— Lepa usmiljenka. Pred zave-tiSČem angeljev v Šiški so se ustavili v nedeljo popoldne mimogrede trije pasanti, ki so popolnoma mirno prišli, in so čakali sredi ceste na svoje tova-riše, ki so šli za njimi. Ko so tam Stati, odprlo se je v zavodu nenadoma okno, in usmiljenka G. C. je začela brez vsakega povoda zmerjati pasarrte, češ, kaj da stoje na cesti pred zavodom. Ker je rabila ta pobožna usmi-ijenka ttidi psovko baraba, je Šel eden gospodov v zavod, da bi jo stavi! na odgovor. Toda usmiljenka se je pre-vidno umaknila in ni hotela govoriti z njim. O eventuelnem sodnem posto-panja glede te afere borno svoječasno poročali.
Napredek Sk>vencev v Kočevju. Kakor čujemo, se vrše resna pogaja-nja radi nakupa niše »Kočevske po-sojilnice^ v Kočevju v svrho ustano-vitvc slovenske sole, ki bo za napredek slovenskega življa v tako ekspo-niranem kraju sigurno eminentnega pomena.
Od zgradbe befokranjske žetez-niče. Na severozapadnem deki je rov, ki bo pozneje, ko bo razširjen. tvoril predor, že 66 m doig. Kdor gre zve-čer ali ponoči, ko je vse tiho, po cesti s kolodvora v Novo mesto ob le-vem cestnem jarku počasi in previd-no, ta natanko čuje na levi strani, kako noćni delavci v rovu »kljuvajo, kljuvaio in pikajo«. Na ta način se ća natanko določit* ćolf'mo rova. Pred  vlKKiom v  la  rov  >*           avili
gorsko spuščato (Bergbr l :. _ , ki obstoji iz dvotime. kakih 20 stopmj nagnjene, na hlodih in deskah zgra-jene proge. Na vrhu nje ste 2 leseni kolesi in na vsaki strani eno do 8 cm široko železno kolo, opasano z debelim in moćnim železnim obroCem, ki se da s posebnim vzvodom tesno pritisniti ob železno kok>, ki se vsled trenia mora nehati vrtiti- Ker ste obe železni in obe leseni kolesi na skupno os tako pričvršćeni, da se vrte vsa štiri kolesa z osjo vred. se ustavijo seveda vsa kolesa, če se vsled trenja ustavi železno kolo. Na vsakem lesenem kolesu |e navita po ena debela iz žice pletena vrv, vendar tako, da se z enega kolesa pri vrtenju vrv odvija, na drugem pa navija. Če pripnejo na vsakokrat na vito vrv voziček s kamni, peskom ali drugim materijalom in ga toliko potisnejo. da priđe na poševno ravan, začne dričati po ti ni navzdol ter pri tem odvija VTV s kolesa. ki se vsled tega na skupni osi z vsemt kolesi vred vrti. Na drngem lesenem kolesu se vsled tega vrv navija in vlece na-vzgor drug- na tej vrvi pripet vozi-ček ali prazen ali s Čim napolnjen. Razume se. da mora biti teža navzdol drčečega voza večja nego onega. ki ga imamo spraviti na-vzgor. Na južnem koncu je škarpa pred predorom do malega dodelana. Ob Krki je v zemlji velika sesalka na paro. ki dviga iz bivšega drsali-šča vodo. da morejo kopati v njem temelj za tri visoke stolpe. ki bodo tvorili vijadnkt med nasipom in mostom. Temelj je 5 m globoko čisto moker in blatnast. V glonočini 5 m pa so prišli na veliko skalo, ki je tako ravna, kakor bi bila nalašč za jamo narejena kamenita ptosča. Tuđi na desnem bregu Krke bo vijadukt med mostom in nasipom in ga bodo tvorili ravnotako trije visoki in moćni stolpi. Kamen dovažajo iz kamno-lomov pod kolodvorom na dveh velikih in zelo dolgih tovornih čolnih, ki so večji in daljši, kakor so bili naj-večji čolni, ki smo v njih kdaj videli prevažati šoto z Ijubtjanskega Barja po Ljubljanici navzdol do Krakov-skega nasipa. Južni vhod v predor ima že temeljne koničaste kamne, na katerih sloni potem ves obok.
Za kratek čas. V Studenem pri Postojni pase duše originalen človek z imenom Dom. Janež. Pri sebi ima dve ženski; ena se je podpisala, kakor da je po pokliču vdova, druga pa, kakor da je po pokliču nećakinja. Fajmoštev, vdova in nećakinja so zdaj nekaj imenitnega uganili, nekaj takega, čemur se bodo naši bralci prav od srca smejali. Na pritožbo, ki je bila priobčena v našem listu, so fajmošter, vdova in nećakinja skrpali — popravek. Ta popravek sicer ni pisan po postavi in bi ga mi morali zagnati v koš, ali ta popravak je tako neznansko smešen in neumen, da ga moramo zaradi kurijoznosti vendar priobčiti. Naj se Ijudje enkrat nasrm-jejo! Skrpucalo, ki so ga napravili fajmošter. vdova in nećakinja, se v vsi svoji izvirni budalosti glasi tako - le: »Slavno uredništvo »Sloven-skega Naroda« v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona z dne 17. decembra 1862 dri. zak. št. 6 ex 1863, zahtevamo z ozirom na dopis, objavljen pod zaglaviem: »Iz Studenetfa pri Postojni* v št. 155. z dne 10. t. m. Vašega lista, da sprejmete v zakoni-tem roku na istem mestu in z istimi 1   črkami nastopni   stvarni  popravek:
1. NI res, da organist Alojzii Debe-vec dopada njegovim kuharicam, res pa je, da nobena ne mara zanj. Ni res, da ga gleda župnik samo zato, da zabava njegove kuharice, res pa je, da ga ima za to, da opravlja organisto-vo in cerkovnikovo službo. 2. Ni res, da so kuharice vedno pred vrati z ušesi, pri odhodu pa človeka zmerja-jo, češ, da hodi župnika dražit — naj se raje vtaji, kar se vidi; res pa je, da so pri svojih opravilih in nobenega ne zmerjajo pri odhodu in ne rečejo, da se vtaji, kar se vidi, nasproti vsa-kega pustijo, da gre k župniku in po-ve, kar ima povedati. 3. Ni res, da fa-rovške kuharice sede pri mizi in za-livajo organista kozarec za kozar-cem z vinom, se krohotajo, lepo po-gledujejo itd., res pa je, da se mu da vino, ako v župnišču dela, kot vsake-mu drugemu delavcu. 4. Ni res, da ima toliko pravice po farovžu razsa-jati in zmerjati druge ljudi, res pa je, da nima prav nobene pravice v župnišču. — V Studenem pri Postojni, dne 19. julija \9\2. — Dom. Janež, župnik; Helena J a n e š, omožena A r k o, vdova; Pavlina Janež, nećakinja. — Sodnno, da Evropa kaj takega še ni doživela.
Skala na železniški progL Vče-raj se je med postajama Jesenice in Javornik v hribu utrgala kaka 2 kubična metra velika skala ter se pri-valila na železniški tir. katerega je tako poškodovala, da so v^lcd tega trije gorenjski vlaki, ki pnhajajo v Liubljano. imeli znatne zamude. Ne-sreča se pri tem ni pripetila nobena.
Umrla  je  v Karlovcu   na   Hrvat-
skem po dolgi in težki bolezni gospa
H. «•             v ■ ' ••                                    -1Spr. ' ,
A  ^------>  .--------^....j-,   ..._r ,v    rjd   av-
stro-ogrske banke in bivšega predstojnika ljubljanske filijalke te banke.
V mtstni klavnici so zaklali od 30. junija do 7. julija 65 volov, 2 bika, 5 krav, 117 prešičev, 211 telet, 39 koštrunov in 19 kozličev. Vpeljali so 404 kg mesa 1 zaklanega prešiča, 20 telet in  1  koštruna.
RabutarjL Včeraj so nekateri paglavci zlezli na Cojzovi cesti čez ograjo na vrt ter obrali še nezrele žlahtne hruške in jih odnesli v vreči domov. Policija je vse mlade rabu-tarje  takoj  po ovadbi  izsledila-
S ceste. Včeraj popoldne je na Sv. Jakoba nabrežju v 1. nadstropju neka gospa pri oknu brisala kovinast svečnik. kateri ji je padel iz rok in priletel na neko. baš mimo idočo 10-letno deklico, katero je na glavi nekoliko telesno poškodoval.
Med spanjem okraden. Ko Pje \ čeraj ponoći neki brivski pomoČnik na klopi v parku na Slovenskem trgu zaspa!, mu je med tem časom do-sedaj Še neznan tat iz žepa ukradel srebrno žepno uro s tulo - verižico, ki je imela za obesek »Sokola« in srebrno tobačnico s črkama A. P. Pozor pred nakupom!
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 70 Hrvatov, 20 Bolgarov in 9 Slovencev; nazaj je pa prišlo 14 Slo-vencev in 10 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Mifka Vrabičeva je izgubila zlat obesek v obliki zvezdice. — Posestnica Meta Konciljeva je izgubila čm ženska dež-nik. — Naiden je molek. kaierega dobi izgubiteljica nazaj pri magistratu.
Štiiie kanarčki so ušli tr' -podu nadrevidentu Gnezdi na Sv. Petra cesti št. 4.
»Slovenska Filharmonija kon-certira jutri pod v^odstvom gosp kapelnika Teple^a na vrtu hotela Llovd (Karei Tauses), Sv. Petra cesta št. 9.
—  Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
Razne stvari.
*   Povodnji.   Pri zadnjih poplavih v Mehiki   je   izgubilo   2200   ljudi   življenje.  Skoda  znaša   nad  60 milijonov dolarjev.
*  Vlak povozil    voz.    Iz   Neutre poročajo:   Ko je voz posestnika Lau-ferja prišel na železniški tir,   je priso-pihal vlak ter voz razdrobil. Laufer je bil smrtno nevarno ranjen. Neki Klein, ki se je vozil z Lauferjem,   je   bil   na mestu mrtev.
*  Nevarne sufrjgetke.   Angleške sufragetke skušajo zaigati   hiše   mini-strov, ki   nasprotujejo   ženski   volilni pravici.   V hiši naučnega   ministra   so pri jeli neko žensko, ki je zbirala razno gorivo. V hiši kancelarja Lancashire so komaj pogasili ogenj, ki so ga zanetile suiragetke.
*  Kroglja eksplodirala. Iz Draž-dan poročajo: Na vojaškern vežbališcu pri   Kčnigsbrucku je naiel neki vojak 102.  pešpolka,   z   menom   Heinrich, krogljo.  Ko jo je   imel   v   rokah,   je eksplodirala. Heinrich je bil na mestu mrtev, dva vojaka   pa težko   ranjena.
*  Nesreća v gorah.   V Leugen-feldu v Otztalu se je smrtno ponesre-čila Dora   Uchtritz pri   iskanju planik.
—    Praški   stotnik   avditor   Sicgfried Heinrich se je pone&rečil  v gorah pri Brunnecku ter si zlomil hrbtenico. Po-polnoma ohromelega   so prepdjeii   v praško gamizijsko bolni$iuco.
*  Usmrtttev bolanega  slona.   V
Budimpešti bodo drugi teden usmrtili slona Siam, ki ga je podaril tamkaj-Snjemu zoologičnemu vrtu naš cesar. Usmrtili ga bodo zato, ker uboga žival strašno trpi na neozdravljivem, hudem zobobolti. Tako ga bo smrt resila hu-domušne bolezni, ki vpliva nanj tako, da večkrat kar besni.
*  Železniški vlak pognali v zrak. Iz  Mehike  poročajo:   50  pristašev   generala Zapate je  z    mino    pognalo    v zrak železniški   vlak,    ki   je   vozil    iz Mehike v Guernavaro. 30 vladnih vo-jakov, ki so spremljali  vlak,  in devet pasažirjev je bilo ubitih.   Razbile   vozove so rebeli zažgali. Dvajset ranjen-cev ki nišo mogli uiti, je zgorelo.
*   Upor. V blizini Bukarešte ležeći občini Hara je prišlo do spopada med bolgarskimi kmeti   in romunskimi vo-jaki iz bližnje utrdbe.   Prebivalci Ilare so se podali   pred   hišo   kapitana Po-pescu, razbili sipe, udrli v hišo in ubili kapitana. Nato se je podala razburjena množica pred stanovanja   drugih čast-nikov,   pretepla  vojaške  sluge ter vse razbila.    Sele vojakom, ki so prišli iz bližnje posadke, so se razvneti Bolgari umeknili
*   Krvav čin v Abrucih. V mestu Rajano v Abrucih se jo sprl neki zidar s svojim bratom in ga v teku prepira ustrelil.   Ko so prihiteli  stariši na pomoć, je zidar jel streljati tuđi   na nje, ter jih usmrtil.   Nato je  pobegnil.   Na zasledujoče  karabinjere   in   kmete   je tuđi   streljal   ter   njih    mnogo    ranil. Končno so ga le ujeli in komaj se je posrećilo, da so ga resili pred razjarje-nim ljudstvom, ki ga je hotelo linčati.
*   Atentat na sliko v Louvru.  V nedeljo se je izvršil v pariškem   Louvru atentat na znamenito Boucherjevo sliko    „Dama   z modrim   baržunastim plaščem".  Neka tujka   je   nameravala sliko      z   rdečilom     pomazati,    vendar se je pazniku posrećilo   ji iztrgati steklenico. Dama je neka Bretonka, ki biva sele   14 dni   v Parizu   in   ki   je zastonj iskala tu službe.   Ne ve se še, ali je storila   čin   v   biaznosti,   ali   je morda hotela obrniti s tem   naše   pozornost.   Slika je le malo   pokvarjena in se bo dala popolnoma popraviti.
*   Goliufije na Viselski ieleznici. Zadnje dni so se vršile v Krakovu velike hišne preiskave   pri  uradnikih  državne Viselske železnice. Te hišne preiskave so v zvezi z velikimi goljufijami z voznimi listki    ob    progi    Perest — Varšava, na kateri deluje ćela organizirana golufijska tolpa, ki s tem oško-duje državo vsako   leto za več milijonov kron.   Pri tej   tolpi   je   udeleženih tuđi  več  uradnikov   te železnice  in   je hišna  preiskava dokazala velike nered-nosti pri upravi.   Pred kratkem   se   je izvršil tuđi atentat na generalnega ravnatelja Hesketa, ki je nadzoroval pro-go, in samo kurjaču se je posrećilo z veliko požrtvovalnostjo resiti ravnatelja. Tuđi ta atentat je v zvezi  z goljufija-mi na tej progi.
Posledice tekme lepotic. Sa-momorilna epidemija se je jela razšir-jati tuđi med rimskimi princezinjami. Seveda to nišo princezinje po rojstvu, marveć princezinje, ki jim je ljudstvo dalo lansko leto to čast, ko so se vršile v proslavo zavzetja Rima po Viktor Emanuelu II. lepotne konkurence, po-deltlo. Vsak okraj je volil eno prin-cezinjo in izmed ten se je volila kraljica lepotic. Toda kmalu so se jeli vršm samomori med temi princezinjami. Ena je že v septembru skoćila skozi okno, ker se dvomilo na njeni čednosti, drugi dve ste skočili v Tibero iz enakih razlogov. Sedaj se je zopet ena zastrupila ssublimatom, medtem ko je ob istem času druga skočila v Tibero Obe so resili. Pri eni je vzrok poskušenega samomora nesreća, drugi se je jelo pa življenje studiti. Sedaj ve Rim, da so tuđi princezinje nesrečne. Od voljenih princezinj so se dosedaj omožile samo tri. Kraljica, ki se je tuđi omožila in dobila od tekme v ta namen 500 lir, je velikodušno darovala ta znesek v blagajno za ranjene vojake. So pač ponosne te rimske princezinje!
*    Potni list v nebesa.  V kijev-skem arhivu so našli zanimiv dokument    ljudske    neumnosti,    namreč
potni list« v nebesa, ki ga je izđal tedanji kijevski metropolit (nad-škof) Makarij umrlemu duhovniku Feodoru Vladirnirskermi. Izstavijena sta bila dva lista: enega s.) vložili patru Feodorju v rakvo m druge^a so pustili v arhivu metropontiin-skem. Ta dokument sreanjeveške neumnosti se glasi: »Makarij, po božji milosti nadškof in metropolit kijevski — našemu Gospodu in prijatelju sv. Petru, kijučarju nebeskih vrat! Potrjujemo, da je danes umri zvesti bo/ji sluga, duhovnik Feodor Vladimirskij in prosimo Te, da mu ne delaš nikakršnih ovir, temveč da ga takoj brez obotavljanja spustiš v nebesko kraljestvo. Odpustili smo mu vse grehe, tako da ni ničesar tu, vsled česar bi ne mogel iti v raj. Kot dokaz resnice vkladamo ta list, izdan v Kijevu dne 13. julija 1341, umrlemu v rakvo. Z največjim spo-štovanjem MakriJ, nadškof in metropolit kijevski.«
*    Lastaika    veHto     tgraltilc« lunofilL   Y New Yorku je bit umor-
jen lastnik velike igralnice Rosen- f thal. Umor vzbuja velikansko senzacijo. Rosenthal je jlva dni, predno je bil umorjen, sporočil državnemu pravdniku imena policijskih častni-kov, ki so hodili igrat v njegovo igralnico. Predvčerajšnjirn bi moral iti Rosenthal k drž. pravdniku, da mu da natanenejše podatke, na pod-lagi katerih bi bilo naibrže več uglednih oseb aretiranih. PonoČi se je pripeljal avtomobil s sedmimi o»e-bami pred hotel, v katerem js Rosenthal ravno večerjal. Poklicali so ga iz hotela ter ga ustrelili, čeprav je bilo v obližju sedem policisttiv. Morilce so kmalu nafo are'.«rali. Mo-rilci so znani igralci, ki imajo velik poiitičen vpliv, nadalje član; prvih klubov in jih je prav posebno prote-žiral kongresni poslanec SuIHvan. Umor Rosenthala so najbrže inspin-rali vplivni politiki in policijski uradniki. Državni pravdnik je ;z.«a-vil sledeče: »Jaz obtožu'em policijo, da je kriva umora Rosenthala. Umor pomenja velik udarec, vsied katerc-ga bo trpel ugled naroda.<
*  Ženske obleke iz kož velikan-skih kač. Že več let trpijo Ijudje na strašni vročini, ki poleti pritiska. Le-tos so si izmislile    londonske    dame posebno  obleko,  in   sicer  obstoja  ta iz kož velikanskih kač. Cevlji, ki so del.  narejeni  iz kož  raznih  kač, so stara stvar.    Zadnje    dni  pa je par umetnikov v damski modni stroki izvršilo za elegantne dame drag    ko-stum, ki ohstoia iz sivomodre kože velikanske kace. Ker pa materijal za take obleke    ni ravno vsakdajen in ker stane mnogo denarja, bo ta moda u^u.ia  najbrže  samo  izrodek  prena-petosti premodernih dam.
*  Kartel aviatikov.    To je    pač najnovejši kartel, ki sploh eksistira. ki ga je sklenilo v Budimpešti    več ogrskih aviatikov. Sklenilo se je, da se po deželi    prirejajo vzleti    samo proti  honorarju, in sicer je najmanj-ša taksa 2000 K. Toda tuđi ta kartel ne drži. Aviatik Kvas (?) je prirejal po deželi  vzlete pod minimalno ce-no. kar so mu seveda stanovski tova-nši šteli v zlo. Protestirali so proti takemu ravnanju stanovskega tova-riša. a pomaga  jim  to  očividno  ne. Kvas in sedaj še Toth    prirejata po deželi vzlete in si služta denar, medtem ko drugi aviatiki v Budimpešti le protestiralo — brez denarja.
Telefonska in brzojavna popočila.
Občinske volitve v Tržiču. Tržič, 23. julija. Pri današnji vo-litvi v občinski odbor so bili izvolje-ni 3 Slovenci in 3 Nemci. Občinski odbor šteje sedaj 13 Slovencev in 5 Nemcev.
Radi protivoiaške propagande.
Mala Boleslava, 23. julija. Okrož-no sodišče je obsodilo voditelja narodno socijalne mladine Repko v 3-mesečno ječo radi protivojaške agitacije.
Poskušen atentat  na  smodnišnice v Brnu.
Đrno, 23. julija. Neznanci so po noči poskušali izvršiti atentat na tu-kajšnje erarične smodnišnice.   Aten-tatorji so utekli. Borba  med banditi in  orožniki.
Krakov, 23. julija. Bandit Osi-povicz, o katerem snio včeraj poro-čali, da je streljal sam naše, je na ra-nah umri Stanje policijskega uradni-ka Schrotterja je Še vedno nevarno. Sneg na Tirolskem.
Inomost, 23. julija. Na gorah je padel svež sneg. Zlasti mnogo snega ie padlo v St. Moritzu.
Ogrska volilna reforma.
Budimpešta. 23. julija. Pojutri-šniem se vrne semkaj ministrski predsednik Lukacs v svrho, da pre-študira že gotov zakonski nacrt o državnozborski volilni reformi.
Cesarfevo svoteročno pismo.
Budimpešta, 23. julija. Cesar ie poslal nadškofu Samassi svojeročno pismo, v katerem mu čestita k jubileju šestdesetletnice kot duhovnik.
Nova topovska tvornica na Ogr-skem.
Budimpešta, 23. julija. Vlada je sklenila zgraditi na Ogrskem veliko tvornico za topove. Ravnatelj Skoda iz Plzinj je dospel semkaj, da stavi vladi primerne nasvete.
Vojak umoril nadporočnlka.
Budimpešta, 23. julija. V Muše-riku je neki infanterist ustrelil nad-poročnika Binderja.
Kolera na Ogrskem.
Budimpešta, 23. julija. V občini Szenteiz je obolel neki delavec na azijski koleri.
Umor tvorničnesa ravnatelja. Čenstohov, 23. julija. Ravnatelj tukajšnje železarske tvornice, ki je last neke nernške družbe ie • bil na sprehodu umorjen. Sodi se, da ima umor politično ozadje.
Spopad na crnogorsko - ttirškl
m#|L
C^tlMle, 33. julija. Spopad na crnogorsko - turski meii preteklo sre-
do, se je vrsil na Popovem Ublu. Crnogorca, ki sta bila prva napadena, sta bila Vališa Peličić in Jovo Mira- I nović. Turskih  voiakov  je bilo  300 I do 400. Ti so bili nameščeni od Gju- I rića do Viguja, del njih pa je streljal I na Crnogorce iz Marićeve hiše.          I
Ceiinje, 23. julija. O spopadu na I Popovem Ublu vodita preiskavo bri- I gadir Blaž Bošković in turski pod- I konzul v Podgorici Nafilijan efendija, I Oba sta došla na mesto spopada ter I tu konstatirala: 1. da so bili mrtvi I in 2. da so bili vsi ustreljeni na crno- I gorskem ozemlju. Lokalnemu ogledu I je prisostvoval tuđi poveljnik turske I obmejne straže Alil efendija.               I
Revolucija v Albaniji.             I
Carigrad, 23. julija. Poveliriik I garnizije v Peči Tajer je demisijom- I ral in odložil svojo šaržo, češ, da I smatra izgon rodbin onih albanskih I voditeljev, ki so se pridružili uporni- I kom, za barbarsko.                              I
Skoplje, 23. julija. V Prištini in I okolici je zbranih 26.0f)0 albanskih I ^^stašev. Vlada namerava v staro I Srbijo poslati  še 36 bataljonov.         I
Solun, 23. julija. Uporniki so vjeli 3 bataljone ter zaplenili 3 topove, 4 strojne puške in 400 pušk. Poveljni-ka teh bataljonov Mahmuta Kiasima so obesili.
Solun, 23. julija. Vsa severna in srednja Albanija se nahajata v rokah upor nikov.    Vlada    je    brez    vsake I moči.                                                 I
Solun, 23. julija. Na progi Skop- I lje - Solun je bil izvršen atentat na I vlak. Več voz je razstreljenih. Storii- I ci so neznani.                                        I
Kolonija, 23. julija. »Kolnische I Zeitung < priobčuje brzojavno vest iz I Terizovića, da je tjakaj dospel po- I veljnik Fugil paša, ki je s svojimi vo- I jaki dezertiral ter prestopil k upor- I uim Albancem.                                   *
Solun, 23. julija. Uporni častniki, na katerih čelu stoji znani Tajar bei, se nahajajo v blizini vaši Frakeri. Njim se je pridružilo več sto vsta-ških četnikov. Na meji kosovskega in skadrskega vilajeta so vstaši ob-kolili tri batalione in jih po kratkem boju vjeli. Upornikom ie poveljeval neki Jaša Jeronić. Vsi aporniki so oborožćni z Mausercami.
Novo tursko ministrstvo.
Carigrad, 23. julija. Veliki vezir Ahmed Muktar paša je sestavil svoj kabinet tako-le: Ferit paša notranje. Kiamil paša zunanje ministrstvo, Zia paša finance. Našim bej vojno mini- I strstvo.    Mahmud Muktar pasa. sm I velikega vezirja mornarisko ministr- I stvo, Aristidi paša poljedelstvo, No- | radungvan paša javna dela.               I
Carigrad, 23. julija. Program I novega ministrstva obsega te-le I točke: Razpust parlamenta in razpis I novih volitev, odprava obsedne?:a I stanja, splošna amnestija in reforma I zakpnov v modernem smislu.           I
Ruska odškodnsnska  terjatev radi    I Dardanel.
Atene, 23. julija. Odškodninska terjatev ruske vlade radi zatvoritve Dardanel znaša 12 milijonov rubljev.
Aeroplan usmrtil kolesarico.
Stokholm, 23. julija. Aeroplan, ki je padel na tla, je usmrtil neko kolesarico. Zrakoplovec sam je ostal popolnoma nepoškodovan.
Dražba dragocenosti.            I
Berolin, 23. julija. Tu se vrši jav- I na dražba draguljev in drugih dra- I gocenosti, ki so last bivše portugal- I ske kraljice Marije Pije.                     I
Razstreljltev turskih smodnišnic.    I Pariz, 23. julija. Iz Bevruta br- I zojavljajo: V Sedinu so neznani sto-rilci razstrelili v zrak 3 turska skla-dišča smodnika. Pri eksploziji je bilo ubitih 6 oseb.
Sultan se odpove prestolu? London, 23. julija. »Observer* poroča iz Carigrada, da se namerava sultan Mehmet V. odpovedati prestolu na korist svojemu nećaku prestolonasledniku   Jusufu    Izzedinil.
Bolezen japonskega cesarja.
Tokio, 23. julija. Stanje cesarje-vo je skrajno kritično. Cesarica je neprestano ob postelji svojega so-proga. V mestu so v znak žalosti za-prte vse trgovine.
Proti italijanskim oficijalnlm poroči-lom iz bojišča.
Turin, 23. iulija. List »Štampa* priobčuje članek, v katerem oštro kritizira netočna, često sebi si na-sprotujoča oficijalna poročila z boji-šča. List zahteva, naj bi vlada skr-bela za objektivna in točna poročila z bojišča.
Kuga v AmerikL
New York, 23. julija. Na Porto-rici so konstatirali več slučajev kuge, ki so jo pa oblasti doslej skrbno prikrivale.                                       _
1 Creh in smeh. |
I  166l Stev.                                                                                     tiAuivtfl   MAIAA                                                                                        Stran 5.
I Društvena nazBaiili.
IV.   šentiakobski    semen).    Kot
lajno vsako leto priredi tuđi le* | Gospodarsko napredno društvo Iientiakob$ki okraj ob priliki cer-Liega   žegnanja   v   šentjakobski
■l veselico pod naslovom    šentfa-
»ški semenj na prostornern  senč-
Ećm vrtu pri Plankarju na Dolenjh
K cesti v prid društveni   knjižnici.
Era poTnnoiena domžalska godbo,
Kf, potujoči pevci, v raznih    pavi-
■•1 bodo   prodajale    Šentjakobske
■ jne gospe in gospodične.  Opo-
l-arno na specijaliteta    šentjakob-
Bjj strukljev, ki se dobe samo    na
Wveselicu Obljubljenih je tuđi več
-Cnih  nastopov, prostovoljnih  in
-ostovoljnih.  Prorokovanje sreče
nekaj povsem novega v Ljubljani
-adi originalnega    načina,    ki    ga
■5:i mlajši rod se ni nikdar    videl.
; ;.iesišču bo posebna gođba, da se
mtadi poskočni svet vrtil, kot ga
volja-   Bo pa še   veliko   drugih
^nih zabav. katerih skupnost bo
Kujoce vplivala na    slavno   ob-
- :vo. Začetek veselice ob polu 4.
■^dnc. Vstopnina 30 vln. za ose-
otroci do 10. leta   v    spremstvu
-«ev so vstopnine prosti.
Kovinarska   zadruga v Lfublja-
e imela v nedeljo svoj redni obe-
hor    v salonu    restavracije    pri
•;u. Zborovanje je bilo dobro obi-
.    vodil    je    zborovanje   bivši
inik, znani Kregar. Po živah-
_  -ati o društvenih    zadevah so
I :šli zborovalci na volitve odbora.
I   volitvah je  popolnoma    prodrla
-  ina lista in padla je zopet ena Jnih Kregarjevih trdnjav, kaj-
brtniki so uvideli kaksni njihovi *;; so T-«aqi k*e*":'-''T      !'vo':cr:
....  načelnik Lr. ..___\alenun,
načelnik   Speil Ernst.    odborniki
Iavar Emil. Fligel Jakob.    Ur-Ivan, Mrhar Franc,   Babnik ,    Pospišil Josip,   iismestniki: ;nst!er Josip. Kaiser Fr. in Košak ■r!:   pregledniki:    Bogl Leop. ml., .r;-?k in Poženei Jos.
Gasilno    društvo    v    Mavčičah
• :   dne 28. julija na vrtu  gostilne
nija veselico pri kateri bo svirala
; iz Kranja. Čisti donesek je na-
n za nabavo gasilnega orodja in
?ne obleke.
I     Slovenski   večer v Zagrebu.   V 1          3.   avgusta   priredi   hrvatsko
I     i društvo .Sloboda* v hotelu pri I      vi*   v Zagrebu   slovenski večer,
-   1   wćen Slovencem.   Pri prireditvi se i  Bmo \rrmfale samo slovenske skladbe
-   1             aška godba bo svirala samo .   I -         3venske komade.   Te   prire-
I             bodo   Slovenci  iz   sosedne
I         i in Kranjske,   zlasti iz Brežic 1          v velikem stevilu.
I        Zahvala.
I    Podpisani odbor se tem   potom
mir, a 1 ju je vsem, ki    so   pripomogli,
L >e je abiturijentski sestanek jugo-
m   anskega   učiteljskega   naraščaja
fc•■" krasno obneseL
1    Zahvalnije se pred  vsem    pre-
§     -^dnemu    gospodu    dr.    Ivanu
I       -:u. Ijubljanskemu županu    za
j           'no prepustitev    dvorane    v
Hestnem domu« in prenočise na 1.
^-^; deški ljudski soli: nadalje mi-
'     sospe dr. Tavčarjevi za pre-
'•'  ::i za zunanje ženske udeležen-
ravnateiju Bežku  iz Gorice.
-  ■ aše prireditve posetil in s temi
I^al. da se zanima za razvoj uči-'-   -e^a naraščaja. — Zahvaljuje se -  sjg. govornikom in    zastopni-^rporaciK ki so naše zborova-zdravili« naprednemu dijaštvu. r»rispelo na zborovanje ter^ vsem em in tovarišicam iz ?tajer-rrimorske, Koroške,   Kranjske " "!-vaške.
Zahvaljuje    se    pa    tuđi    vsem
ri so pripomogli k uspehu ve-
-■.. ^Sokolu I.«, da je dal na raz-
"'"-"' sobo in instrumente ?.a vaje,
Im tovarišicam, ki so pr3da-■ ctlice in razglednice ter slav. nemu obdnstvu, ki je Doseti-elico v tako velikem številu! I libi ja na, 19. jaliia 1912. opravi jalni odbor za III. abit «eMa-•*fc iugoslovaitskega učit narasčaja. GUSTAV   ŠILIH t. č. predsednik.
CIRIL   DEOUAU
t £. tajnik.
kušnji Rst obscga 6 straiu
I ^ajatelj In odgovorni  vredsik: 1            Valentin Kopitar.
l^tniii« in tisk »Narodne tiskani«^
luirli so v Ljubljani:
I V dcžclni bolnici: I Ime 20. julija: Anton Peteani, I arniski delavec, 48 let. — Ncža l'-'r.ianko, gostja, 74 let. — Marija 1 ^ndstetter, žena felezn. podurad-1 "**. 37 let.
I      Dne 21. jolija; PavU Wimmcr, l^haric«. dO let.
Najbolji« ufttii« w+4m s«#ta«
Proti prah a j em, lnskinam in ispadanja las
Tanno-diiniD MM
sa lotao
kat era    *kr«o^u|e    l*«IAć«,    *d«trAn)uJ« lu«k« m prepreću)«  IzpadanJ« Imm.
Razpofilja  se z   obratno r>o*to   ne  manj kot dve stcklcnici.
Zaloga   vsah   praizkuianih   zdravll, madic. rr»H, madicinal. vin, ftpaollall tat, najfinejših partumov, kirurgiiklh obvax( svažih mlrenlnih vod ttd.
Del lekorna Milana Leusteka
iLmbljai Rasi sva cisti št L
poleg noTOtjjrajenc^a Fran loieforegm
-oblu mosta                    17
V   t?«   lekarai   dobivalo   iđravila   tnai
v »**«* . j                          ■■.   ..-,                                                     ca,
c kr. ta^aacne tavaraa in okr. aainiaka
Maaaima v LtBkttaaL
Serrauallo™
ieleznato Kina-vina
BifijeiitM raisuti u Oiujn \W*\ DrUvoo odlikofaaje  ii  častai  điplon k zlati   kolajni.
^          PoTir^ta vol)* do jedi, okreiča
iK                živce, vobotiia kri in je
H       rekOBTalescentoni
m[^^tk   ^clo  pnporočenu od  zdrav-^nSSSl            niskih avtaritet
W -   M   ss  lzboi*ni okus.   ti
CmiZ^P        Večkrat   odlikovano. a Ma* 7OOO «a>atrmiakm apriea^al. s
J. SERRAVAUO, c H kr tom «wtittlj
TRST-Barko Tlje,            44*4
Mmnlš$iw noročilo.
fiaM **A Mrjea M^2            Sredir mc»i tlak Jt-7t wm
Os    \u>)€    2« H    u,j,    ^     Ss___________________
22   2. pop.  729-8       19-^    si. izah    sk. oblač. „    9. iv.   7311      166   sK szah.  dd  jasno
23.   7. zj.   732-6      12*S         w           mcgla
Srednja    včerajSnja   temoeratura    16 3 , norm. 19-9°   Pada vina v 24 urab 0-6 mm.
Borzna    ponočila.
^Kreditna banka v Ljubljani**.
Oratftl kirti ItMjske ¥^tc 23    jalija   It
Maftfca«! v»air|i.           BeMr*     ila^"
4«'„ m«t«*a rentu     ....        87-40        87 60
4-1«, trebrn« rentu .    .    .    .        °O2s5 j      90*45
4", »rstr. kronika renti   .   .        87 40 •      87 60
4^o«r.         „          ..       .    .      g7 40l     87©0
4« » krtnlrto đcždno notoflto      93*50          —
«•/, k.o. čefke dež. b«nke    .       94*50       9550
Scette ta 1. 1*60 \    •   •       J^"    J57-
1864           .   .    .    609—     621 —
"      «i         .....   279,50    29150
"      ie«d|tke   l.UdtJt    .     270 50     282 50
.         D.      „        .     254-;   266-
*     ofnke Mf^t^nS  .   .    244-75     556 75
—      dan. komunalne      .         490"—     502 —
Z     ■v^r.kr*d«^  .   .    .     ■*»-:   497-
Z     l|.bl|*ntkc    ....      »05,    75«
Z    SSe      ".   ".  I   *   *.   24125    24425
MttbtNmke kreditni baakc .    ^~     449-
Avitr. ki^fltiie^ »vodi .   .    ^.25    &*k
Dunavske bun&ie drafb« .    .     ^7^JJ i    538 60
Južne ždezrfee.....      JOI'50 I    102 50
Dria-me želeintee   ....     717-SO     71850
Alptne-Mofttin.....     988-50,   98Q-50
Ofte »lađkomc dmfba   .   .     360--;     *>£--
Zhn^tenri« h.nke.    .    .    .    291*50,   282*15
cekini  . W"T*". : ; .    ii*'   n-«o
Marke     .        .   .        .   .   .     U7-75.    117-95
Praalrf            I           I  .   .     »-^'    •*«
U«   •   .   I   .   .   I  .   .         »J-JO.    94«
RabHL........     233751   2a4-7S
Zitm« omnm w B«4impaAli>
Dne 33   julijt 1913.
Ttmlifc
P5enica n oktober 1912. »a 50 k» 11 jg Punica za april 1913 . . x* 50 kg lr9Q Rž za oktob«? 1912 . . . lt 90 teg J« Oves za oktober 1912 . sa 50 k§ 9*44 KoraM »a iuhj 1912 . . xa 50 k« f« Kocrasa sa svgust 1912 . . za 30 kg JJl I Koraia 1a »aj 1913 •^^•J^.Jftli.7*
l^HKSSfifa^aL^Alfl^Bl
LjBkH£at2aME^
J. Zamijeti
w Llaallaal, Oradliče 4
irvršuje vsa čevljarska  dela  do   najfi-nejše izvršitve in priporoftft svojo zalogo
storjenih čevljev.
Iii9l«|o   mil   pravo   gurali«  ls tal«va«ak9 tovll«.
Za  naroCula  z  de2ele   zadostuje   kot   mera iprposlan čeveij.                   245
IBBBSBSBB °
§ Narodna i i knjigama |
v Ijubljani
prelernova ulica itev. 7.
y           ^J    priporofia   f            -i •
i kancetiski, koncepta!, iolm- | ^ MBtii, atinislrski, pisemski, | |      ovftai ii banrani papir       |
I                           (
; luete s plsemshlm poplrjeo. \
l              Crgovske knjige               I
* v vseh veltkostih, crtane z eno ali ? I z dvema kolonama, vezane v papir, j| «               platno ali poiusnje.                ■
!   Mlcmalac kajižice ^° ££«"*  |
i   Zalaogasolsftrvtzkovmrismk-   \
\   Zavitktzattralcvvachveiikostih    i
\      -----Velika izber-----      t
\   T»ah    alaarnlakUi    potratatla,   %
■   sTia^afkar,  aeram,  aaraanlkav,   £
ff   rmalrk       kaama«€kavv    taalic.   £
F               gaMa, e-ralla ttd.               7
?         Jaite  » §ole in umetnike         ®
f      —— Razglednice -------      i
| pokrajinske, humoristične, umet (| C niike vseh vrst od najpreprostejših Jt ?                      do najfinejSih.                      •
I                                                  i
(^lbnmi za slike in dopisnice,    i vezane v plii In v usnfe           {
| — poezilske knife.  — f
S                                                  E
I         podobice za otroke.         I
k leseni okvirčki za razglednice.  \
■ Risalne Oeske, trikotiiki, palete, ■ E    risalaa ramiU, tiie, fopiit    i
|            JJtttti te HaMkL            |
I    Zahvala.    I
H Ob prebfidki Izgubi naSega iakre* H ^H aa tjubljenega in nepozabne^a so- ^H ^M proga, očeta oziroma brata, gospoda ^M
■Lorro Bmmonl
H           a. kr. aa^arattBlka           H
^H se tem potom zahvaljujemo vsem ^B ^| sorodnikom, prijateljem tn znancem ^M ^M za izraženo sožaije.                             ^M
^|       Posebej se zahvaljujemo cenjem ^H ^B rodbini gospoda nadkomisarja Penco ^H  i ^| za skrb in trud,  gospodom  uradni- ^M i ^| kom, prečastiti  duhovščini in  tova,- ^M ^| rišem paznikom za obilno spremstvo ^B ^| ob   pogrebu   dragega rajnika, kakor ^M ^| tuđi   vsem    darovalcem   prekrasnih ^^ , ^| vencev.  K  sklepu  še  vsem drugim ^M ^M udeležencem ob  pogrebu našo naj- ^1 ^M !5krenej5o zahvalo.                               ^M
I V IDRUI, dne 22. julija 1912. H ■               lalnioči ostali.   |
Dva peMa vajenta
spreimem takof
3   letna   učna    doba;   prosta    obleka.
Feliks Moder, Zagorje ob Savi.
Proda te ▼ Trstu
maDDfaktunta trgovina
Speciiahteta-. blago xa poillago in pg-'-'^ni mali predmeti za moške
kr#)ać#b Centralna iega, moderna izlož ba, mala najemninina, kontrakt za   lokal  5 let.  —  Resne  ponudbe in  natan-Čneja     vprašania    naslovijo   naj   se   na ti.     Oregoriita, krojača,      KjadinS Luigi   763                                          2588
Kniigoveiia Iv. Bonal
Ljabliana, Selenbnrgova ulica
(nasproti glavne pošte)         2586
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, mape, galanterijo, passepartuje itd. — Posebno močna vez za knjižnice, čitalnice in bralna društva.  Cene zmerne,  delo solidno!
Izdelhi za veselice:
Korjandoli, girJande, serpentine, balon-čki, zalepke za šaljivo pošto,moderni mali kuvertki  za sreČolov, vstopnice (bloki).
::    Cena zmerna, postreiba točna!     :: s Prva do ma ča tovarna k
omar za led
Simona Praprotnika
t Ijubljani, ]enkova ulica 7.
TfF^l' rr^S        Prevzemajo se vsa v
11 imi vrI        stavbno in pohištveno
IJptT   uOH        mizarstvo   spadajoča
rr^: ,-----v        dela, katera se točno
I 01 4TT1      In -30 nain'žj'-} cenah tjj^j^^p    ::     izvršnjejo.     ::
Velika zaloga gosliloiskih okroolih iz.
Ceniki se pošiljaji rta uhlefo breiptttno in -reftitrae prosto
I                 Tu2negt IfCl nazmnjimo vsern sorodnikom, prijateljem in znan-
I       cem pre2aiostno vest, da je naša preljubljena teta in svakinja, gospa
Manareta Farkal pL llniitidf »i. AhfiD
I       danes dne 23. julija zjutrtj po dolgi mučni bolezni, previđena s sv.
I       zakramentl, v 59. letu starosti mimo v Gospodu zaspala.
I                 Pogreb predrage rajnice bo v Četrtek, dne 25. t. m. ob poH.
I       popoldne iz hiSe 2ak>sti, Kožna ulica 17, na pokopaltSče k Sv. Križu
I       v taatno rmkev.
I                 Nepozabno pokojni co priporočamo v mol rtev  in  blag spomin.
I                      V Ljubljani, dne 23, )uU)* 1912.
I      Marila šMUm                                      rr«M lasMii
I              svmkfnja.
I     ateri|aayfl^omal.|MlrtKIV«Nr«^'«PiMA^
I                                             ntCak ta ntčakinjc.
lUtel^ U Itt sUry ki je dovrši 9 ris« redov ljudske Sole, želi vttopiti kot
trtovskl vnlenec
v večjo trgovino v Ljubljani  ali na  delelT
Več pove g. IVAN SOltUČ, trgovec s
klobuki, v Ljubljani. Pod Trančo.        2595
aUipla dabra tbrftn|oao 2587
moško kolo.
Ponudbe  pod „J. B." na upmvništvo •     »Slovenskega Naroda«.   ._ .. ,
Nekal oreliavili, ćetalevlli L dr.
u pnliii"
Ivana Demiaria na&L. v ŽelezniUll i               Dabra ahranfana        2585
kolo se proda
Poizve  se v Spodnji Šiški Stev. 231, vrata štev. 8.
U krti agenti
zmožni neroškega jezika se sprejmo ali nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro - Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod „Merkur", Brno. Nova ni. 20.
Ablturilent
liče prlmerne službe.
-. Cenj. ponudbe na upr. »Slov. Naroda«. Malo rabljen             2565
pisolni stro]
aa Gana proda. Vprašanja naj se naslovijo   na   uprav.   »Slov.   Naroda«.
|Ciša
v   Ljubi lani    Hrenova   ulica   štev.    16.  !• naprodaj  —   Pismene ponudbe do konca
julija t. I na naslov: Karolina Pauschin Ljubljana, Wolfova ulica h\* 6.
2 dobri fiW\
eno za podružnico, ne izpod 25 let staro, in eno mlajŠo moč za glavno trgovino
sprejme tako!  ^
J.  Elsner v  Litiji. Po coni se ppoda2490
posestvo
▼ bliiini Dobrne na Stajertkem g stalno dobro vodno moćfo; v blizini se bo iz-delala železnica; pripravno za povećanje mlina in nove Žage; močno zidana in dobro obranjena hisa, z lepo kletjo, sadnim vrtom, travnikom in njivami. — Vpraša se:
C6l|e, Ooisoaka ulica it 17, n, nadsir.
Novo opremljena  2513
lem n A siti
zračna   in   svetla,   event.   z   električno
rassvetljavo, v elegantni bili poleg de-
želnega muzeja,
M odda takof aUii argustom.
Poizve se v Subicevi  ulici   štev. 3 v pritličju.
Slavn. občinstvu se vljudno  nazoanja,
da aa prirodi lutrt
ii ral« Mi tii Irp mmi
Hpnccrt
„Slovenske filharmonije"
u l)6telu Llccjd
Začetek ob & zvečer. — Vstopaiaa 40 vi«.
: Za mnogobrojni:                Taaan Karti,
« obisk se nriporoCa              ^       boteltr.
S*"" <•____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.____________________________________           ____          165 štev.
Udeležba se i&če      ^H
5J ali pa se kupi premogovntk ^
ali pijavica do   njega z   možaostjo   izvažanja do   Jadranskega   morja.   —   Ponudbe v nera. jeziku pod „tates IrMffmis lHt* na anončno ekspedicijo I. fcta M£ L 1 Ih| II.
R r CNTI za obiskovanJc ^otclov» luvaren, mesarij,
hulIi 11     *^*se išće^° ^*  2wo
llllilll I I   po vseh večjih mestih.  Uvedel se bo  nov promet,  vsakdanji za-složek najmanj 15 kion.  —   Ponudbe   pod  JL  1139*  na  Maill I !*•!■   A ¥«plT A. ft.
-----------------------------------------    touai L     ------
^" Sntnu ZHamka ^^
LAURIN & KLEMEMT
^^             d. dr. v Mladi Boleslavi            ^^
Xautomobili\
^r    =====    Zastopnikai Hikodem A VPetzka — Gradec.   -              ^V
Deželni zbor kranjski ln deželne ftnancg
^^           -    _•                 x -■v__      v^ % _        "^ v v            >."v\_____"   v N     .                                                  x-\  _.      ". *■ a.     _..    X"1* "v    _   _   "   " "*        „   "." ^ 'V'V'N____ r-J
■^MBa^aaMaiBI                                                                                                                                                                         v
2JSSSE     Spi$ai btvii dežeini glavar Fr. pl. Suklje.
a»»aa»^Baai                                     Dobi  se  v                                   .
55 „JCarodnt knjigami" v fiubljani. ^
5^2^^^S     Cena:   1   K  80  vtn.,  a>  po&to   2O  viaMU»jev   ve£.    j
Št 17233.                                                                                                        2594
Razpis.
£i zorađbo vodovoda za zgarnii Tolunj,
politični     Obraj   K&moikj   na    2332439   K    proračunjena    dela    in    dobave
se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajo*e pcnudbe z Đapovedjo enotnih cen proračuna naj  se predlože
do 10. avgusta 1.1. ob 12 opoldne
podpisanemu deželnemu  odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eoo krono, dopo-slati je za peča te ne z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Zgornji Tubinj «
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponudnik stavbne pogoje po  vsej  vsebini  in  da se jim  brezpogoino  ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroŠkov v gotovini ali pa v pupi lamo varnih vrednostnih papiri ih po kurzni ceni. Ponudbi je priložiti tuđi seznam enotnih cen za upeljavo hitnih vodovodov.
Deželni odbor si izrecno pridrzi pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo
Nacrti, proračun in stavbni pogoii se dobe pri deželnem ^tavbnem tirada v navadnih uradnih urah za znesek 4 50 K.
Od  dež. odbora kranjskega
▼ Ljubljani, dne 23. julija   1912.
S jOnglaško sltiađžšča oblak, « 9                O. <Jr}e,mcuLoviČ        im     |
§1    Lju&IjcltijCL, JMestru. trg štev.  5    jg
i     neznanja   O]CaSij8]^Q   prođajO     I
Wt poletnih oblek in elamnikov za gospode in dečket JR HJ ter poletne damske konfekcije z globoko redu- iK SI      ======   ciranimi cena.mi.            =====      jfa
Xot blagajničarka
ali prodajalka
fStt steikc izvežbau gospodiibu.
Reflektira se le za Ljubijano. 2S42 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Fotrarafski ateljes
v zvezi s stanovanjem,
(predsobo, sobo, kuhinjo) in z vsemi pritikhnami oidft tftk«| za 32 kron mesečniBe   w   BftiMB   ▼   svoji   drugi
-------   hi§i  štev. 39.   —--------
Okrajna posojilnica v Kršketn.
Crsovski lokal
prosturen,   z  večjimi   izložbenimi   okni
Uć« ali takof prevxame
dunajška tvorniska firma za ustanovi tev trgovine na drobno. — Najboliša le^a za nadrobno prodajo: Glavni tr^ ali Stntarjeva ulica. — Pismene ponud-be z navedbn cene in event. skico pod ,VorwArts 5000' na Dunaj, Postamt 88
Tvornica  motorjev,
zelo  solidna posebno  glede kakovosti, poši-Ijanja, cene in  plačilnih  pogojev   5215
&U samo dobro vpeljane, marljive
zostopnlke
za razpečavanje tvorniških izdelkov
proti visoki proviziji. — Cenjene dopise pod »Jtetoraa Mro €2270" na anonćno ekspedicijo Heinrich Schalek, Dunaj I. Wo!lzeilell.
Hotel pri pošti
v Kranjski gori  2494
se priperoča cenj. izletnikom, turistom in patnikom. — Novo opremljen ! — Lepa poletna stanovania. Dobra kuhinja
Lastnik   Jakob Pecan.
Pozor!!
!!Za sladokusce!!
Najfinejša   namizna    olja   brez   duha za družine, gostilne,  jediltiice.
Naročbt  se  izvršujejo  točno  in skrbno zavite ter  z obratno pošto  po  povzctju  v
posodah po 9 k^ In  napr«jt vštevši  omot, franko   poštarina:
fino olje prima po   K 1*80 — 2'— liter izredno fino        „     „ 2*40 — 280     „ izredno sublime „     „ 3— — 3*50     „ Cisto ohično fino    „      „      2-20
Naročbe s tovnim naslovom prosim poslati   na skladišče o)ii
Reka, ulica fliuseppe Papini št. 9.
S spoštovanjem       .     mm     mm        x
E. P. Marče.
Fotografske aparate
kakor   tuđi vse v to stroko spadaj oče potrebščine ima v zalogi
fstoraanBfaktnra io drogerija
„Adrija"
tUastmi kHCRiinirau prodaja stnpn
2798             -L)mM|aai,
Selenburgova ulica št- 5.
Temnica na razpolago.
Zanamj*    naročita    z    obratno    pošto Zahterajte cenike!
/tasnanilo.                    1
Slavnemu  obimstuu vi/udno naynanjam, da sem svoj lo^M na Rimski cesti štev. tt opustila ter da bom imela svojo        I
trgovino s fo/esi in iyposo;eva/nico J(ofei
od dan&s   nacrej  samo   no   parije   Tere^i/e   cesti  štev-  ?4   (Jk
0/tovem svetu'J. — tPriporočam se stavn. občinstvu ya cenjenM naroči/a ter bs/e^tm y odličnim sooštovanjem                          2J
ijubljana. dne 23. julija t9l2.                      Ana   Gorici
Nizozemska zavarovalna dražba za živl]eDje|
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za ča=l vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah.                I
Zavarana glarics koncem leta 1919 oMI 375 milijoiov. — lezme koncem leta 1910 okoii 112 milijmoi I Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmied^asse 40,1 kjer s rogo reelai, delavni sotrađniki vsak čas dobe dobre službe. I
Nadzornik   za   Kranjsko :                                      61; I
-         LgubSJana, Hrvatski trg št. 4. =1
riti mmass b^m—^Mil" ^—O3 .  najem se odda  takoj na Vranskem I I               Sentakova              I
190!tilna, združena i uiio.
H Gostilmšlco poslopje je sredi trga, v najboljšem stanju, z mnogimi I H sobami za tujce, dvorano za veselice, lepim senčnatim vrtom, lede- I H    nico, hlevi itd.            2549                                 Ponudbe do 5. avgusta.   I
■    Šentakovi   dediči.   j
St   23942             -^b------^                                                 ^^                                                         2&J
V tekocem tednu se je pričelo delo v Ljubi janičini strugi; vođa v strug je moćno upadla in kanali se stekajo prosto; hoja po strugi, kakor rudi uir canje in pranje v plitvi, umazani vodi je nevarno, kajti pri pete se lahko ka'a poškodbe,  po  kanalski  tekočini  pa je  prav  mogoča  kaka  okužb^..
Vsled tega podpisani mestni magistrat v smislu § 44 obč. reda s deželno stolno  mesto  Lj ubijano,
strogo pipci? npliim hoio po strogi Wm
umivanje in pranje v umazani vodi,
ter sploh vsako  neuj ravičeno uporabo struge in vode.
Vsak prestopek te prepovedi se bode strogo kaznoval po določili!] ^ 70 ob^. reda 1 ubljanskega oziroma po ministrski naredbi z dne 30. septembn 1857 drž. zak.   198.
BVSestni   magistrat   v  Ljubljani,
dne 19   julija 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Zaradi opustitve
raznih   vrst   perila   in    švicarskih   vezenin   posameznih
prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah.               I
Opreme za neveste
I                 Platno,   sifon    in    Švicarske    vezenine    se   kupijo   zelo
I                 ugodno,   dalje   rjuhe,   brisalke,   prti,   prtiČi,   oprave   za
I                 .* / .• / .• .* kavo, nogavice in zepni robei. .* .* .* ." •" -*
Olavna zaloga i kr. t priv. fovaren platna
I                in vseh platnenih izdelkov Norbert Iianger ft S6bne
I                 znano   oajboljši   izdelki,   originalne   tovaraiške   cene.
I    Opreme zn^nouoroienčKe.
I 71 ti tđ\n ŠL * rr* Uumiana. Selen-I rllllUIl Oait buwa ulica 5,
Presernove slike
Iv. Bonač v Ljubljani
Sprejema 2ava«rr«n)* CJoreUcegm flv                                        mm jA T^ J^^^TIJT^I^^^                                          Zavamje poslopja in premičninc prod
l>enja po najraznovrstoejiih kcmiblo^                                               **               ^                          •»                                                                  požarnim škodam po najnižjih cenah.
I cijah pod tako ngodgiimi   pokoji, ho   .••   -   •••    filjtMRt   mmwmi*mwmlmm   banka   V   Pragl.     .«.   -   ••.   Škode cenjuje  tako) in najkulantneje.
I         Dobeoa drupi zavarovainka.           m........9mm m %±7%*M*+A. —  ^tetaM  lilhl^HiT  te k^ltallf« E ll^atO^OS^l.   U2iva najboljši slovcs, koder posluje.
I ztastf   }e   a^odnoTzavafo^m^   m   H i***"1* **& ww^tmm animMa M*e drtave z vseskozi sloransko-narodio upravo,   Dovoljujc u Cistcga dobiCka izdatno
I dožiwtic  ia »mrt z ^-»^^t^d m                —__————     vM  p«|«««w  *m*m     ———_—               podporo v narodne  in obinokoristne
.bT^   v**?*^    mm- mm mm i wm ssurssvu f tamu od sm. ti -«■         —»______B