llfssr^^iKa lièta-: — s€k#j tCio , • . K 12*'— w Set® ...» 0 — vjprt leta . . , 3’— »4meaw. . . ^ 1 *29. lWl ÄvsMf® : —» 4P® leto , , , 15*— 2® - ■K»«» STEAZA Inserat! ali omanH«* se računajo po 18 v v od 6 redne petitvrste: **r večkratnih oznanilih veàr — popust —»• „Straža“ izhaja v psa» deljek in petek popotiAnfe Rokopisi se ne vnlajig '»Äv# lis ttj»r*v«lS4vo Maribor | a sile®, S. — TdtfMt 5*. M3. 1 föwdvisjwi l^diivo, | t uredništvom «e more o «v vsak dan od IS.--ta. ure dopo! Anglija in naša Irska« Dunajska „Arbeiter Zeitung“ je dne 23. majniška objavila članek, v katerem vzporeja razmere n a Irskem in v Avstriji in M katerega povzamemo me slednje : „Irski narod, je eden izmed najmanjših evropskih narodov. Pri zadnjem ljudskem štetju je znašalo število prebivalstva na Irskem 4,38-0.000 duš in od teh je bilo samo 8,243.000 katoličanov. Le poslednji so oravi Irei, zakaj ostali prebivalci aa Irskem — Anglikanci, presbiterijanei in metodist — so angleškega ip škotskega rodu ter so smrtni sovražniki keitišJati-katoliških Ircev. Ta majhni irski narod je Je tudi dandanes, celo po velikih agrarnih preosno-vah, Katere je izvedla bri-tska demokracija, na Irskem, zelo reven narod. Velike irske industrije, industrije za izdelovanje platna, in huljeclelni-Ške industrije se nahajajo v protestantovski grofovim Ulster , podjetniki so povsem ne katoliški Irci, ampak protesten lovski Anglosasi in le večji del delavstva v teh industrijah in sicer le neizučeno. slabo plačano delavstvo je irske narodnosti. Mähen, reven, kulturno zaostali narod \A in vendar je morala velika, svetnadvladujoča Anglija vnovič kapitulirat pred tem narodom! Angleška vlada naznanja, da za Irsko ne bo veljavna splošna vojaška dolžnost, marveč da hoče nabirati na Irskem samo prostovoljce ter upa, da bo vs; eh nabiranja prostovoljcev na Irskem tako ugoden, da bo odveč vsako nasilno novačenje. To. pa zopet .pomenia, dasi Anglija ne upa upehati tudi za Irsko sp&šne vojaške obveznosti, kakor je bila sklenjena, v a-gleški. z-bornicd. To pomenja, da se velika Anglija umika pred odporom irskega naroda, ki je enodušno od. nadškofa do poslednjega proletarca prisegel pred razpelom, da se hoče vojaški dolžnosti upreti s pasivnim odporom. Pritiska. vlajda naj da. zapirati make voditelje kakor hoče, britsko časopisje naj .sramoti irske „veleizdajnike“.' id se’ v uri sile - odtegnejo' bramii s-'JcubB« domovine irski narod je v boju proti vojaški dolžnosti dobil prvo bitko. S tem pa Irci niso samo premagali vojaške dolžnosti! ..Narodno gibanje, ki gre danes skozi irsko ljudstvo, bo prisililo Anglijo, da bo morala dati irskemu narodu lastno državo, katero, se bori, in mu priznati lastno vlado na irskem otoku. Naša doba, ki more zgraditi državno upravo samo na sodelujoče, soupravljajoče delovanje celega naroda, ne more nobenemu narodu več vsiliti državnega reda , kateremu najsiprdtujej, nobenemu narodu ne more zabraniti pravice do lastnega državnega življenja. Tudi mi imamo svojo Irsko. Samo da mi nimamo le ene Irske, temveč jih imamo kar šest. Kdor je še o tem dvomil, tega so 'morali o tem poučiti praški dogodki. Mislilo se je, da se bo Cehe prisililo k domovinski državljanski zvestobi s tem, da se je njih voditelje glasno in javno obdolžilo veleizdajstva. In nato s« ti-le odgovorili s tem, da so bolj demonstrativno kot kedaj poprej pokazali svojo jednodušnost in še bolj kljufoovtaßjio kbt kedaj po..rej izrazih svoje ..repričanje. Upalo se jih je 'preplašiti z enostranskim vmešavanjem v češki ustavni red- la glej — naenkrat niso bili češki „veleizdajalci“ več sami, zastopniki vseh nenemških narodov so bili na. njih strani : Slovenci, ki so bili vedno dobro .katoliški, Hrvati, ki so hib' vedno zvesti Habsburžanom, Poljaki, ki niso bili • panslavisti, da,- celo Italijani, ki nijso nikaki Slovani. Kaj so bili dnevi v Pragi drugega, nego priznanje in potrditev dejstva, kako stališče zavzemajo vsi nenemški narodi do države? To nam mora dati vsem misliti: predvsem visoki vladi, ki bi morala pomisliti, kam plove državna ladja. Če narodi, ki skupno z-■laša.io 63% državnega prebivalstva, zavzemajo tako stališče do države. Pomisli pa naj tudi nemški nar >*od, ki mora pač upoštevati, ali se more njemu, ki tvori samo 36% prebivalstva v državi, posrečiti, kar se veliki Angliji niti proti majhni Irski né posreči. A kako odgovarja, avstrijska nepremišljenost na praške dogodke? Vlada je- ustavila Časnik ih je naznanila policijske odredbe. Državni problem se razvija in mi odgovarjamo z batino! In nemško meščanstvo? To kriči: praški demonstrante so skozinskoz veleizdajalci, skoz in skoz zavezniki Četverosp.orazu-ma! Patriotic pač niti ne vedo, kako sramotijo domo-' ■ vrbo, če pri; ovedu jejo svetu. da. ■zastopniki večino narodov te države računajo na zmago sovražnika! ! In sredstva, proti temu? Pred vsem seveda policija: liberalizem našega 'dunajskega časopisja obstoji v tem. da ni antisom! lična, kolikor jo pokolenjie obvaruje pred antisemitizmom, j sicer pa so pravi ideali ndh liberalizma izjemno stanje in preki sod. ječa in vislice! J n poleg. tega še seveda tudi razbitje parlamenta, absolutistični oktroi ! Kakor da bi. .tudi najbolj mogočen absolutizem mogel trajno ustvariti nadvlado .36 odstotkov nad 64!. Kakor da bi bi So a vstrijskim. Neon-ern v or id, se. odreči svoji iaspu - svobodi, samo da bi se šesierim drugim narodom mogla, zabraniti njih samouprava.! Ne, tudi mi. ne bomo z našo šestero Irsko golov!.. K lastni vladi narodov sili ves.razvoj z neodoljivo močjo. Kakor velika Anglija ne bo mogla zabraniti inskemu, narodu nacionalne avtonomije, tako bo tudi Avstrija morala vsakemu svojih narodov priznati njih homendo (domačo vlado).“ Iako milijo in pišejo trezni Nemci o Bismarcku. V .„Friedenswarte“ iz leta 1910, zvezek 2, je objavljen članek „Los von Bismarck!“, ki je vreden, da ga otmemo pozabnosti. Osobito zdaj najdemo lahko dovolj hvaležnih poslušalcev, ker je vprašanje po vzrokih sedanje morije tako pereče in pojasnila, po- trebno. Iz imenovanega članka, ki ga je spisal sve-iovnoznani 'Otto Umfrid, posnamemo sledeče: O Bismarcku ničesar ne bi rekel, ko M njegov duh, ki je duh nasilnosti in gospodovjalnosti, ne,živel še naprej, ko bi njegov način misliti ne bi še danes obvladal nemške politike. Poznam duhovnike, ki Bismarckovo podobo časte kot kako svetnikovo, ne da bi opazili nasprotstva med Kristusom, Bogom-člove-kom ljubezni in samozatajevanja, in Bismarckom, mo» žem krvi in železa. Čaščenje Bismarckovo ima le vr sied tega take nenavadne oblike, ker je njegovo delovanje imelo vspeh trenutka. 'On je Dansko, Avstrijo in Francosko premagal, Prusijo s Šlesvig-Holstmuško, Hanoveranslko in Kurhesensko. državo z Alza-eijo-Lotarinško, povečal. Ako Nemčija v drugih strali vzbuja, se je zahvaliti „državni modrosti“ Bismarckovi. Da so se vspehi na nepošten način dosegli, to je narodova duša od leta 1866 „milostno“' pregledala. Danes vemo, da se je Bismarck nasproti svmim obljubam, danim princu Frideriku Augustenburškemu, potegoval za priklopite v Slesvig-Holstei iške ter jo, očrnivši princa 'Augustenburškega pri kralju Viljemu. tudi dosegel. Znano nam je tudi, da se je Bismarck zvezal z Italijo, predno jc napadel Avstrijo in da je oborožil ogrske legije proti Avstriji. Slednjič verno, da je nemško-lrancosko vojno leta 1870 v, pri-. ličnem času provociral potom osnovanja Hohenzoi-Jčrnske kandidature za Špansko. Bismarck je klasični zastopnik enostranske nacionalne interesne politike, ki jo značijo besede „Wo Preußens Macht in Frage kommt, kenne ich kein Recht“ (Ko gre za moč Prusije, ne poznam pravice), O mednarodni orientaciji, o veri na možnost nadna-rodnega pravnega reda pri njem načeloma ni najti o-menitve. Zavoljo tega je Bismarck do danes malik vseh nemških nacionalcev. Nacionalni egoizem je deviza teh gos..odov. Realno;olitični so Je tisti Nemci, ki imajo vedno potrebna nasilna sredstva pripravljena, da jih uporabijo v nemškem interesu. Režeča in renčeča buldoga, pred Jcojo se mali psički, rep med nogami, poskrijejo, je njih ideal. Da je pod tem skrita neka diabolska (vražja*, žila, ne moti vesti nacionalcev. Saj je Bismarck dejal o sebi: „Ako me kak satan poseduje, je ta le kak tevtonski ! “ Friderik Curtius piše povodom ocenitve neke Bismarckove biografije sledeče v „Christliche Welt“ : „Bismarckova mladost naredi utis mrzote in praznote. Edino, kar je dognano, je neurrotlnva volja, nikogar ne ubogati in le gospodovali . . . Duševna premoč gospodštvaželjnega človeka pa je nesreča za ljudstvo. Kak narod nikdar ne prenese brez škode dolgo trajajoče duševne diktature, ker se končno najde v Stanju brezsvetndsti in brezsmotrenosti, torej v velikih nevarnostih, ker se sloji, ki imajo voditi javno mnenje, odvadijo lastnega mišljenja in treznega presojevaùja in so potemtakem politično nezreli . . . “ Objektivno sodeči vrstnik 20. stoletja se ne bo naslajal ob čitanju. Bismarckovega životopisa um- LISTEK. J'ng^*!ovÄ&Mn. (Dalja.) Koliko velja Slovenec, koliko Nemec, ali Madžar? Iz vsega do sedaj povedanega je jasno razvid-, no, kako maho se nam 'Jugoslovanom godi, vse od Žile in Mure, pa do Lima in Drine. Na vsej svoji širni domovini je Jugoslovan zapostavljen in podložen Nemcu, Madžaru in Lahu. Toda več kot vse drugo govore številke. "V Avstriji imamo sicer splošno in enako volilno pravico. Toda kakor mnogo drugih lepih stvari, je tudi ta enakost le na papirju. Pri Nemcih pride poprečno na 40.000 prebivalcev 1 poslanec, pri Slovencih pa. na, 65.000. Koroška imia v 'državni zbornici 10 poslancev. Ko bi imeli resnično enakost , n: morali imeti od teh poslancev Slovenci 3 in Nemci 7. Toda majo jih Nemci 9 — a Slovenci 1! Na 30.000 Nemcev pride 1 poslanec in na 120.000 Slovencev tudi 1! j Neme« velja torej tu toliko, kakdr 4 Slovenci! 1 a, dočim ima 120,000 Slovencev na Koroškem le, enega-poslanca, ima 20.000 krajnjskih Nemcev tudi enega poslanca. En kranjski Nemec velja torej tukaj toliko, kakor 6 koroških Slovencev. Toda še hujša, razlika je v deželnih zborih. Koroški Slovenci ima o v deželnem zboru samo dva’ zastopnika , n as roti -L Nemcem. Po svo;em številu bi mora li i-meu Slovenci 14 ifj Nemci 29 poslancev. En Nemec velja torej tukaj za go Slovencev! Dočim ima 120-000 doroskiri Slovencev y koroškem deželnem zboru le 2 .poslanca, ima 20.000 kranjskih Nemcev v kranjskem deželnem zboru — .11 poslančevi En kranjski Nemec velja torej toliko, kakor 30 koroških Slovencev;! Toda ne samo to! Od 11 nemških posla,'Kiev kranjskega deželnega zbora voli deseterico njih 65 veleposestnikov. Ako računamo, da ima .vsak teh nemških veleposestniških voliieev iz 5 oseb sestoječo rodbino, pride torej na 325 Nemcev 10 poslancev, ' ali na 32 Nemcev en posla ec. Na 120.090 koroških 'Slovencev pa tudi le eden ! Z drugimi besedami : En kranjski nemški grajŠČak velja torej toliko, kakor 1875 koroških Slovencev ! A kaj naj rečemo 'šele n naših bratih .na Ogrskem! Dasi je v deželi večina- nemadžarov, imajo vendar v budimpeštanskem državnem zboru Madžari 880 in vse druge narodnosti le 30 poslancev ! Gospodarsko izkoriščanje Jugoslovanov. Bavili smo se dosedaj z narodnimi in, političnimi prilikami, v katerih živi naš narod, ter videl, da ;e Jugoslovan.na svoji zemlji j.ovsodi zapostavljen , da je naši Človek povsodi ie zahičevan paria, dočim .so na njegovi zemlji gospodarji Nemec in Madžar ali Lah- Vsi ti trije jm, izkoriščajo našega človeka ne-le narodno in politično, temveč v enaki meri tudi gospodarski. Saj ima -narodno zatiranje in prikrajševa-n]e političnih pravic konečno vedno kot namen — gospodarsko izkoriščanje. Zato tudi vidimo, da. so ravno oni narodi, ki so zatirani narodno in 'politično , tudi gospodarski najbolj zaostali. Namen, ki ga zasledujejo Nemci s svojimi cilji za nadvlado nad Slovani, je prav jasno označil prosluli nemški hujskač Wolf, ki je rekel: „Wir Deutsche, sind ein Herren- volk“ —; „Mi Nemci smo narod gospodov.“ Kjer so pa gospodje, morajo biti seveda tudi hlapci. In to vlogo večnih nemških hlapcev so prisodili Nemci že davno nam Slovanom.. ‘Saj je že glasoviti avstrijski mini- strski predsednik knez Metternich, ki ga je popihni-la probujena narod ,a zavest pomlad narodov leta 1848 s političnega pozorišca, i-meinoval nenemš-ice avstrijske narode „snbdeutsčlie Bedientenvölker“, „podnemški hlapčevski narodi.“ Danes sc avstrijski ministrski predsedniki sicer ne upajo več govoriti javno tako zaničljivo o Slovanih, a v srcu mislijo še vedno enako. Da je temu res tako, sicer ne dokazujejo z be-oedami, pač pa z dejanji. Zato pošiljajo med nas le nemške cesarske namestnike in deželne predse«mike, ki od svoje strani zopet vsiljujejo na vsa važnejša mesta Nemce in zato vidimo, da so naše dežele že prenapolnjene z nemškimi uradniki, dočim moram naši liudje čakati leta in leta, ako žele priti v državne smžbe,, in, ako so slednjič vendar dobili tako službo, jih pošljejo med trde Nemce. To vidimo posebno 'pri železniških uradnikih, Dočim je pri železnicah na našem ozemlju večina uradnikov, ki ne razumejo .narodnega jezika, je na stotine naših uradnikov raz-šKropijenih po nemških krajih, kjer žive knKcr v — pregnanstvu. Naše dežele nikakor niso tako siromašne, ka-(rnr se to navadno trdi. Banat, Bačka in Slavonija 'posebno Srem) spadajo celo med najbogatejse deže->e Evrope. Pa tudi o naših slovenskih deželah je Vodnik že pred več kakor 100 leti pel: Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava; __ Polje, vinograd, gora, morje. Ruda, kupčija, tebe rede. Gleil stvarnica vse ti ponudi, Le jemat od nje nikar ne zamudi. Lenega čaka strgan rokav, Pal’ca beraška, prazen bokal. p a k s studom bo videl, kako je postopal „junak stoletja“ s prijateljem in sovražnikom, Nato navaja Usi, kako je Bismarck postopal napram princu Au«rasten-burškemu, Geffekenu in Koggenbachu, Iz cha Mareka „Jugenderinnerungen an Bismarck ' in K. Samwerja „Zur Erinnerung an Brane von Kog-«enbach“. je jasno razviden značaj Bismarckov Nobene intrige se ne boječa gos podštv ažel j 11 ost, bolestno povečano, celo zasledovalni blaznosti son'dno nezaupanje, nesposobnost, prenesti katerikoli ugovor , podia maščevalnost in občenevarna spretnoit, uničiti nasprotnike so glavne poteze njegovega negativnega značaja, moža, ki mu je bila dana oblast, uporabili .ali zlorabiti silna sredstva države za svoje namene, i r tudi po sugestiji zaslaolicno ljuds vo z« seboj j o-legniti. „Bismarck mi je dejal nekoč“, pripovedn o i.o •-igenbach, „boji s cesarjem Viljemom izpodkopavajo mo e zdravje; tak) se mi n. pr. ne posreči, (odprav iti) izpodriniti Usedoma (diplomata), ker je prostozi-d r.“ „Ko bi se Bismarck sam poznal“. nadd ujC Ro-enbach, „bi moral reči: ker je prostozidar in mn ne zaupam, četucb se politično na isti. črti 7 ir moj giblje, hočem ga odpraviti.“ Vsaka zlobnost je neka vrsta perveznn-u in sorodna z duševno obolelostjo. Bismarck sam je zauoal ministru Rogge n bacim, da ponoči češiče ne more s-pati in da ga mučijo in ustrahujejo Čudne »rikazni (domišiljije), Id mu ne dajo miru . . . Ko se e nekoč 7. Roggenbachom sprehajal po berolinskih ulicah, je «ega prosil, da stopita na ono stran ceste, ker oaje sliši za seboj korake nekega človeka. Znaka zasledovalne blaznosti < !) in razdraženosti. Brezobzirno in krivično postopanje Bismarckovo a svojimi nasprotniki in prijatelji je zastru» iu> narodovo dušo in to tembolj, čim večji je bil nim'-u nezmotljivosti, ki ga je obdajal, Roggenbacb je bil eden istih, ki so zgodaj spoznali usodepolni vpliv žeoezne-ga kanclerja. Vedno je tožil nad tem, da je nemško Ludstvo pod Bismarckom zgubljalo jasno mišljenje in pravo čutenje, kar je izpodkopalo podlago za zurav ter svoboden, razvoj. Z gnjevom je opazoval, kako SQ se nekatere jasne giave pogreznile v letarubo v-sled oficijelnih tiskanih laži. „Obdelovanje javnega mnenja potom časopisja je tako spretno urejeno“,, pike Roggenbach, „da se že štiri tedne preje, prodno se le omeni kako kazensko postopanje, ubogemu Nemcu razpoloženje preparira potom člankov iz Jokohame, Londona in New Jorioa, in da se mu discipliniranje kot rjekaj času primernega slika. Potem se moj ljubi Nemec nesmiselno veseli, Če tudi gre za to, da se mu ovije vrv okoli vratu . . . Ce pa še to ne zadostuje, da se ustvari potrebno razpoloženje, se pa objavi še več laži iz raznih krajev, da vlada neukrotljivo veselje (Jubel) pri pravičnih in v celi državi, da; je lepa vrv tako ženialno in državnokauolers-ko spletena. Nato se moj dobri Nemec prav resno poprime za glavo ter se najdò grozno neumnega m zaostalega. obefta, trkajoč se skesana na prsi, j oboij-šanje in slepo oboževanje našega velikega kanclerja, akoravno bi postala neumnost še neumnejša." Ih iz tega čarovnega spanja se nemško ljudstvo do danes Še ni zbudilo. Ako le kak njegovih vodi-tebev izreče ime Bismarck, snamejo vsi najponižnej-Še klobuke raz glavo, ne, takorekoč tudi glave pod pazduho, da, ni treba več misliti. Vsako leto ob kresu romajo naši dijaki k Bismarckovemu stolpu, da mo gočnemu znova zaprisežejo svojo odanost in zvestobo z roko in srcem ... Dokler se pa uganja to malikovanje, ni upati, da zmaga čut za pravico med narodom, tako dolgo še letajo krokarji okoli gore Kyllhiui-ser, kjer spi Friderik Rudečebradec. Da ima Bismauk svojo zaslugo pri združenju prejšnjih nemških državic v enotno nemško državo, se ne taji. Vendar bi ta Bismarckova združitev lahko izostala, ko bi Friderik Viljem IV., umevajoč znamenja časa, prejel cesarsko krono iz rok franklurtarskega parlamenta. Ker so od- Toda vsi ti zakladi naše domovine, ki jih je pesnik tu opeval, so donašali dogedaj našemu narodu le malo koristi. Dočim se je v našo domovino naselilo na tisoče tujcev, se mora, domače ljudstvo trumoma izseljevati. Vojna je sicer to izseljevanje radi zaprtja mej zaenkrat ustavila, toda gotovo je, da se bo zato po vojni ponovilo v podvojeni meri, ako se razmere ne bodo temeljito spremenile. Toda ne samo iz slovenskih dežel, celo iz bogate Slavonije se mora nared trumoma izseljevati in v samem Sremu prehaja ena posest za drugo v nemške ali madžarske roke, tako, da so tam že cele nemške in madžarske vasi. In zakaj vse to? Ker so vsa vodilna mesta v naši domovini v rokah Nemcev in Madžarov, ki imajo glavno nalogo, gledati na to. da si naše ljudstvo gospodarski ne opomore, pač pa nasprotno, da, bi vedno bolj obubožalo, bilo prisiljeno prodati svoje domove nemškim kolonistom, a sami zapustiti domačo grudo ter oditi s trebuhom za kruhom. V namen, da bi se naši kraji ne mogli razviti do večjega blagostanja, so Nemcem in Madžarom dobrodošla vsa sredstva. Zato n. or. Dalmacija še danes nima nikake železniške zveze s svojim zaledjem Bosno-Hercegovino in Hrvatsko, Zato med Zidanim Mostom in Zajgrebom ne vozi .nikak brzovlak, zato MaiđSari ne zgrade par kilometrov dolge železnice • a:d Krapino in Rogatcem itd. itd. V Hrvatski so ce-0 železniški tarifi prirejeni tako. da je dežela oškodovana. Za dokaz tega samo en izgled: Tovarnar v Osijeku, ki bi hotel poslati vagon blaga v Zagreb, plača manj voznine, ako pošlje blago najPHm.v Budimpešto in potem iz Budimpešte v Zagreb, nego ako pošlje iz 'Osijeka naravnost v Zagreb! In tako bi se Salo navesii neštevilno slučajev, ki kažete na uprav kričeč način, kako hočejo naše dežele ohraniti v u-boŠtvu, jih ovirati v njih gospodarskem razvoju iu našega človeka prisiliti, da se izseli, (Dalije prihodnjič.) klonili zlati, obroč iz rok ljudstva, so morali prejeti železnega iz roke kanclerjeve. Obuditev naroda iz divjega sna, v katerega je Bismarckova sugestija u-spavala narodovo dušo, je mogoča na dva načina: ali potom nasitnih katastrof z jokom in stokom, hit pa potom privzgojitve čuta za pravico. Kdor dobro želi narodu,,, ga bo pomagal spraviti na drugo pot, ki jo hodi genij z oljkino vejico,-ako se pa zgodi pekoč na prvi način, tedaj mora pa kakor grom bučati poGermaniji: P,roč od Bismarcka! Tako torej sodijo trezni Nemci o 'Bismarcku ! A nacionalni Nemci pa proslavljajo tega moža za nanne ga svetnika, vzor-moža in vzgojitelja. Sociolog J, Novikov pravi o Bismarcku, da je bil le-ta največ!: j sejalec sovraštva vseh, časov. V ihtim uganjajo nje- ; j govi vzgojenoi in častilci ravno take čine.! ki jih mo j ; ra. obsojati vsak trezno misleči in pravič o čuteči j j človek: laž, obrekovanje, natolcevanje, nasilje, neu- j I kroti J iva poželji vast, netenje sovraštva. do drugih in | j med drugimi, brezčutnost in enake strafeli s« njihova I { vsakdanja sredstva. j Vsaka bolezen se mora končati ali s smrtjo ali j pa z ozdravljenjem. In ko ozdravjTo nemški nacio-! n alci in njih pomagači od nesrečne blaznosti, bone 0-zdrffcela .tudi Evropa, tedni se laido uravnale tudi j razmere v Evropi, napočila bo doba medsebojnega ] zaupanja, spoštovanja, doba pravičnosti in zdravog c kulturnega napredka. Jugoslovanska deklaracij#.» Prva obletnica naše probude! Prihodnji četrtek, Sne 30. maja, obhajamo 'Jugoslovani prvo obletnico naše deklaracije. ’Zgodovinskega, dne 30. maja 1917 so vfei jgoslovanaki poslanci podali v državnem zboru naslednjo izjavo: „Podpisani poslanci, ki so z-druženi v 'Jugoslo vanakem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskoga državnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih Živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. iZa uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile.“' — In ta izjava je vzbudila ves slovanski jug. Ni je več àie, ki bi izbrisala učinek deklaracije. Proslavimo jo! Govor lorda Ceeila> Lord Cecil je imel v Londonu govor, v katerem je izvajal: 1 Po dolgih posvetih je sklenila italijanska vlada, da zveže svojo usodo s sporazumom. Položaj takrat ne bdi rožnat. Bojevali so se težki boji. Tisti. !i.jšev(i'ki in so od veselja kar plesali okoli nas in se nam zahvaljevali, da smo jih rešili. Zraven tega pa so nas pri kupovanju v zahvalo prav pošteno odirali, Judo-vskn zalega je že celemu svetu v nadlego! Iz Satanovega smo marširali šest dni po groznem blatu do kolen do Proskurovega. Med potjo pa smo videli prve sledi gospodarstva boljše vokov. Na nekaterih mestih je ležalo kar kupe ubitih in nepokopanih konj, kjer so se bili boljševik! z drugimi strankami. Ko smo prišli do kakega veleposestva ali gradu, so bila poslopja vsa razdejana, porušena in požgana ; niti ena šipa ni nikjer ostala. Od začetka je nas Avstrijce gledalo ljudstvo nezaupljivo in v o-braz so nam rekli, da smo jih prišli tlačit in da so nas ludi plačali zato. -Sčasoma je tudi ta velika nezaupljivost minila in ker se Avstrijec povsod lepo vede, ne nasilno, smo se jim kmalu priljubili, bolj kot Brusi, katere sihio sovražijo. Posebno mi Hrvati in Slovenci smo bili povsod takoj domači. Ce smo pa kam prišli, so nam postregli bolje nego mogoče prej lastnim vojakom. la Proskurovega smo potem prodirali ob progi do Odeše, do Črnega, morja. Boljševiki se ravno niso veliko 'upiraii, bile so že male praske, pa tisto ni vredno, da bi omeni’, Ker smo naglo prodirali, niso imeli bolji&viki časa. da bi na štacijah' nahajajoča se skladišča uničili in je torej vse padlo nam v roke! To so bila ogromna skladišča moke, zrnja, sladkorja, Špeha, usnja in Bog zna kaj Še vse. Da smo poleg tega dobro živeli, si mora vsak misliti. Tako smo dne 15. marca prišli ponoči v mesto Odeso. Pred nami je bil že naskakoval ni bataljon. Tukaj so pa boljševiki na nekaterih krajih res grozno gospodarili. Nekatere hiše, kjer so bili bogati ljudje in Judli, so popolnoma uničili in oropali. Star novalce, kar celo družino, pa so peljali k morju, jim navezali kamne na noge in je spustili v morje. Tako so naredili z okoti 800 ljudmi. Zraven pa naj še omenim, da so se na strani boljševikov boriti tudi naši vjetniki vseh narodnosti in siicer kakor Ceh tako Madžar, Nemec, Italijan in tudi — Nemci iz rajha. Zadnje mi gotovo kdo ne bo verjel, a jaz še pribijem enkrat, da je resnica. Jaz sem sam bral o-klie na vse vjetnike, ki ga je izdala boljševiška vlada v vseh jezikih in jim obljubila plačo mesečno 100 rubljev. Veliko so jih prisilili tudi s silo in veliko so jih tudi pobili im pomatali v morje, če so se branili vstopiti v njih armado. V Odesi je nastopil potem mir in zopet se je tu začelo redno življenje. Gospoda se je od velikanskega strahu oddahnila. Včasih se še je ponoči ponovil kakšen rop ali kako streljanje, pa tudi tisto je polagoma izginilo. Dne 1. maja smo dobili povelje rekvirirati v celi Odesi orožje. Kakšni poboji so bili takrat stavljeni, Vam je menda znano. Takrat smo si mislili . da bo tekla, kri,. a se je vendar vse skrajno mirno izvršilo. Kjer smo dosedaj nastopali mi Avstrijci, je šlo povsod brez hrupa ih krvi, kjer pa Neteči iz raj-ha. je gotovo tekla kri. Ko sano prišli v Ukrajino, so nam ljudje rekli, da smo Avstrijci prlSti miru in re- da delat, a Nemci pa živeža rekvirirah Ne vem, k£u ko je to, da smo mi povsod zadnji. Veliko bi lahko poročal, a so to stvari, Id bi gotovo ne zagledale belega dne in bi mi mogoče naredile sitnosti, zato naj bo dovolj. Za nekaj dni se bom poslovil iz Ukrajine, kar tera se mi je'priljubila, in veliko spominov mi bo o-stalo iz nje. Zapuščam jo z zavestjo, da je ne vidim več. Vendar njeni dobri prebivalci, to zdravo, kr e itko in krasno ljudstvo, ipi ostane neizbrisno v spominu, Bog ti daj svobodo, la si jo želiš! Najnovejša poročila. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 26. maja- Razven poizvedovalnih sunkov italijanskih čet na ozemlju Tonale, katere je podpiral artilerij-ki ogenj, nobenih posebnih dogodkov. Iz najnovejšega nemškega uradnega poročila. Bèrolin, 26. maja. Živahni artilerijski boji na ozemlju Kemmel ter na južnem bregu reke Somme med mestoma Morenille in Montidier. Na južnem bregu reke Aisne živahni spopadi med angleškimi in nemškimi oddelki. Politične vesti. Kje je bila cenrora? Revolverski Ust »Deutscher Montag« zopet hujska proti zborovanja, ki ga sklicuje dr. Verstovšek za dne 30. maja v Družmirje pri Šoštanju. List kliče in vabi Nemce in nemčnr je na shod, da se maščujejo za St. Janž. Ali ni to naravnost poziv, naj pridejo nemčurji razbijat, pobijat in delat nemir? Kje je bila c. kr. cenzura, da pripasti vsenemškema listu tako hujskajoče pisavo? Vprašamo samo: Kaj bi se zgodilo nam, če bi bili tako pisali proti mariborskemu volkstagu ? „Narodne Novine" tudi ustavljene. Policijsko ravnateljstvo v Pragi je ustavilo tudi izhajanje »Na rodne Novini«, so izhajale kot nadomestilo za »Narodni L sty.« Ali je Fürstenfeld na Slovenskem Štajerskem? Dunajska petkova „Reich s post“,, ki glede sovraštva, proti Slovanom, prekaša še celo najhujše vse nemške liste, piše: „Zopet umor na Slovenskem Štajerskem! V vasi Klausen pri. Fürsfenfeldu je bil na binkoštuo nedeljo v svoji hiši od neznanih oseb s kamenjem u-bit kmet Franc Rosenberger. Ubitega. kmeta so zločinci nato oropali..“ Po mnenju ..Reich'sposte“ je torej Fürstenfeld na. Slovenskem Štajerskem! Nam je prav, če bo bodoča Jugoslavija segala, do Fürstenfelda, torej do Gradca! Iz slepega sovraštva do Slovencev hočejo podtakniti vsak umor. rop, požig in sploh vsak zločin, ki se izvrši kje tam gori pri Gradcu, ali Br n eku. nam spodnještajerskim Slovencem! Državna zbornica. Dne 24. maja je imel načelnik nemških krščansko-socialnih državnih poslancev prelat Hauser pogovor z ministrskim predisednikom dr Seidlerjem, kateremu je izrazil željo, da naj čim-1-reje skliče državno zbornico. Seidler je naglašal, da slejkoprej zavzema stališče, da se državna zbornica skliče kakor le mogoče v najkrajšem času. Ko bodo končana pogajanja s strankami, bo zbornica nemudoma sklicana. Seidler išče večino v parlamentu.. Ministrski, predsednik vitez Seidler bo baje nadaljeval •' svoja prizadevanja za sestavo nove delovne večine v poslanski zbornici. V tej večini naj bi bile v prte vrsti zastopane nemške meščanske stranke in Poljaki. Poljaki so od n emškon acjou ,al n i h strank zahtevali jamstev za izpolnitev svojih zahtev. Ta jamstva pa segajo tudi v podroöie vnanje politike. V prte polovici meseca junija bo grof Burian poljskemu klubu razodel svoja razmotrivanja, nakar bo Poljski klub definitivno določil svoje stališče napram parlamentu, Ce pojasnila grofa Buriana, in Seidlerjevi dogovori zadovolje Poljski klub, morejo Nemci in Poljaki računati na skupino približno 220 glasov. To pa seveda še ni večina in Seidlerjev položaj ostane še nadalje velekritičen. Gotovo pa je, da Cehi in Jugoslovani irte nobenim pogojem ne marajo Seidlerjev» vlade, ki naravnost v blato gazi pravice nenemšldh nabodov. Nadomestne volitve na Hrvatskem. Dne 22. t. m. so se vršile nadomestne volitve v volilnih okrajih Delnice in Selce. V Delnicah si je hrvatsko-srhska koalicija mnogo prizadevala, da pribori zmago svojemu kandidatu Juriči Gašparcu, a izvoljen je pa bil starčevičijanec dr. Ivo Kernic. ki je kandidiral na programu jugoslovanske deklaracije, z ogromne večino 1027 glasov 'proti 839 glasovom. V 'Selcih je bil izvoljen kamdSdat hrvatsitóoxsrbske koalicije dr. Mil-• utiri Mažuraihič. proti opozfcijoneljnemu kandidatu župniku Božičeviču. - Nadomestna volitev v Srbu , kateri völilni okraj je izpraznjen vslecl smrti poslanca Krajnoviča. je razpisana na dati 10. junija t. lP HrvatislWHsrbska koalicija, je postaivilaj fate svojega kandidata znanega bosenskega politika Danila Dimo-vifta, Id se je preselil v Zagreb. r Zahteve Poljakov. Po poročilu iz Varšave se je izjavil ravnatelj poljskega državnega oddieljka — princ Radziwil, da smatrajo Poi jaki nedotakl ivosi in neodvisnost kongresne' Poljske za podlago za vsako rešitev poljskega vprašanja. Voinl stroški Avstrije. Nenasitno Žrelo je sedanja svetovna vojna. Vsak dan mas stane 49 miii-onov K, vsako nro nad 2 milijona K. Koliko koristnega bi se dalo ustvariti za ta ogromni denar.. Ubo žne zavode, sirotišnice, bolnišnice, knjižnice, prp , vsega bi bilo dovolj, ako bi porabili vsaj polovico te-•/. denarja. Sedaj pa :se trosi., da se uničuje še lo, kar imamo. Besarabija ostane Kumuniji. Rumunski ministrski predsednik Margliiloman je izjavit z ozirom na ukradiniSkitHrumuniska pogajanja, da ostilane cela Besarabija Rumuniji in da se bodo spremenile v malem obsegu le meje na severu. Nemčija zahteva vojno odškodnino. Saški drški državni minister pl. Seydewitz je izjavil koncem zasedanja saškega deželnega zbora, da bo zahtevala Nemčija od zapadnih velesil vojno odškodnino, katero bo tudi dosegla. Nemčija ne odstopi niti ene pedi lorenske zemlje. Glasilo nemškega zunanjega urada „Norddeutsche Allgemeine Zeitung“ piše: V nekaterih nemš- kih listih se je zadnje dni objavila brzojavka lista ,Az Est“ iz Budimpešte, ki trdi, da je v; dobi. ko je bil Bethmann-Hollw-eg državni kadcler, nemška vlada bila ispravljena, odstopiti Franciji „majhen del Lorene.“ Imenovani budim, eštanski list je v zmoti , Nemčija ni bila nikdar pripravljena odstopati niti peil, lorenske zemlje. Mir z nepremagano Nemčijo nemogoč, lz Washington a se poroča, da se ameriška vlada peča % odredbami, ki naj-uničijo nemško propagando v .lužni Ameriki. Nemški vpliv v finančnem, trgovskem in političnem oziru je zlasti močan v Cile in Venezueli. Zedinjene držaVe Severne Amerike so baje že dosegle to, da so bili nemški trgovski nameščenci odpuščeni in oficirji povišani s pogojem, da bodo poročili ameriška dekleta in ne nemških. Bivši severoameri-ški predsednik Taft je imel pri otvoritvi kongresa Ligo za izsiljenje miru govor, v katerem je izvajal, da je mir z nepremagano Nemčijo nemogoč. Izgredi v Nemčiji. Dne 22. t. m. je prišlo v fngotetadfu na Bavarskem do izgredov, Id so trajali pozno v. noč. Izgredniki — glasom uradnega poročila sami mladi dečki in deklice so udrli v mestno hiše ter so deloma notri, deloma pred hišo, povzročili hude izgrede in napravili mnogo škode. V pritličju jo nastal požar, vsled katerega je zgorelo mnogo spisov mestnega magistrata. Pred mestno hišo je bila taka gneča, da požarna hramba dolgo ni mogla blizu. Se h' vojaštvu se je posrečilo, da fe razkropilo izgrednike, pri čemur je množica pobila tudi v sosednih vilicah več šiv in napravila tudi sicer škodo na stvareh. — Uradno se sicer ne pove pravega razloga tem nemirom, a moremo si. ga misliti. Bavarci so se po iudi Že vsega naveličali Vojaška diktatura za Irsko. Ker hoče angleška vlada z vso silo uveljaviti splošno vohiško obveznost tudi za Irsko, se je temu uprl ves irski narod kot eu mož. Angleška vlada je za diktatorje Irske i-menovala znanega maršala Preneha, ki si na bojišču v Flandriji ni pridobil nobene slave in mu je poverila nalogo, da krvavo zatre upor Ircev. Prvi korak maršala Preneha je bil, da je pozaprl vse voditelje irskega nairoda. Po poročilih iz Londona vzdihuje sedaj po ječah baje že čez 3000 Ircev, med temi vsi voditelji irskega naroda in vse druge odlične irske osebe. Tedenske novice. Odlikovan slovenski častnik. Poročnik g. Ciril Skvarča je kil za svojo hrabrost odlikovan e vo I škim zaslužnim križcem III. razreda z vojnim okraskom in meči: G. Skvarča ima že poprej dvoje odlikovanj. Odlikovanja. ZJ vojnim križcem za civilne za- ! sluge IL razreda so odlikovani: Adalbert Kotzian, i predsedjnik celjskega okrožnega sodišča,: Frame TO- j ler, okrajni sodnik v Gornjemgradu in dr. jos. Dro- \ bniS, okrajni sodnik v Kozjem: z vojnim križcem 3. 1 razreda: Ivan Ivanšek, pisarniški nadofkiijal v Cel- i ju, Martin Lavras, pisarniški oficijal v Šmarju pri f Jelšah, Ernest Morala, sodnik v Šoštanju, Jož. Mo- | der. pisarniški oficijal v Slovenßgraflcu, dr. Pavel \ Pollan, sodnik v Ptuju. dr. Emil Gaber, sjodnik v \ Ptuju. Ivan Stergar, nadzornik straže mariborske j moške kaznilnice, Ivan Vrečko, pisarniški nrdofic jal j v Celin, Franc Vuk, pisarniški oficijal v Marenber- j gu, Tomaž Zimmermann, pisarniški uadoficijal v j Mariboru. Mihael Cizel. učitelj v graški kaznilnici, i n Frane- Cižmak, uadoficijal v Novem mestu. — Z j vojnim križcem IV. razreda za civilne zasluge so bili ; • dlikoyeni: Ivan Bračič, pisarniški olicijant v Kon- | eah, Jakob Cuš, paznik graške jetnišniee, Bogomir j Dežman, paznik mariborske jetnišniee, Anton Dokler, j pisarniški oficijant v Sevnici: Franc Draksier ura- J dni sluga mariborskega okrožnega sodišča, Gregor j Dvoršak, sluga državnega pravdništva v Celju. Via- 1 dimir Gvardiančič. Ivan Kanič. Pavel Kleber, Franc ; Peršon, Jurij Krivec in Jožef Lešnik, pazniki mariborske kaznilnice, Avgust Mastnak, pisarniški oficijant v Konjicah, Anton Merc, uradni sluga v Slov.-Gradcu, Roman Nemec, pisarniški oficijant v Ljutomeru : Florijan Šeško, paznik jetnišniee v Gradcu in Andrej Sirec, pisarniški oficijant v Ptuju. Osmo vojno posojilo. Finančni minister raz j pisnje 8. vojno posojilo. Podpisovanje se začne dne 28. maja, konča pa se dne 2. julija 1918. Pogoji podpisovanja so večinoma isti kot pri 7. vojnom posojilu. Izdajatelj in založnik : Kon sorci] „Straža.* Predsednik nemškega držaznega zbora Kaempf je v soboto umrl, star 76 let. Opozarjamo na današnje naznanilo o otvoritvi pisarne »Slovenske kmetske zveze« in »Posl« valnice spodnještajerskih slovenskih poslancev«. Priporo čamo osobito čč. duhovščini, učiteljstvu, županom m splsh naši inteligenci, da opozarja ljudstvo v slučaju potrebe na našo pisarno. Ker ima pisarna na razpolago sposobne moči, bo mogla ustrezati vsem tozadevnim zahtevam, ki se bodo stavila na ojo. Vojaki-bogoslovci. V zadnjem času se je oglasilo več vojakov iz fronte, ki imajo zrelojstno gimnazijsko spričevalo, za študij bogoslovja. Ti morajo pa najprej napraviti prošnjo, naslovljeno na škofijski ordinariat, da jih sprejme za bogoslovce. Obenem tudi prošnjo, da jim ordinariat potrdi, da smejo kot slušatelji bogoslovja priti delat izpitov, ako jim vojaška oblast dovoli trimesečni učni dopust. Tega dobi vsak, ki [e že šest mesecev na fronti. Ako vojaška oblast ne bi hotela priznati bogoslovja enakovrednega vseučilišču za učni dopust, naj naznanijo državnim poslancem, da posredujejo pri vladi. V Ljubljani je bilo >po ordinariatski prošnji več takih vojakov bogoslovcev, ki so prišli na učni dopust, tudi popolnoma oproščenih vojne dolžnosti. Zračna letala in procesije na Telovo. Ke; angleški in francoski zrakoplovci pogostoma napadajo nemška mesta ob francosko-neniški meji, je kardinal Hartmann, nadškof v Koloniji (Kelmorajn) poslal siv. Očetu prošnjo za posredovanje pri angleški in francoski vladi, da naj njihova letala na Telovo, ko se bodo vršile procesije vernikov, ne napadajo nemških mest in trgov ob nemško-fr an voski meji. Sovražni vladi sta baje ugodili prošnji sv. Očeta. Poziv rodol.nbnim Slovencem in Slovenkam! Nemci se v svojih oporokah vedno prav prid®« spominjajo netmškega Scbulvereina, Südmarke in enakih nepotrebnih nemških društev. Nedavno umrli svečinski Menhardt je svoje veliko premoženje določil za Schulverein in Südmarko. Kaj pa Slovenci in Slovenke? Ali mi nimamo nobenih narodnih potreb? Se preveč! Slovenska Straža, Tiskovni dom, slovenska šola v Mariboru in še celo kopo drugih društev in zavodov potrebuje gmotne pomoči. Rojaki! Ko pišete oporoke, spominjajte se obmejnih Slovencev, doto: n f del svojega premoženja za Slovensko Stražo v Ljubljani, za Tiskovni dom v Mariboru, za slovensko šolo v Mariboru ali za Dijaško kuhinjo. „Luč“, almanah liryatskog-slovens k og katoličkog narodnog daštva, se je pričela tiskati in bo gotova v dobrih treh tednih. Posvečena je spominu dr. Kreka, ljubitelja m učitelja, naše mladine. Zastopanih je v niej 36 Hrvatov z 38 | rispevki in 9 Sloven- | cev s 14 članki, poleg tega pa Še „Listek.“ Zaveda-f mo se dobro, da v bistvu ni vse tako, kakor bi biti i moralo —- in to samo vsled vojnih težko? a, vendar f se knjige nikakor ’ne homo sramovali, ko jo pošlje- 1 mo v svet. Nas rotno: Almanah bo ravno dokaz one 1 sile v nas, ki je niti najtežji časi ne morejo zamori- ! strani v dalekosežni desorganizaciji v n/otranjosti Rusije, vsled katere tudi pošta zelo trpi, na drugi strani pa v vojnih operacijah na Piasi trn. Hi zn- sedaj onemogočajo pošiljanje pošte ; reko le rešeto. Radi tega si i a ni treba delati skrbi za usodo naših vojnih vjetnikov. i1 „sie(lica v,,jne ali miru? Od. Sv. Jurija o. P. nam poročajo o groznem dogodku: Vsled „miru“, s-kkrnjenega z Rusijo, so dobili ruski vojni vjetniki večlo svobodo. Te se je na binkoštjni pondel|ek posl užil tudi oženjen ruski vojni vjetnik, zaposlen ori tukajšnjem posestniku Habitu ter se je zvečer vrnil P1 jan djomov. Tu pa se je sprl z 211etno domačo hčerjo, ld je imela dalje časa z njim razmerje, in jo je s sekiro zaklal, nato pa se sam v skednju obesil. — Kar je torej nesrečna vojna še pustila živega, nam hoče pokončati surovost in moralna tokvarjenost v zvezi z alkoholom! Ali bi ne storila država v tem o-ziru najbolje, če bi šla v 'šolo k bivši Rusiji in prepovedala ter zabranila vsako zlorabo alkohola? Sposoben sodar dobi v Slovenjgradcu izdatnega dela, ker v celem okraju ni nobenega sodarja. Ponudbe vpošljejo naj se okrajnemu odboru v Slov. Gradcu, kateri daje potrebna pojasnila. Dopisi. ! o, v DO riča vsega tistega, kar nas druži in \odi k j j skupnemu namenu. Pokazalo Jse bo, kako è u ječ a i,n j f budna je naša mladina, da velikega časa ni pn-spa- j I la in da ji smemo zaupati tudi v uri solnčnega mr- i I ka. Vi vsi pa, ki verujete v naše vstajenje in ki tu-1 \ tite z nami, naročajte in širite knjigo, ki vam bo go - f f vorila od srca k srcu! Ge ste res naši prijatelji, < a I j ročite si almanah. — ki stane 3 K za, dijake, za dru- j ; ge pa 6 K — na naslov: Dr. Stjepan Markulin, od- f vjetnik. Zagreb, Kurelčeva ulica broj 3. Bratovščina N. ij.. Gospe preš v. Srca pri čč. ro. frančiškanih v Mariboru obhaja dne 31. majnika svoj glavni praznik. Služila se bo veilika sv. maša-•na časi N. lj. Gospe, ki se imenuje „upanje obupujočih in priprošnjica v najtežavnejših zadevah“, za vse ude mariborske bratovščine in njihove zadeve. Udi naj se na ta praznik pripravljajo z devetdnevni- I c-o. Novi udi..se vsak čas tudi pismeno sprejemajo. Novice iz Prekmurja. V Dolnji Bistrici je po- J nesrečil brodar Marko Kreslin, Ko..je skočil na-most. j da bi pritegnil brod- k mostu, je padel na glavo, si j jo prebil ter padel v Muro, odkod se ga potegnili, že j kot mrtvega. — V Slovenski vasi je nek topničar ko- j vaču v prepiru odgriznil nos. Ko je bil nos proč, je f kovač zbežal. Privezovanje in špan ge — zopet oživele ! Ge- { sar Karel je odpravil dne 6. marca 19-17 v armadi J kazen privezovanja, dne 1. julija 191(7 pa tudi kazen j zapon (Spange). C. kr. vojaško poveljstvo v Gradcu j je pa razglasilo odlok vo'nega ministra sporazumno j z ministrom deželne brarnbe, naj se zopet uporablja- 'j jo redne kazni privezovanja in poostritev kaz vi z za- j poni po prejšnjih določilih službovnika, — 'List „Ar- j beiterwille“, ki poroča o tej novosti, pripominja k \ tem: „Kljub cesarjevemu povelju in lastnoročnemu j pismu so izvedli v Avstriji zopet „privezovanje“ in j „zapon©“ (Spange) po skoraj štiri leta trajajoči voj- j sk! j Za vojne vjetnike. Vodstvu avstrijskega Rde- f Čega križa se je posrečilo nabaviti v Španiji in si- j cer po nizki ceni zadostne množine živil, tobaka, o- j bloke, perila in drugih potrebščin za naše vojne v- f cinike, ki se nahajajo v italijanskem, angleškem in l francoskem- vojnem vjetništvu. Kdor želi naročiti ta- jj kih potrebščin za vojne vjetnike, naj pošlje tozadev- ? no naročilo na štajersko deželno društvo Rdečega f križa v Gradcu. Mandellstrasse 5, kjer se tudi dobi- j io ustmena, ali pismena, pojasnite glede raznih cen j i. t. 'd Dopisovanje z 'Vojnimi vjeteiki v Rusiji. Pol- j uradno se razglaša; Na mnoga, vprašanja se nazna- 1 nja, da je redna poštna zveza z Rusijo že več mese- j cev popolnoma pretrgana, vsled česar morejo pisma naših tamošnjih vojnih vjetnikov le v posameznih slučajih po posebni poti dospeti v monarhijp. To pretrganje poštnega prometa ima svoj izvor na eni Maribor, Z velikim zadoščeajem smo doznali, da snujeta »Slovenska kmetska zveza« m »Poslovalnica spodnještajerskih slovenskih poslancev« skupno pisarno, ki bo šla našim ljudem na roko s svetom in dejanjem v vseh žirijensfcih vprašanjih in posebno v zadevi podpor, Vojaških prošenj dopustov itd. Saj se je dosedaj le prepogtstoma dogajalo, da to naši ljudje, ki niso vedli, kam bi se obrnili, zašli v roke raznih brezvestnih zakotnih pisarjev, ki so jih ogulil* do kože. Sedaj bodo naši ijudje vedeli kam se morajo obrniti v slučaja potrebe. Beka pri Hočah. Kruta smrt. je pobrala v cvetu svojega življenja vrlega mladeniča Martina, Ortan iz Reke pri Hočah. Jetika mu je pretrgala n't mladega življenja. Počivaj v m.i,ru. na svidenje nad zvezdami ! Središče. Naše slovensko katol izobraževalno društvo priredi na Telovo, dne 80. maja ob 4, uri oopoldne v društvenih prostorih deklaracijska slavnost. Na sporedu je: Slavnostni govor (govori vlč. ». dr. Hohn je c iz Maribora), deklamacije, petje n dr Krekova gledališka igra »Tri sestre«. Pridite v velikem številu,da dostojno proslavimo 30. maj, mejnik v zgodovini našega naroda. Koprivnica. Rodbina Sotdfeek je 'dobila žalostno j oročilo, 'da Je njih edini sin Karel v cvetu svoje mladosti dal svoje, življenje za cesarja in domovino ra itali anskem bojišču. Teni hujši udarec za bolehne starše, ker o bil edini sir. Bil je za zgled drugim fantom. .Rad 'e hod'ì v cerkev, žeto "jkq. ie Bog ; oklical „k sebi v :(l. letu Rogovega, življenju. Bil je tudi knjižničar tukajšnjega Izobraževalnega - društva, N« svidenje ! Luče. Dne 12. maja t. k. ob pol 11. uri zvečer m v mestu Felfre na Laškem umrl za domovino i i cesarja slovenski zrakoplovac Franc Štiglic v najlepši dobi 21 let. Dragi France! Delala sva skupno načrte za bodočo Jugoslavijo, pa ni ti bila sreča mila, da bi tega doživel. Le tam nad zvezdami se boš veseli! svoje sreče in sreče svojega n rodu katerega si ljubil z dušo in teloni. - za katerega si živel in tirar]. 'Tvoj žalostni orijaleF Radoslav Fras. Pokojni je zapustil v svod ; n,slednji volji 50 K za slovensko šolo v Mariboru. Buče pri Kozjem. Dne 2. junija se vrši n > Bučah popoldne ob treh v gostilni „na pošti“ shod. Govori državni poslanec dr. Jankovič. S« Ema pri Pristati. Dne 80. maja ima Kat. slov. izobr. društvo svoj redni občni zbor, in sicer ob 3. ari popoldne po večernicah y prostorih g. Zupana. Govoril bo č. g. župnik J. losina iz Podčetrtka, o pomenu Jbralnih društev. Domačini pridite polnoštevilno! Trbovlje: Žal, dobili prepozno. Pride v petek. — Raznim dopisnikom: Ker moremo v oondeljek spraviti v list samo najnujnejše novice, nam je nemogoče objaviti vseh poročil, ki se nam naberejo za ta dan. ZAHVALA. Za premnoge dokaze sočutja ob smrti, kakor tudi za obilno udeležbo pri pogrebu našega preljubega sina oziroma brata Martina Ortan, v Reki pri Hočah, se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem zlasti pevcem in pevkam iz Hoč za prekrasno žalostinko ob odprtem grobu dragega ranjkega. Iskreno zahvalo izrekamo tudi č. g. dekanu iz Hoč za sprevod in za tolažilne besede. Reka pri Hočah, dne 22. maja 1918. Rodbina Ortan. 106 T Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. fTisk tiskarne sv« Cirila v Mariboru» .i Vt-,-,-,-.©*.,,.... -,