informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Let°10 oktober 1979 št. 97 Vekoslav Potočnik, novi Podpredsednik poslovnega odbora SOZD Emona VekCla.Vski svet je imenom nr®s/ava Potočnika za pi odhdnika poslovodne dr ?fa SOZD Emona za j mhCJe Proizvodnje in posli ‘n tr°Ve?avmedproizvodi POTOČNIK je ...j p,n. leta rojen v Brstjeh ti ji v pju-. Po končani gimna-ttiirai tuW je leta 1959 diplo-ski f”a ljubljanski ekonom-štuflj; •Neti, podiplomski e*jskih *Z P°slovno-organiza-čal 197^®^ Je uspešno kon- Mesnf se je zaposlil v najpre1 industriji v Zalogu J kot analitik, nato kot šef analitske službe in kasneje kot finančni direktor. Z združitvijo Mesne industrije in Agrokombinata je postal direktor maloprodaje in kasneje direktor prodajnega sektorja kombinata. Leta 1969 je prevzel vodstvo blagovne hiše - Maxi-marketa - v gradnji, leta 1970 pa je prevzel posle komercialnega direktorja Ljubljanske Name, kjer je uspešno sodeloval zlasti pri razvoju ve-leblagovniškega sistema Name na poslovno-organizacij-skem področju. Je neprofesionalni podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center, kjer je zadolžen za področje ekonomskega razvoja občine. Je član komiteja za družbeno planiranje pri IS Skupščine mesta Ljubljane, predsednik izvršilnega odbora Splošnega združenja za trgovino Slovenije, ki ima pomembne naloge pri sprejemanju novih srednjeročnih planov in pri tesnejšem povezovanju proizvodnje in trgovine. Občasno sodeluje na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani na katedri za ekonomiko notranjega blagovnega prometa, kjer s predavanji prenaša praktične izkušnje s teoretičnimi spoznanji na mlajši rod. eer> ki So .J* himne so dvignili zastavo Emonskih športnih J0 Prinesli Zlata Jeseničnik, Ivica Štumbelj, Hilda Bregar in Boris Hudnik ■ AKCIJA: NIČ NAS NE SME PRESENETITI PripravUeni smo - akcija uspela Ljubljana, 29. septembra - Zgodaj zjutraj so zlovešče sirene zbudile ljudi, ustavile delo in spremenile doslej normalni tok življenja. Uničujoč potres je stresel Ljubljano, porušil stavbe in zanetil številne požare. V Blagovnem centru na Šmartinski cesti 102 se je ob prvem znaku elementarne nezgode sestal štab Civilne zaščite ter takoj aktiviral enote prve pomoči, gasilce, enoto za reševanje in odstranjevanje ruševin, narodno zaščito in enoto RBK. Potres je močno porušil del hladilnice in stavbo elektronskoračunskega centra, istočasno pa je izbruhnil požar v hali v kateri je vskladiščeno volumensko blago - sladkor, olje in podobno. V akcijo je takoj stopil gasilski vod 22. gasilcev, ki je požar najprej lokaliziral in ga nato zadušil. Porušeni del hladilnice so najprej pregledali strokovnjaki radiološko-biolo-ško-kemične enote, ker je obstojal sum, da uhaja plin amoniak. Po ugotovitvi, da te nevarnosti ni je vod za odstranjevanje ruševin in pomoč pri iskanju ranjencev iz ruševin rešil dva zasuta delavca, od katerih je bil eden lažje, eden pa težje poškodovan. Na vso srečo smrtnih žrtev ni bilo. Skupaj je bilo ranjenih sedem, od tega 5 težje in 2 lažje. Ranjencem so ekipe prve pomoči nudile prvo po- Letalski napad na Mesno industrijo v Zalogu - Potres in požar prizadejala Blagovni center na Šmartinski cesti - Uspešno reševanje ranjencev izpod ruševin moč, 6 težje poškodovanih pa so takoj prepeljali v bolnico. Zaradi nevarnosti dežja, pričelo je rahlo rositi, so člani ekip prve pomoči na od stavb odmaknjenem varnem prostoru postavili provizorično ambulanto v kateri so lahko nudili ranjencem prvo pomoč in obvezovali lažje poškodbe. Narodna zaščita je takoj zastražila vse dohode in objekte ter prijela dva neznana moška, za katere se je izkazalo, da sta poskušala vdreti v skladišče pre- hrambenega blaga. Izročena sta bila miličnikom. Po končani akciji se je sestal štab civilne zaščite, da bi ocenil potek akcije, njeno uspešnost in pomanjkljivosti. Akcija je uspela. Ostale so izkušnje in spoznanje, da še ni vse tako kot bi želeli. Potrebno je nabaviti manjkajočo opremo. Strokovno usposobiti in izvež-bati nove člane pripadnikov civilne zaščite. Sovražna letala nad Zalogom Sobota, 29. septembra, 2. ura zjutraj. Narodna zaščita je že zastražila objekte in strogo legitimira prihajajoče delavce in pripadnike civilne zaščite. Ekipe protipožarne zaščite, prve pomoči in ekipe za vzdrževanje reda ter reševanje so na svojih zbornih mestih. Ura je štiri zjutraj. Štab civilne zaščite ima sejo in izvaja prve varnostne ukrepe. Pričakovati je letalski napad. Ob 12.00 uri zatulijo sirene. Alarm! Vsi v zaklonišče! Zaposleni delavci zapuščajo delo in hite v zaklonišče. Ekipa za usmerjanje ljudi v zaklonišče skrbi, da ni zastojev in nepotrebnega preplaha in ne- (Nadaljevanje na 2. str.) Napadalna skupina Mesne industrije v Zalogu ■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA Nove naloge za nov delavski svet Prva seja novoizvoljenega delavskega sveta SOZD Emona - Franc Rutar predsednik DS, Ferdo Cigale namestnik - Imenovan nov podpredsednik poslovodnega odbora SOZD za področje poslovnih povezav med proizvodnjo in trgovino - Kako uresničujemo srednjeročni program razvoja in letni načrt za leto 1980 - Pereči problemi v DO Emona Commerce ru organizacijskih enot spostaviti ustrezne odnose med samimi delavci, ki morajo predvsem sami skrbeti za disciplino in višjo produktivnost. Posebno izčrpno je delavski svet obravnaval perečo situacijo, ki je nastala v delovni organizaciji Emona Commerce v zvezi s poslo- vanjem z AVR Inženiringom - sedaj Lesindom iz Ljubljane. Informacijo o poslovanju v Emona Commerce, ki bo imelo svoj epilog po vsej verjetnosti na sodišču objavljamo v prispevku z naslovom: Dobra zamisel s slabim koncem. (Nadaljevanje na 3. str.) Ljubljana, 3. oktobra -Novoizvoljeni delavski svet SOZD Emona se je na prvi seji konstituiral. Na predlog koordinacijskega odbora sindikata SOZD Emona je za novega predsednika imenoval Rutarja Franca iz tozd Emona Maloprodaja, za njegovega namestnika pa Ferda Cigale-ta iz delovne organizacije Emona Commerce, tozd Globus. Na predlog razpisne komisije SOZD Emona je imenoval za poslovne povezave proizvodnje s trgovino Vekoslava Potočnika podpredsednika poslovodnega odbora SOZD Emona. Zelo obširno je delavski svet obravnaval uresničevanje srednjeročnega programa razvoja za obdobje do leta 1980 ter predlog izhodišč za načrt za leto 1980. Delavski svet je sklenil, da v zvezi s programom razvoja posreduje vsem delavskim svetom in poslovodnim organom odprto pismo, ki ga v celoti objavljamo: • Investicije naj ne bodo zbir želja, ampak realnih možnosti. Zato je potrebno investicijsko politiko oz. investiranje v bodoče zaostriti. Tekoče investicije je potrebno čim-preje dokončati in jih usposobiti za redno obratovanje. Pravtako je potrebno čimpreje pričeti z izvajanjem vitalnih investicij po programu SOZD Emona ter vseskozi skrbeti za tekočo obnovo obstoječih kapacitet. • Izvoz mora postati imperativ našega uvoza saj je sestavni del funkcioniranja celotnega sistema SOZD Emona. Za potrebna devizna sredstva bo potrebno skleniti sporazum za dodatno stimulacijo izvoza po principu dohodkovnih odnosov oz. interesov porabnikov deviz. Potrebna je preusmeritev v izvozne dejavnosti. 0 Produktivnost: V skrbi za večji izkoristek delovnega časa so potrebne organizacijske spremembe. Zaostriti je potrebno delovno disciplino in odgovornost ter v okvi- Hotel Holiday Inn najnovejši sosed hotela Union ■ NOVA EMONINA HOTELSKA HIŠA V LJUBLJANI Slovesna otvoritev hotela Holidav Inn LJUBLJANA, 6. septembra - V prisotnosti številnih družbenopolitičnih delavcev, graditeljev, organizatorjev, gostinskih in hotelskih delavcev, predstavnikov delovnega kolektiva grand hotela Union, stalnih gostov, predstavnikov Holiday Inn in številnih drugih, je, kot smo že poročali, Marjan Rožič, predsednik ljubljanskega mestnega sveta, slovesno prerezal vrvico na stopnišču novega hotela Holiday Inn ter ga s tem odprl. V slavnostnem nagovoru je predsednik poslovodnega od- bora SOZD Emona Ljubo Fi-lipan med drugim dejal: Danes ko delovni kolektiv ljubljanskega hotela Union odpira vrata svojega soseda -luksuznega hotela Holiday Inn, mi dovolite dragi sodelavci in cenjeni gostje, da vimenu Rika Rižnarja, direktorja hotela Union, kije bil vseskozi motor in gonilna sila pri gradnji hotela, a žal danes zaradi bolezni ni prisoten, razgrnem pred vami »osebno izkaznico« novega hotela ter na kratko opišem težnje in interese, ki so nam narekovali graditev te hotelske hiše. Ze dalj časa je bila prisotna ideja, da Ljubljana kot družbenopolitični, gospodarski in kulturni center republike potrebuje novo središče s primernim hotelom, v katerem bi bilo moč organizirati najrazličnejše mednarodne prireditve od kongresov do simpozijev. Ne nazadnje nas je k tej odločitvi pripeljala tudi skrb, kako ustaviti reko turistov - tujih gostov, jim ponuditi kvahte-ten hotelski servis in s tem napraviti korak naprej v kongre-sno-poslovnem turizmu. Rojstvo novega hotela oziroma odločitev za gradnjo sega v leto 1974, ko je Gospodarska (Nadaljevanje na 4. str.) Pripravljeni smo - akcija uspela (Nadaljevanje s 1. str.) reda. Le pet minut je bilo potrebno, da so bili vsi delavci v zaklonišču in na varnem. Med tuleče zavijanje letalskih motorjev se mešajo eksplozije rušilnih bomb, vmes zamolkli poki zaži-galnih bomb. Zemlja se trese. Hitro zatem nastopi tišina. Zopet se oglasijo sirene in oznanijo konec letalskega preplaha. Enote civilne zaščite stopijo v akcijo. Velika hladilnica je močno porušena. Na dveh krajih je izbruhnil požar. Gasilci so hitri. Položene so cevi in že bruhajo močne curke vode. Ekipa za reševanje je iz ruševin rešila dva zasuta delavca. Eden od njih je težje ranjen. Dekleta iz ekipe prve pomoči mu takoj nudijo pomoč in že drvi ambulantni avtomobil z ranjencem v ambulanto Krajevne skupnosti v Polju. Trije lažji ranjenci ostanejo v oskrbi improvizirane ambulante v tovarni. Hitri in požrtvovalni akciji protipožarne enote je pripisati, da je bil požar hitro zadušen in se ni razširil na ostale stavbe. Narodna zaščita je za-stražila vse objekte in dohode ob poškodovanih ograjah z namenom, da prepreči eventuelnim diverzantom dostop v tovarniške prostore. Kratko povelje in že je brizgala voda - požar je treba čimprej zadušiti Hitra pomoč in takojšen prevoz v bolnišnico rešujeta življenje Zažigalne bombe so povzročile požare Akcija je končana. Delavci so se vrnili na delo, štab civilne zaščite pa se je sestal, da ugotovi uspeh akcije, kajti po vsaki ostajajo nove izkušnje in spoznanja, ki so še kako pomembna za bodoče naloge pri organizaciji naših obrambnih sposobnosti. V Maloprodaji vsak na svojem mestu V Ljubljani se je akcija začela zgodaj zjutraj, ko je katastrofalni potres devete stopnje po Mercaliju v močnih sunkih stresel Ljubljano. Štab SLO v Maloprodaji je takoj stopil v akcijo. Mobilizirana je bila Narodna zaščita, ki je takoj zastražila poškodovane stavbe oziroma trgovine. Ugotovljeno je bilo, da je močno porušena samopostrežna trgovina na Celovški cesti 163 in klasična trgovina na Vodnikovem trgu. Komisiji sta že ob 5. uri zjutraj pregledali in popisali poškodovano in uničeno blago - predvsem prehrambene artikle, ki jih je takoj izločila iz prodaje. Ob sedmi uri sta bili obe prodajalni urejeni in usposobljeni za redno prodajo. Naslednji dan, 1. oktobra, je zasedal odbor SLO in ocenil akcijo. Nič nas ni presenetilo. Akcija je uspela. Uspeh pa se zrcali tudi v tem, da smo v akciji ugotovili določene pomanjkljivosti in dobili nove izkušnje. Kje smo še šibki in kaj moramo postoriti. Glede na veliko disloka-cijo naših marketov in prodajaln bo potrebno izboljšati povezavo s posameznimi Krajevnimi skupnostmi. Potrebno bo okrepiti zavarovanje z narodno zaščito ter izboljšati kurirsko službo. Uspešen boj z diverzanti V ptujskem Merkurju so se enote narodne zaščite že ob 1 uri zjutraj uspešno spopadle z diverzanti, ki so vlomili v več prodajaln in nastavili bombe. Pet bomb so odkrili, ena pa je brez škode eksplodirala v trgovini opreme. Prijeli so šest diverzantov, ki so trosili letake s sovražno propagando in pisali sovražna gesla na stene stavb. Gasilska enota Merkurja je na poziv KS »Toneta Žnidariča« priskočila na pomoč gasilcem sosednje temeljne organizacije CERTUS, ko je tam izbruhnil požar ter tako preprečila, da bi se požar razširil na njihovo skladišče pohištva, ki je v neposredni bližini. Posebno pa gre pohvala enoti prve pomoči, ki je izredno uspešno in hitro posredovala pri reševanju ranjencev, ko je ob 11. uri eksplodirala podtaknjena bomba v ptujskem kinu in je bilo ranjenih večje število obiskovalcev dopoldanske predstave. Tako kot smo zapisali, je bilo bolj ali manj v vseh temeljnih in delovnih organizacijah naše SOZD, v Tovarni močnih krmil, supermarketu v Ljubljani, Maxi-marketu itd. Tu so se spopadali z letalskimi napadi, tam zopet z elementarnimi nezgodami, povsod pa je bila akcija NNNP preizkus naših zmogljivosti in pripravljenosti, ki nas je miselno in praktično mobilizirala, tako da bomo poslej zares pripravljeni na vse in da nas resnično nič ne more in sme presenetiti. E-INFORMATOR V Blagovnem centru se je posebno izkazala ekipa prve pomoči. Območje Mesne industrije je bilo nepredušno zaprto Po končani akciji: štab Civilne zaščite Mesne industrij® Težji ranjenci so bili najprej na vrsti V MIZ so rekli: »Nič nas ne sme presenetiti!« Nove naloge za nov delavski svet (Nadaljevanje s 1. str.) KAKO URESNIČUJEMO SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA? in razpore- nejših elementov pridobivanja in razporejanja do-R hodka za SOZD kot celoto ealizacija najpomemb- je naslednja: pridobivanje Janie dohodka E|ementi Leto Po srednjeroč.planu Doseženo Znesek Bazni index Znesek 2 i 3 4 5 6 '•Celotni prihodek 1976 6.321.919 1977 6.902.46» 1978 7.460.390 1979 8.257.947 1980 9.151.018 100 109 118 131 145 9.043.105 10.904.915 13.087.723 * 15.081.079 100 121 145 167 2'D*odek 1976 711.317 1977 845.865 1978 956.506 1979 1.113.237 1980 1.252.748 100 119 134 157 176 1.038.552 1.317.028 1.653.124 * 2.041.007 100 127 159 197 3-0seb"i dohodki 197 6 3 64.539 1977 414.323 1978 460.379 1979 513.234 1980 566.596 100 114 126 141 155 574.514 607.600 846.193 * 1.021.591 100 121 147 178 kumulacija (rezervni ^j***ovni sklad) 1976 1977 1978 1979 1980 79.589 98.766 139.582 177.260 227.143 100 124 175 223 285 123.031 156.892 186.695 * 255.044 rToo 128 152 207 3'Š,'v!I° zaposlenih 1976 1977 1978 1979 1980 6.054 6.421 6.680 7.126 7.432 100 106 110 118 123 8.505 9.006 9.084 * 9.424 100 106 107 111 “ lel° '979 ocena no P^^trgovinska dejav- 4 DO, to je Emona Com-j merce, Emona Inženiring, • ^ zunanje trgovinsko de- Emona turistična agencija vUostjo se v SOZD bavijo Globtour in Emona Hoteli. v 000 din Izvoz Uvoz Stopnja pokritja doseženo 1975 436.864 940.592 46 i550m pro9mmu 653.000 1191.080 55 dosežen3 1976 591.464 1246.559 47 dose«no 1977 596.889 1303.889 46 ^SŽeno_l978 994.932 1815.496 55 ?jan_T979 1540.458 1912.404 81 cSSjeno_L-vi 1979 381.198 985.989 39 Podan°miniamo’ da Sornji pre ?tkl o izvozu in uvozu dnosttav^a^° celotno vre' reai- .lzvoza in uvoza, ki se ffm,'Zlra Preko zunanje tr-sovinskih OZD Emone, to Ucb tistega izvoza in jo nZa’ ki Sa TOZD opravi- Podatv^11 dmgih OZD- V vrPrq 6 80 vključene tudi zunan°Sti blaga> ki Sa naša Uva» ]etrgovinska OZD rek a na račun Zvezne di-j rje rezerv (kava). Vesticijske naložbe l97g ^dnjeročnem planu he na l ^ so bde Predvide-nejge slednje najpomemb-l°žbe. investicijske nanje ^ *Z P°dročja proizvod- goveu'°Z?-> Poljedelstvo -Pridoh!!eia je planirana zernljj#V.ev ca- 480 ha novih racija Površin z melio-iarni oci *n agromelioraci-ziranjud te§a je sedaj reali-meliQ,r Približno 200 ha l98o Kacii- Do konca leta ni obs0rn° realizirali celot-lekonct8' Programirana je dice , rukcija farme Vo-rekonct krav. Tudi ta ZVezj z rakcija je v teku. V je PomI?:0 za informiranje ljevai daona Merkur, in nada-Porn’“obveščenost delavca je čari j a Up113 v vseh fazah odločanj ' Ueistvo je, da smo bili hostih naši dejavnosti in dolž-hanjeri?rernalo poučeni in sez-Probig^ Seminar me je s to °bog V^tiko seznanil in me gradivd ter mi bo skupaj z rtl' ki smo ga dobili na njem, dragocen material za nadaljnje delo. Seminar, ki je bil izredno dobro organiziran in ki nam je dal obilico podatkov in informacij za delo na različnih področjih delovanja, bi bil koristen za vse člane organov upravljanja in ne bi bilo slabo, če bi se ga udeležili tudi člani kolektivov v posameznih TOZD.« »Seminar je vas in člane komisij za informiranje verjetno toliko motiviral, da planirate kakšne novosti pri vašem delu?« »Da, vsekakor. Vendar moramo v prvi vrsti povečati število članov komisij za informiranje v temeljnih organizacijah, kar bo odvisno od številčne moči TOZD, od sedanjih 7 na 11. Poleg že postavljenega načrta naše komisije, ki pa še ni v celoti uresničen, bi veljalo razmisliti o morebitni izdaji posebnega priročnega glasila ali biltena, ki bi izpolnil vrzel, ki nastaja ob sedanjem Informatorju. To utemeljujem s tem, da je naša delovna organizacija Emona Merkur dokaj močna tako po številu zaposlenih delavcev kot po dohodku.« »So informacije, ki ste jih slišali na seminarju, uporabne pri delu za samoupravne organe?« smo vprašali Marijo Luk-manovo, predsednico odbora za delo, nagrajevanje in standard DO Emona Merkur. »Čas, kdaj je delavec informiran, ima bistven vpliv na njegovo aktivnost. Izkušnje s samoupravljanjem kažejo, da se reakcije delavcev na že sprejete sklepe kažejo kot tiho nezadovoljstvo ali kot protest, če niso bili prej obveščeni o predvidenih sklepih. Imeti morajo možnost vplivati na spremembo sklepa po normalnih poteh, kar zmanjšuje občutek, da je vse določeno ,od zgoraj1. Učinek je podoben, kot ga poznamo pri delu vodij. Če zagovarjajo demokratične metode dela in dajo vso možnost podrejenim, da odločajo in sooodločajo, s tem vodja ne izgubi, ampak le pridobi na avtoriteti. Seminar nam je dal veliko izhodišč za nadaljnje delo. Zanimivo je bilo poslušati predavanje o vodenju sestankov in pisanju zapisnikov: kako sestanek pripraviti in voditi, pri tem pa upoštevati organizacijske in psihološke strani, kaj povedati in predvsem kako povedati. Takih seminarjev bi si še želeli, saj so nam v pomoč pri opravljanju naših funkcij in pri delu,« je končala tovarišica Lukma-nova. »Kako bodo vam koristile informacije pri delu z mladino?« smo vprašali še predsednico mladine iz TOZD Cen-tromerkur Marinko Mulh. »Takoj po končanem seminarju smo imeli v naši TOZD sestanek z mladino, na katerem sem jih obvestila o celotni vsebini seminarja, na katerem sem sodelovala in jim dala na voljo prejeto gradivo. Naslednjič bomo o vsem razpravljali in pojasnili nejastnosti, saj nam vsem mladim manjka takih znanj. Seminar mi je dal izredno voljo za nadaljnje delo. Prepričana sem, da bom to voljo in prepričanje lahko prenesla tudi na druge mlade ljudi v celotni naši delovni organizaciji«, je povedala Marinka in še pristavila: Tole moje mnenje pa zadeva časopis. Mladi imamo premalo možnosti, da bi se v njem uveljavili, sodelovali in delali. Imamo veliko volje in moči, sposobni smo delati, pisati, sodelovati v akcijah - samo potrebujemo nekoga, ki bi nam malo pomagal, nam svetoval in nas spodbujal, da se ne bi počutili v tako veliki organizaciji -osamljeni. VESNA RAZTRESEN sprejetimi stališči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter o uveljavljanju načela delitve po delu morajo organi in organizacije sindikata v organizacijah združenega dela in drugi dejavniki upoštevati še naslednje: 1. Samoupravni sporazumi dejavnosti še niso usklajeni z zakonom o združenem delu, zlasti kar zadeva razporejanje čistega dohodka in ugotavljanja sredstev za osebne dohodke. Zato po stališčih republiškega sveta zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načela delitve po delu organizacije združenega dela v letošnjem letu ne smejo pri razporejanju čistega dohodka neposredno uporabljati v samoupravnih sporazumih dejavnosti opredeljenih formul, ki omogočajo določitev mase sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mimo ali brez OSNOV in meril, ki jih mora imeti v svojem samoupravnem splošnem aktu vsaka organizacija združenega dela. 2. Ugotavljanje potrebnih sredstev za osebne dohodke brez osnov in meril za razporejanje čistega dohodka ali izključna uporaba formul iz samoupravnih sporazumov dejavnosti ALI SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV JE V NASPROTJU Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU IN S STALIŠČI SINDIKATA TER JE LAHKO PODLAGA ZA NESMOTRNO GOSPODARJENJE Z DRUŽBENIM DOHODKOM IN OŠKODOVANJE DRUŽBENE LASTNINE, SAJ NE OMOGOČA PRESOJE DELAVCEV, KAKO SO GLEDE NA PRISPEVEK NJIHOVEGA DELA K USTVARJANJU DOHODKA OBLIKOVALI SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE. Zato bodo občinske skupščine in družbeni pravobranilci samoupravljanja na lastno pobudo in na pobudo sindikatov ter drugih organov ukrepali skladno z zakonom. 3. PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS PRIPOROČA občinskim skupščinam in družbenim pravobranilcem samoupravljanja, NAJ SKLADNO Z ZA- KONSKIMI PRISTOJNOST- MI ukrepajo v POSAMEZNIH organizacijah združenega dela, ki so ZA LETO 1978 NEODGOVORNO IN MIMO NAČEL DOBREGA GOSPODARJENJA IN NAČEL SOCIALISTIČNE MORALE ZVIŠEVALE OSEBNE DOHODKE. Ljubljana, 28. 6. 1979 ■ OBISK Gostje s treh celin Ljubljana, 8. septembra - Udeleženci simpozija o jugoslovanskih izkušnjah pri razvijanju agroživilskih kompleksov; simpozij je organiziral UNIDO - Organizacija za industrijski razvoj - Center za Jugoslavijo v Novem Sadu, so obiskali tudi Emono. Člani delegacije, funkcionarji ministrstev za kmetijstvo, industrijo, trgovino in financ iz Afganistana, Bangladeša, Egipta, Etiopije, Indije, Iraka, Madagaskarja, Nigerije, Perua, Sirije, Tanzanije in Zambije so si ogledali Emona Center v Kosezah, farmo prašičev v Ihanu ter obiskali kmeta - kooperanta naše Kmetijske kooperacije v Komendi. V razgovorih z našimi vodilnimi in strokovnimi delavci so se predvsem zanimali za sodobno tehnologijo prodaje, gradnjo in dosežke farm za vzrejo prašičev in goveje živine ter povezovanja proizvodnje, kmetijstva in trgovine. E-INFORMATOR Sovjetski sindikalisti v Emoni Ljubljana, 19. septembra - Delegacija sindikata delavcev državne trgovine in potrošniških kooperacij SSSR, ki je bila gost Zveznega odbora sindikata delavcev trgovine Jugoslavije, je obiskala SOZD Emono. Sindikalni delavci Emone so člane delegacije seznanili o pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter o nagrajevanju po rezultatih dela. E-INFORMATOR Emonec — član Slovenskega okteta Igor ZIERNFELD, ki že vrsto let dela v naši Trgovski hiši Maximarket kot vodja vzdrževalne službe, je odličen pevec, saj je član znanega Slovenskega okteta, ki je bil nedavno na veliki turneji po prijateljskih afriških deželah. Prav v času, ko so bili v Angoli, jih je presenetila smrt predsednika Agostina Neta, velikega prijatelje Jugoslavije. Ob odprtem grobu mu je Slovenski oktet zapel žalostinko v domačem jeziku. Kljub velikemu delu Igor še vedno najde čas za vaje in nastopanje, kolektiv, v katerem dela, pa mu pri tem pomaga s polnim razumevanjem. Pavel Groznik * SpRAŠUJTE - ODGOVARJAMO Samoupravllalski leksikon -Sr" a° ali v lŽ 2nesek, ki se plačuje let-°dpi »rajših časovnih obdobjih ^uitetaC^° ^Soletnega posojila. °v: del JL.Sestav^ena iz dveh de-p°Sojen S katerim se odplačuje iz-j^Čajo ^Sota> in del, s katerim se e s° lahk na Pos°jil°- Anuite-r^a v 0 stalne ali padajoče, ozi-S • °dr>|n?k*k padajočih zne-annj^a<^nih obrokov. Pri stalno ki se pogosteje upo- i*p0Se s katerim se odpla- _a’ ih sin,S°^en* znesek, stalno ve-Za znesek za katerega se 2a' 1Pdkr "kot porok«, »per tij avaij Podpisom menice pri-J P°ložaSt enako pravico in prav-li°br>ik k°t ga ima menični J* 'zplačaa katerega jamči. Če ava-2-^Sa , tdenico, ima pravico do h, ^tem ac*ornestila) proti osebi, ^odn^^il' *n Pr°ti njenim 1 °m in akceptantom. AŽIO Denarni znesek, izražen v absolutni številki ali odstotku, ki predstavlja pribitek na vrednost ali tečaj neke vrednotnice (akcije, denarne enote ipd.) v odnosu do druge, s katero je bil v pariteti. Če gre za vsoto ali odstotek, ki bi ga bilo potrebno odbiti, potem je to disag-gio (disažio). BANKA Mednarodno ime za organizacijo, ki se ukvarja z najemanjem in dajanjem denarnih kreditov. Glede na različne kriterije je mogoče banke razvrstiti v več različnih skupin. Tako se po načinu kako pridejo do sredstev, delijo na emisijske (osrednje), depozitne, investicijske in poslovne banke. Po poslovnem področju se delijo na lokalne, pokrajinske, deželne in svetovne banke. Lahko razlikujemo med specializiranimi in univerzalnimi bankami, javnimi in privatnimi, kapitalističnimi in socialističnimi bankami itd. BILANCA STANJA Knjigovodsko-tehnična oblika prikazovanja sredstev v smislu dvojnega pregleda. Na levi strani se izkazuje vrednost aktive, to je vrednost vseh sredstev, s katerimi gospodarska organizacija v trenutku sestavljanja bilance razpolaga, oziroma v naših razmerah vrednost vseh družbenih sredstev, s katerimi organizacija združenega dela upravlja. Na desni strani se izkazuje vrednost istih sredstev, vendar po njihovem izvoru oziroma po tem, komu pripadajo, čigavo premoženje so, oziroma (pri nas), ali gre za splošno-družbeno premoženje, ki je dano v upravljanje organizaciji, ki sestavlja bilanco, ali pa gre za sredstva, ki si jih je izposodila ali kupila, pa še ne odplačala, od druge družbene organizacije, ki pred družbo odgovarja za integriteto tega družbenega premoženja. Desna stran bilance se zato imenuje pasiva. Ker tako leva (aktiva) kot dasna stran (pasiva) izkazujeta celotno premoženje gospodarske organizacije, vendar po različnih osnovah, se morata njuna seštevka ujemati, to je, morata biti v bilančnem ravnovesju. BILANCA USPEHA Dvostranski pregled izdatkov in dohodkov v preteklem obdobju. Razlika med celotnimi dohodki in izdatki predstavlja finančni rezultat poslovanja. Če je vsota dohodkov večja od vsote izdatkov, potem se ta pozitivni finančni rezultat (dobiček) vpisuje k izdatkom in tako stanje izravnava. In obratno, če so dohodki nižji od izdatkov, potem se ta negativni rezultat (izgu- bi), vpisuje k dohodkom in tako bilanca izravnava. Bilanca uspeha se izkazuje kot dodatek (aneks) bilanci stanja. Ustvarjen finančni rezultat mora v bilanci uspeha ustrezati razliki med aktivo in pasivo v bilanci stanja premoženja za isto obdobje. V primeru da se ti razliki v obeh bilancah ne ujemata, potem je v eni od njiju napaka, ki ko velja odstraniti. BLAGO Proizvod človeškega dela, namenjen menjavi oz. prodaji na tržišču. Da bi proizvod človeškega dela postal blago, mora imeti dve lastnosti: uporabno vrednost (lastnost blaga, da zadovolji neko človeško potreba) in prodajno vrednost (lastnost blaga da ga lahko zamenjamo za drugo blago v različnih količinskih odnosih). Blago je torej proizvod, ki ima uporabno in prodajno vrednost. Vrednost blaga se določa (izraža) glede na količino materializiranega (opredmetenega) človeškega dela, t. j. družbeno potrebnega delovnega časa za njegovo proizvodnjo. To pomeni, da vrednosti ne določa vloženo delo vsakega posameznega delavca, temveč povprečen čas, ki se v družbi porabi za proizvodnjo enega proizvoda. Proizvodnja blaga se je začela že na stopnji razpada praskupnosti, nadaljevala se je s suž- njelastniškim in fevdalnim načinom proizvodnje in v kapitalizmu postala prevladujoča oblika proizvodnje, pri čemer je tudi človeška delovna sila • postala blago. Zato pravimo, da je blago zgodovinska kategorija, ki ima čas nastanka in ki bo s časom, neizogibno izginula. Ker se v blagu odražajo tudi družbeni odnosi vsakega od zgodovinskih načinov proizvodnje je blago tudi družbena kategorija oz. zgo-dovinskodružbena kategorija. BLAGOVNA PROIZVODNJA Proizvodnja, ki je namenjena prodaji. Blagovna proizvodnja se je postopoma razvila iz naturalne proizvodnje, t. j. proizvodnje, ki je zadovoljevala izključno potrebe proizvajalcev in njihovih družin. Blagovna proizvodnja je nastala kot rezultat izpopolnjevanja orodja za delo, ki je omogočilo povečanje proizvodnje nad potrebami proizvajalcev in vzpodbujalo vse večjo delitev dela, s tem pa tudi hitro širjenje trgovine. Dosedanji zgodovinski razvoj blagovnega gospodarstva pozna tri oblike: 1. enostavno blagovno proizvodnjo, 2. kapitalistično blagovno proizvodnjo in 3. socialistično blagovno proizvodnjo. BLOKIRANA SREDSTVA Denarna sredstva, ki jih v skladu s predpisi, sodbo ali pogodbo ni mogoče koristiti. Blokiranje sredstev s predpisi se uporablja takrat, ko gibanja na tržišču narekujejo omejitev ali odložitev porabe nekaterih dobrin ali popolno vzpostavitev ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem. S sodbami se blokira uporaba sredstev na žiro računu, dokler ni poravnana kaka obveznost. BONIFIKACIJA Popust, ki se daje kupcu, ker poslano blago ne ustreza dogovorjeni kvaliteti in asortimentu, ker je prispelo po dogovorjenem roku, kar lahko vpliva na pogoje njegove prodaje, ali na zastoj v proizvodnji, če gre za surovine ali dele za izgradnjo. BONITETA Skupek lastnosti, ki določajo sposobnost nekega subjekta (osebe, podjetja, privatne organizacije, organizacije združenega dela) kot poslovnega partnerja. Osnovo partnerjeve poslovne sposobnosti predstavljata aktiva, ki ni prezadolžena in visoko ekonomično tekoče poslovanje oziroma ustvarjanje prihodka. Vendar se sposobnost ne izčrpava s tekočo likvidnostjo, kajti neko podjetje mogoče v določenem trenutku ni likvidno, vendar je celoten položaj na tržišču tak, da bo prav gotovo redno opravljalo svoje obveznosti, ker ima kreditno sposobnost. BORZA Kraj v velikih trgovskih središčih, kjer se na organiziran način, po trgovskih uzancah, pod standardnimi pogoji, po borznih pravilih in predpisih sklepajo kupoprodajne pogodbe za določeno vrsto blaga, vrednostnih papirjev ali valut. Glede na to se delijo na blagovne, efektne in devizno-valutne. (Nadaljevanje prihodnjič) IZ RADA RADNIČKOG SAVETA Novi zadaci za novi radnički savet Ljubljana, 3. oktobra - No-voizabrani radnički savet SOUR Emona se je na prvoj sedniei ustanovio. Na predlog koordinacij skog odbora sindikata SOUR Emona za novog predsednika imenovan je drug Rutar Franc, iz OOUR Emona Maloprodaja, a za njegovog za-menika Ferdo Cigale iz RO Emona Commerce, OOUR Globus. Na predlog raspisne komisije SOUR Emona Vekoslav Potočnik imenovan je za pot-predsednika poslovodnog odbora SOUR Emona za poslovna povezivanja proizvodnje in trgovine. Jako opširno je radnički savet raspravljao o realizovanju srednjeročnog programa razvoja za period do 1980 god. i o predlogu ishodišta načrta za 1980 god. Radnički savet je odlučio, da u vezi programa razvoja dostavi svim radničkim savetima i poslovodnim organima otvo-reno pismo, koje ovde u celosti objavljujemo: Naročito iscrpno je radnički savet raspravljao o teškoj situaciji koja je nastala u radnoj organizaciji Emona Commerce u vezi poslovanja s AVR Inženiring - sadašnjim Lesin-dom iz Ljubljane. Informaciju o poslovanju u Emona Com-mercu, koja če vero vatno ima-ti epilog na sudu, objavljujemo u ovom broju pod naslovom: Dobra zamisel s slabim koncem. • Neka nam investicije ne budu rezultat želja, več realnih mogučnosti. Stoga je potrebno ubudu-če poostriti investicionu politiku, odnosno investiranje. Investicije koje su u toku moramo što pre dovršiti i osposobiti za re-dovito poslovanje. Isto tako moramo što pre zapo-četi izvodenjem vitalnih investicija, prema programu SOUR Emona, uz stalnu brigu za tekuče obnavljanje postoječih kapaciteta. • Izvoz mora postati imperativ našeg uvoza, jer je on sastavni deo funkcionisanja celokup-nog sistema SOUR Emona. Za potrebna devizna sretstva morat čemo pot-pisati sporazum o dodat-noj stimulaciji izvoza po principu dohotkovnih odnosa, odnosno interesa potrošača deviza. Potrebno je da se preorijentiše-mo na izvozne delatnosti. • Produktivnost: U brizi za bolje iskorištava-nje radnog vremena biti če potrebne organizacio-ne izmene. Potrebno je pooštriti radnu disciplinu i odgovornost, a u organi-zacionim jedinicama uspostaviti odgovarajuče odnose medu samim ra-dnicima, koji moraju znati sami voditi brigu o disciplini i višoj produktivnosti. KAKO REALIZUJEMO SREDNJEROČNI PROGRAM, RAZVOJ I PROGRAM ZA GODINU 1980 Ostvarivanje i rasporedivanje dohotka Iscrpni podaci o ovome podani su u tabeli, gdje imamo sve najvažnije elemente pridobivanja i rasporedivanja dohotka za SOUR kao celinu. Vanjsko trgovinska aktivnost Vanjsko trgovinskem aktiv-nošču u SOUR-u bave se 4 RO, to je Emona Commerce, Emona Inženiring, Emona turistič-ka agencija Globtour i Emona Hoteli. Navedeni podaci u tabeli o uvozu i izvozu predstavljaju celokupnu vrednost izvoza i uvoza, koji se ostvaruju putem spoljne trgovinskih OOUR Emone, a to znači i onog izvoza i uvoza, koje OOUR vrše za račun drugih OUR. U podatke je uključena i vrednost robe, koju uvozi naša spoljno trgovinska OUR za račun Savezne direkcije rezervi (kafa). Investiciona uiaganja Srednjeročnim planom 1976-1980 bila su predvidena sledeča investiciona uiaganja: na području proizvodnje OOUR Poljedelstvo - govedoreja pred video je pridobivanje novih površina u iznosu ca. 480 ha melioracionim i agro-melioracionim radovima, od čega je realizovano približno 200 ha melioracije. Do kraja godine 1980. ostvariti če se predvideni obim radova. Predvidena je i rekonstrukcija farme Vodice za 600 krava, na k oj oj su trenutno radovi u toku. Posebno važan je ovde izbor stada, što se takoder prevodi sa uspehom. Sada raspo-lažemo sa 1000 krava, koje su prema količini mleka na drugo m mestu u Sloveniji. Radna organizacija Kooperacija sa sedištem u Domžala-ma deluje na području opčina Domžale, Kamnik i Bežigrad. Ova RO ima u srednjeročnom planu modernizovanje 100 farmi godišnje. Uključno sa ovom godinom obnoviti če se 300 farmi, što znači da se plan u potpunosti realizuje. Godišnje se u ove s vrhe ulaže 10 milj. din. U RO Kmetijska kooperacija je zasada udruže-no nešto više od 700 seljaka kao stalnih kooperanata, dok se relativno stalno saraduje sa 500 seljaka na osnovu ugovora. U OOUR-u Prašičereja Ihan imamo u srednjeročnom planu planiranu obnovu postoje-če farme, što znači povečanje kapacitega od sadašnjih 35.000 na 55.000 komada tovljenih svinja. Radovi na rekonstrukciji su bili završeni u 1977-oj, tako da farma več u potpunosti posluje s novim kapaciteti-ma. U planu je dodatno rašire-nje kapaciteta postavljanjem novogradnje za 30.000 svinja, koja bi morala biti gotova do konca 1979 god. U vezi ove investicije predvidena je i nova naprava za prečiščavanje, koja bi se priključila na napravu u Domžalama, koju mi sufinan-siramo. Prvobitni plan ove OOUR raširili smo predvidenem izgradnjom za preradu gnoja u 1980-oj, što je takoder povezano sa zaštitom okolice i iskorištavanjem otpadnih si-rovina. Za OOUR Tovarna močnih krmil bila je u ovom srednjeročnom periodu planirana izgradnja silosa, a kasnije nakon rebalansa izgradnja nove tvor-nice u Zalogu. Buduči da je cena nove tvornice previsoka, u OOUR-u je napuštena ova ideja, ali je bila neophodno potrebna rekonstrukcija sadašnjih pogona. Rekonstrukcija je delimično izvedena, a u 1980-oj čemo započeti sa dru-gom fazom rekonstrukcije i modernizovanja uredenja ra-stovarne linije (sufinansiranje ŽTP). RO Mesna industrija je u ovom razdobij u programirala nove hladnjače kapaciteta 2000 tona, što je u 1977-oj i bilo realizovano. Zatim je ova ista RO planirala rekonstrukcij u preradivačkih kapaciteta, tako da če biti celokupna mesna industrija osposobljena za izvoz na najzahtevnija svetska trži-šta. Prva faza rekonstrukcije je več završena. Početkom idučeg 5-godišnjeg razdoblja predvidamo povečanje kapaciteta Pršutarne na Lokvi. Ova investicija je bila več predvidena za ovaj period. Osim toga ova RO programira uredenje nekih prostora nove tržnice u Mostama (Ljubljana), što nije bilo predvideno srednjeročnim planom. U ekonomskom obrazlože-nju udruženja u SOUR Emona je RO Ribarstvo predvidela za period 1976-1980 raširenje Staniče za gajenje ribe. Računa se da če ova investicija biti dovršena u 1980-oj god. Sa področja trgovine U maloprodaj noj delatnosti smo planirali na području Ljubljane izgradnju 6 velikih prodajnih centara, do 1980 godine, s kapacitetom po ca. 2500 m2 brutto, odnosno 1200 do 1500 m2 prodajnih površina, kod čega bi svaki pojedini centar zadovoljavao potrebe ca. 8000 Stanovnika. Ove prodajne jedinice predvidene su za nova naselja: Koseze, Stepanj sko naselje, Slepi Janez, Nove Jarše, Nove Stanežiče i Bežigrad. Od navedenih investicija je u 1977-oj dovršena izgradnja Emona centra u Kose-zama, do kraja ove godine če biti dovršen centar u Štepanj-skom naselju, radovi na centru Slepi Janez če započeti ove godine, a za Nove Jarše pripre-mamo investicionu dokumentacij u. U Bežigradu čemo ot-stupiti od gradnje, jer če se na ovo področje uključiti novi investitor. Osim navedenih trgo-vačkih objekata u Ljubljani su bili modernizovani i rekon-struisani Supermarket na Ajdovščini i market na Cigaletovi. Izvan področja Ljubljane bili su izgradenj sledeči objekti: Robna kuča u Trebnjem (u sastavu RO Dolenjka), u okviru RO Jestvine Koper Market Semedela, u okviru RO Ilirija je bio povečan Market u Ilir-skoj Bistrici, a uskoro če biti dovršen i Market u Postojni. U Brežicama je u izgradnji robni centar u okviru RO Emona Posavje, a u Novom mestu se priprema dokumentacija i ure-duju finansijski odnosi za izgradnju robnog centra. Za 1980. god. predvideno je raširenje prodajnih prostora u Ma-ximarketu, rekonstrukcija Supermarketa u Osijeku i Cen-tromerkura u Ljubljani. Na području trgovine na veliko bilo je predvideno povečanje kapaciteta samousluge na veliko (diskont) na Šmartinskoj. Ova investicija je več delimično realizovana. Početkom idučeg 5-godišnjeg perioda predvidamo izgradnju novih kapacitega ove vrste u sastavu grosističkih skladišta na Šmartinskoj. U sklopu ove delatnosti bila je planirana i izgradnja kapaciteta za preradu kupusa u Taomačevem. Investicija je bila realizovana več 1976 god. U sastavu spoljne trgovinske deletnosti planirana je izgradnja preradivačkog pogona za poljska dobra, voče i šumske plodove, sa odgovara-jučim skladištima i kapaciteti-ma za preuzimanje i otkup i pripremu ovih proizvoda za izvoz. Ovaj objekt je več izgra-den u Ljutomeru, ali nije još u informator Srpskohrvatski prilog zbedujemo dnost. normalnu likvi- Za realizovanje planiranih investicija udružuju sve OOUR sredstva na dohotkov-nim osnovama. Tako je bilo u 1978-oj udruženo 170 miliona sredstava, u 1979-oj če biti ca. 380 miliona, za 1980-tu iznosi dogovoreno udruživanje 54 miliona din. Preostalo udruživanje za god. 1980 če biti dogovoreno sporazumom za tu go-dinu. Udruživanje če se izvesti preko interne banke, tako što če se programom za svaku go- Prva sednica novoizabranog radničkog sa-veta SOUR Emona - Franc Rutar predsednik RS, Ferdo Cigale zamenik - Izabran novi podpredsednik poslovodnog odbora SOUR za poslovna povezivanja proizvodnje i trgovine - Kako realizujemo srednjeročni program razvoja i načrt za godinu 1980 - Neodložni problemi u RO Emona Commerce potpunosti opremljen. Za ot-. kup i pripremu robe za izvoz gradi RO Emona Commerce (spoljna trgovina) i na području SR Srbije. Iz ugostiteljske delatnosti Na području ove delatnosti je bila u Ljubljani programirana izgradnja dodatnih kapaciteta u sastavu hotela Union. Kapacitet novog hotela visoke A kategorije je 250 kreveta. Investicija je zaključena, hotel je otvoren 6. septembra. Na ovom istom području gradi se hotel u OOUR Zdravilišče Ča-teške Toplice, kapaciteta 300 kreveta. U radovima je došlo do znatnog kašnjenja i po-skupljenja, o čemu če nosilac investije posebno izvestiti radnički savet, no usprkos sve-mu računamo da če objekt biti za vršen ove godine. OOUR Evropa Celje gradi novi hotel i rekonstruiše postoječi. Prema predvidanjima če biti investicija završena tokom iduče godine. Srednjeročnim programom bila je predvidena izgradnja nove poslovne zgrade, u koju če se preseliti sve osnovne i radne organizacije sa sedištem u Ljubljani. Objekt če biti za-vršen početkom iduče godine. Iz dosad navedenog je razvidno da če SOUR Emona razvojni program za ovaj petogo-dišnji period uglavnom reali-zovati. Ovde je potrebno istači da su finansijska sredstva potrebna za realizovanje mnogo veča nego što je bilo planirano, a to ne samo jer su investicije planirane prema cenama 1975-te god., več i zbog kašnjenja u nekim investicijama. Tu nastupaju poteškoče naročito kod zadobivanja lokacione i druge dokumentacije, kod uvoza opreme itd. Posledica svega toga je da ne održavamo predvidenu rav-notežu medu dugoročnim investicijama i potrebama nor-malnog finansiranja tekučeg poslovanja, zato sve teže obe- dinu OOUR dogovoriti koje investicije srednjeročnog plana če se u toj godini realizovati i u kojem obimu če pojedine OOUR udruživati sredstva u ove s vrhe. Na bazi ovog udro-živanja če se za nove investicije utvrditi zajednički doho-dak, koji se OOUR-ima, koji su udruživali sredstva, raspo-reduje u takvoj proporciji, u kakvoj su bila udruživana sredstva. Kod realizovanja investicija nastaju odredene poteškoče. Pogotovo ove godine kad su banke umanjile učešče, odnosno u zadnje vreme ono ne postoji, tako da na pr. sada centar u Štepanjskom naselju finansiramo u potpunosti iz vlastitih sredstava, iako je ova investicija perioritetna, predvidena i društvenim planom grada Ljubljane. Ako budu ove restrikcije i dalje trajale, verovatno nečemo moči realizovati sve predvidene investicije za 1980 god. Ocena poslovanja za 1979 god. i predlog ishodišta programa za 1980 god. za SOUR kao celinu U oceni za godinu 1979 i planu za 1980-tu, prema stalnih! cenama iz 1979-te god., vodil* smo računa o ocenama i pla-novima, koje su pojedine OUP u Programu realizovanja srednjeročnog plana 1976-1980 Za god. 1980 dostavile Ljubija*1' skoj banci. Prema planovima-kao što su to navele pojedin6 OUR iz SOUR Emona, ukupn* dohodak u 1980-oj prema cenama iz 1979-te povečat če s6 10% i iznosi 16.715 miliona din. Ovakav porast celokup" nog dohotka je u prvom red** posledica uključivanja novil* investicija u proizvodnji, maloprodaji i hotelirstvu. Pora5* dela dohotka za poslovne fon-dove rezervni i poslovni fond) je prema planovima OOU” skroman, predviden je sam0 13% porast ovog dela dohotka, odnosno 284 miliona din Zbog realnog prikaza rasta ukupnog prihoda i njegov6 deobe, pri izradi deobe istoga uzeli smo 15-18% porast cena (ovoj bazira na trendu porasta cena u II. polugodištu 1979' god. i imat če znatan uticaj na god. 1980), osim u spoljno trgovsko; delatnosti, gde srn0 predvideli 10 do 12% porasta cena. Nogometaši iz Osijeka, lani prvaki, so se morali letos zadovoljiti s četrtim mestom DRUGI O NAMA Mesta ni za lile* Vesele slovenske popevke, poskočice, polke i valčeki dik-tiraju živi štimung u novoo-tvorenom restoranu »Emona« na terminalu u Gradskoj luči, koji su ugostitelji iz ljubljan-skog HUTP »Emona« dekori-rali karakterističnim »marela-ma« i drvenim suvenirima iz Ribnice. Svake večeri naši su-gradani tu mogu doživjeti dje-lič tipične slovenske zabave o OVO* 'j^asiupstva V paviljonu 18 smo razstavljali kozmetiko, ure in razno blago za široko potrošnjo kojoj brine ansambl »Fanti treh dolin« i kušati specijaln6 te gostujučih kuhara. No, ia*i, su oni u Split donijeli recepj^ više od trideset jela iz bogaj nacionalne kuhinje, izgleda6 apetitu Spličana najviše odg0, vara »divji prašič po lovsko"., »seoski ručak« koji se sast°* od dimljenog svinj skog meS"j kiselog kupusa i okroglica 0 kruha. Takoder je veoma tr» ženo jelo i »puran s mlin6 ma«, a od slastica prekmursk gibanica i sve to zaliveno *‘' škim rizlingom, tokajem, berom ili merlotom, nadale*6 poznatim slovenskim vinim3' I tako od prvog dana go3*0 vanja ugostitelji iz Sloventi® ^ novootvorenom restoraf*. »Emona«, iz kojeg se prosta pogled na živopisnu split5*4 luku, ne odolijevaju navali o stiju. A svi stolovi restoran rezervirani su sve do kraja ti dna, odnosno do petka nav. čer kada se konobari i kuha njih petnaest, s prigodn*^ programom opraštaju od mn gobrojne splitske publike, tu deči prema zanimanju na3.^ sugradana, koji su uz vese svirku ansambla »Fantje tr.j, dolin« svake večeri do rad jutarnjih sati plesali, može sa sigurnošču kazati da bi sto vanj a slovenskih maj s*0 i kuhinje bila dobrodošla izvan misovskog program3' Slobodna Dalma<$) 27. septembra Emona i na IHIS u Splitu Split, septembra - Emo-ftini majstori kulinarstva, 5 kuhara i 10 konobara je zaledno sa lokalnim ugosti-teljskim radnicima, šefom ekipe i turističkim infor-Tiatorom vodilo brigu o Pripremanju i serviranju slovenskih narodnih jela i Pica u restoranu Emona u Splitu. Restoran koji je na novo sagraden na pomorsko putničkom terminalu, u lučkom delu Splita, ima Približno 200 sedišta u za-tvorenom delu, 50 sedišta na pokritoj terasi, a na otvorenom delu terase se ^ože postaviti još drugih 500 sedišta. Emonina ekipa ugostiteljskih i turističnih radnika je počela sa radom 10- 9. i pomogat če do kraja Meseca, to znači celo vre-fPe trajanja mediteranskih igara. .Organizacioni odbor mediteranskih sportskih igara )e putem Privredne komo-re zamolio sve republike da organiziraju nacionalnu Ponudu u jednom od splitskih restorana. Privredna komora Slovenije - opšte ^druženje za ugostiteljstvo 1 turizam poverilo je orga-nizaciju nacionalne slovenje ponude radnoj organizaciji Emona Hoteli. Ova je uz obilnu pomoč ostalih RO SOUR Emona-rlO Globtour, RO Blagovni center, RO MIZ Zalog, OOIJR Maximarket i dru-gih organizacija - Dom ex-Port-Ljubljana, Turistički savez Slovenije, Slovin, Pivovarna Union, KZ Goriška Brda, Fructal Alko, KZ Vipava, Agraria Koper, Kmetijski kombinat Radgona izvela sve potrebne organizacione pripreme. Dekorirajuči ovaj prostor slovenskim narodnim ru-kotvorinama, te sa stiliziranim narodnim nošnjama konobara, uspelo je napraviti slovenski ambient, koji je v večer nje sate još više potencirao živo m glazbom ansambla »Fantje treh dolin«. Osim slovenskog kulinarstva Slovenija je predstavljena kao turistička republika preko posebne izložbe, informacija, pro-spekata i plakata. Napravljen je i poseban jelovnik s vinskom kartom u kojoj je predstavljena i Slovenija. Ekipa radnika koji uče-stvuju u restoranu Emona u Splitu sačinjavaju radni-ci iz osnovnih organizacija Emona hoteli, RO Globtour i Maximarket. 4 kuha-ra su iz OOUR Hoteli Bernardin, 1 kuhar iz OOUR Maximarket, po 2 konobara iz OOUR Hoteli Riviera, Slon, Terme Čatež, Hotel Evropa Celje (umesto OOUR Grand hotel Union koji za njih nosi troškove), po 1 konobar iz OOUR Hotel Slavija i iz OOUR Maxi-market. Šef ekipe je Dušan Polovina, šef hotela Bernardin. Iz RO Globtour su saradivali: 2 aranžera i dru-garica Lidija Kenda, koja je zadužena za opšte i turi-stičke informacije. Posebnim jelovnikom su se gostima nudila od 19-02h jela a la carte (na pr. kraški pršut, pečena šunka u testu, gorenjski želudac, piranska ribarska juha, ko-ruška juha sa šlagom, se-ljački omlet, kuhani štrukli od sira, pastrva na žaru, svinjsko pečenje u mrežici, domača pečenica, ljubljanski odrezak, pečeni puran sa mlincima, divlja svinja na lovački način, kuhana govedina, bržola na tržički način, svečani seljački ru-čak, štajerska bržola, prekmurska gibanica, orahnja-ča, bohinjski sir). Uz jela su se servirala slovenska vina, pivo Union i bezalkoholna pica slovenskih proizvo-dača. Dnevno posjeti restoran približno 400 gostiju, restoran je sve večeri u potpu-nosti zauzet i to večinom od gostiju koji si unapred rezervišu sedišta. Cene su slične kao u ljubljanskim hotelskim restoranima. Najviše se traže od jela: seljački svečani ručak, odrezak s gljivama, pečena šunka u testu, lovačka jela i gibanica. Mnogo se traži i pivo Union. Ponuda slovenske kulinarike je u restoranu Emona u Splitu postigla mnogo publiciteta, pohvala, naj bolj a je od svih specializovanih restorana. Izmedu Union Dalmacija - OOUR »Turist«, u čiji sklop spada restoran Emona u Splitu i RO Emona hoteli dogovoreno je da če ovaj restoran i kasnije zadržati slovenski karakter. IVANKA RIŽNAR Želim da hudem obavešten Zakon o udruženom radu °hosi neke odredene izmene , dosadašnjem racju na po-ručju informisanja i samou-Pravnog komunikovanja. Iz v°g razloga je Emona Merkur ^'Premila u mesecu septem-(-.Oi seminar o informisanju u , U saradnji sa Radnič-univerzitetom Boris Ki-št *C sIužba za kadrovsku i op-^ u delatnost RO Emona Mer-kor organizovala je na pobudu Uiisije za informisanje semi-u Ljubljani, u kojem su '^tvovali u prvom redu čla-r Vl. komisija za informisanje ()r OOUR i predstavnici samoupravljanja i benopolitičkih organizacij ove radne organizacije, sk redavanja su se dotakla s°r° svih područja informi-od f8 * Prenosa informacija -bai kakve informacije tre-del budnici, kako bi trebao raj°Vah informacioni sistem u u organa samoupravljanja, kihegaci^a’ društveno-politič-,organizacija i interesnih h<,;v,duica, pa do predavanja o rr,ac° °škim efektima infor- SaJ^snici seminara čuli su i Prg e kako da se prihvate pri-Vo^Tla na sastanke, kao da ih lu.?Vu> sporazumevanje i od-govVan^e' Niie izostao raz" r,;„ °r ° pripremanju gradiva i anJU zapisnika. UVeItnformaciie su neophodan om za svaku aktivnost, j er rek. ®uduju samu delatnost« Preri nam Je Božo Videnšek, rpi *ednik komisije za interna,., nle RO Emona Merkur i dnijavi0: »Obaveštenost ra- odl,,ade važna u svim fazama smn Clvanja. Činjenica je da prem ^ članovi dosada bili s ha* 0 °bavešteni i upoznati rpa delatnošču i dužnosti-°vorUerninar me je upoznao s ti0 , Problematikom i oboga- usmeravaju njihovu ra- te če mi biti zajedno s gra- man. sno od brojčanog stanja OOUR, i to od sadašnjih 7 na 11. Sem ved posta vij enog plana naše komisije, koji ni j e još u potupnosti realizovan, potrebno bi bilo razmisliti i o eventuelnom izdanju poseb-nog glasila ili biltena, koji bi ispunio prazninu uz sadašnji E-Informator. To opravdava-mo i time što je naša gradna organizacija Emona Merkur jaka, kako po broju zaposlenih, tako po dohotku.« »Da li se informacije, koje ste čuli na seminaru daju upo-trebiti u radu samoupravnih organa?« pitali smo Mariju Lokman, predsednicu odbora za rad, nagradivanje i standard RO Emona Merkur. »Vreme, kad je radnik infor-misan bitno utiče na njegovu delatnost. Iskustva sa samoupravljanjem su nam pokazala da su reagovanja radnika na več potvrdene zaključke sadr-žavala neko tiho nezadovoljstvo ili čal* protest, ako ni-su bili unapred obavešteni o predvidenih zaključcima. Mora ju imati moguČnost da utiču na izmene zaključaka normalnim putem, što umanjuje uti-sak da sve dolazi ,od gore’.« Efekat je isti kao u radu ruko-vodilaca. Ako su ovi pristaše demokratskih metoda rada i daju mogučnost podredenima da učestvuju u odlukama ili odlučuju, time rukovodilac ne gubi na autoritetu, več dobiva. Seminar nam je dao mnoga is-hodišta za dalji rad. Zanimlji-vo je bilo takoder čuti predavanje o vodenju sastanaka i pisanju zapisnika: kako pripre-miti i voditi sastanak, kod toga voditi računa o organizacio-nim i psihološkim aspektima, što reči, a u prvom redu kako reči. Želimo još ovakve semi-nare j er nam pomažu kod vršenja naših funkcija i u radu« zaključila je drugarica Luk- na druge mlade u našoj radnoj organizaciji,« rekla nam je Marinka i dodala: »Ovo se odnosi na časopis. Mi mladi imamo premalo mogučnosti da bi se u njemu potvrdili, saradivali i uopšte radili. Imamo mnogo volje i snage, sposobni smo ra-diti, pisati, saradivati u akcijama - ali trebamo nekoga ko bi nam pomogao, savetovao i po-sticao, da se ne bi osečali o ovako velikoj organizaciji osamljeni. VESNA RAZTRESEN Na galeriji v 5. paviljonu, kjer je razstavljal tozd Centromerkur blaga za široko potrošnjo, je bila non-stop gneča JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM Piškava izbira in ponudba TOZD CENTROMERKUR - dejavnost široke potrošnje, je na jesenskem Zagrebškem velesejmu razstavljal svoj program v hali 5 (paviljon Centromer-kurja), ter v hali 1 (paviljon Emone). Svoj program smo žal zaradi premajhnega prostora v hali 5 delili, tako da je bil en del blaga razstavljen tudi v hali 1, ki je namenjena prehrambenim proizvodom. Sejem je bil izredno uspešen po prodaji rednega programa in to predvsem v hali 5. Ocenjujemo, da je bilo prodanega blaga med 1,5 do 2 milj. st. din, tako da realizacija v celoti krije stroške sejma. Razen tega je bil obisk v naših paviljonih nad pričakovanji velik. Obilo poslovnih kontaktov in srečanj se ne da izraziti s finančnim efektom. Je pa vsekakor edinstvena prilika, saj poslujemo domala po vsej Jugoslaviji. Razočarani pa smo nad ponudbo, ki je bila izredno skromna ali pa je sploh ni bilo. Tu mislimo na ponudbo uvoženega blaga, katerega je v Jugoslaviji iz dneva v dan manj zaradi znanih restriktivnih ukrepov. Emono je na ZV obiskala tudi delegacija trgovskih svetnikov ambasade LR Kitajske iz Beograda Zaradi tega tudi ni bilo dosti tako zvanih »posebnih poslov«. Precej truda je bilo vloženega tudi v nakupe blaga domačega izvora, žal moramo ugotoviti, da domači proizvajalci ne zadovoljujejo potreb domačega trga. Akutno pomanjkanje blaga domačih proizvajalcev zasledimo v naslednjih skupinah blaga: • sredstva za pranje in čiščenje, • svetlobna telesa, • porcelan, steklo, keramika, • bela tehnika ter akustike, • ure, • igrače, ter • kovinska galanterija (jedilni pribori in kuhinjske potrebščine). Večina naštetega deficitarnega blaga je na listi režimskega uvoza pod DK ali RK, tako da ga ni mogoče uvoziti saj so proizvajalci poskrbeli za tako imenovano prepoved uvoza. Nasprotno temu pa smo tudi registrirali primere, da prav ti proizvajalci kupujejo delo v tujini ter ga uvažajo pod imenom »repro« izdelke, na katere vstavljajo le svoje ime ali pa sploh ne. ing. MARKO POTOKAR Teškl problemi privredivanja prilik’ koje smo dobili ovom pri c °Tri> dragoceni materijal Par hlr .učom radu. Ovaj semi-br0’ je bio vanredno do-da0 jR=ari>zovan i koji nam je hlaci: °°^ie podataka i infor-drpA-a Za rad na različitim po-ristUlma delatnosti, bio bi ko-Upra Za sve članove organa da (. lariia, a ne bi bilo loše ni hoVj ryernu uzmu učešče čla-°OlJR imktiva u Pojedinim “Da U pr ’ u svakom slučaju. No, čatj h°m rec*u morarr>o pove-ipfo p?! članova komisije za gatl: Pisanje u osnovnim or-2acijima, što je opet ovi- »Kako če informacije koristiti vama u radu s omladi-nom?« upitali smo predsednicu omladine iz OOUR Centromerkur Marinku Mulh. »Odmah nakon završetka seminara u našoj OOUR smo imali sastanak sa omladinom, na kojem sam ih obavestila o sadržaju seminara u kojem sam učestvovala i dala im na raspolaganje primljeno gradivo. Na idučem sastanku čemo raspravljati o svemu i objasniti nejasnoče, j er znamo da svi-ma mladima nedostaje ovakvo znanje. Seminar mu je dao izvanrednu volju i ubedenje i Pošto odredene potsti-cajne mere za prevazilaže-nje teškoča u privrediva-nju nisu dale želj ene efekte, a nedosledno se sprevode mere stabilizacije, pret-stoji pred nama teška godi-na, u kojoj če, ukoliko se na svim nivo j ima »ne prebudimo«, lako doči do pre-kida kontinuiteta snabde-vanja pre svega sa repro-dukcionim uvoznim mate-rijalom. U torne svetlu, i zbog toga da procenimo položaj u kome se sami sa našim sistemom emone nalazimo, data je ocena na poslednjem sastanku Izvršnog odbora Skupšti-ne privredne komore Jugoslavije početkom oktobra. Opšta je ocena tog skupa privrednika da je situacija u privredi i dalje složena i da pažnju treba usredsre-diti na ključima pitanja ostvarivanja usvojene politike ekonomske stabilizacije. Pri torne je još posebno naglašeno da se težište borbe za ekonomsku stabi-lizaciju i smirivanje rasta cena nalazi sada u udruženom radu i njegovim asoci-jacima. To su naglasili svi istaknuti privrednici, uče-snici na tom sastanku, a naročito i pretsednik Privredne komore Jugoslavije, Ilija Vakič. Interesantno je i za sistem Emone, da je bio on u svom izlaganju zaista vrlo oštar, odlučan a pre svega da se njegove teze odnose i na nas same. Naime njegova konstatacija da je pri-vreda izložena dopunskim pritiscima i teškočama slo-ženih medunarodnih uslo-va privredivanja i da smo svedoci sve dubljih preme-čaja na robnom i monetarnem tržištu, jačanja eko-nomskog protekcionizma i izvesnog usporavanja pri-vrednog rasta i ubrzavanje inflacije odnosi se i na položaj naše radne organizacije Emona Commerce (o čemu je takode govora u ovom broju). Pri torne ne mislimo na subjektivne slabosti koje se uporedo pojavljuju, nego na to da če se rezultati Emona Com-merca odraziti na rad ostalih radnih organizacija, ne samo sa stanovišta njezi-nih ekonomskih rezultata, t. j. sa stanovišta koliko fondova, dohotka če ona dati sistemu i time ga činiti stabilnijim i jačim, nego pre svega sa stanovišta obezbedenja mogučnosti uvoznih materij ala. Sadašnji položaj naše vanjske trgovine traži da se kroz po-jačani izvoz u izrazito ne-povoljnim uslovima obe-zbede osnove za reprodukcij u sistema. Taj napor se mora normalno postiči uje-dinjenim snagama ostalih radnih organizacija, koje se bave vanjskom trgovi-nom - a to su pre svega RO Emona Hoteli, Emona Globtour i Emona Ingene-ring. Samo ujedinjenim snagama čemo uspeti da omilimo teškoče, do ko j ih zbog objektivne situacije dolazi. Povezuj uči naš položaj sa onom u kome se nalazi Jugoslavija treba istači zaključak tog skupa da se nalazimo u vremenu deko-njunkture (osim zapadne Nemačke i Japana) što če voditi do potrebe obezbedenja najvišeg društvenog prioriteta stabilizacije i povečanje izvoza po svaku cenu. Od svih subjekata privredivanja se traži prevazi-laženje negativnih ponašanja, gde se u sticanju i ra-spolaganju dohotkom obe-zbeduju napori za efikasni-je i stabilnije privrediva-nje. Pri torne je važno da se izračuna i analiza koliko pregrejana unutrašnja traž-nja deluje destabilizirajuče na platni i devizni bilans zemlje. Isto tako treba utvrditi i znati u kom ste-penu se odliva naš doho-dak kroz razliku izmedu uvoznih i izvoznih cena, koliko neproduktiven rad i troškovna inflacija utiču na slabljenje konkurentne sposobnosti naših proizvoda na stranom tržištu i koliko smo uporni da svoja devizna prava maksimalno uskladujemo i vezujemo sa deviznim obavezama. Upo-zoreno je da se došlo do granjce u koristenju do- punskih sredstava iz ino-stranstva, a time i do grani-ce takvog privredno rasta koji se zasniva na prekomernem uvozu i takvom spolnjom zaduženju, koje bi moglo da oslabi položaj naše privrede u medunaro-dnoj razmeni. Prvi neposredni zadatak je smanjiti nepokrivene investicije, pogotovo nepri-vrednih i onih gde več imamo nekorištene kapacitete i selekcionirati one koje obezbeduju zamenu uvoza sa domačim materijalima i poboljšajo privrednu strukturo. Dalji je zadatak da se za veči izvoz preduzmu mere u više pravaca. To nam traže sve zaoštreniji problemi snabdevanja sirovinama i materijalima. Te probleme je potrebno rešavati medu-granskim sporazumevanjem domačih dobavljača i korisnika a zatim i zaje-dničkim angažovanje, ka-da je uvoz neophodan. Sve gornje govori da je naš zajednički zadatak u tim teškim uslovima povečati izvoz, kako bi sistem Emone sebi obezbedio po-treban obim deviza za po-krivanjevlastitih potreba po uvozu, kojih imamo mnogo, premnogo, pogotovo pošto je naša trgovina zadužena za uredno snab-d e vanj e tržišta, kako bi time sprečavala poremečaje na domačem tržištu. JOŽE SNOJ NA MLADINSKI DELOVNI AKCIJI Horuk v Makedoniji Zahvaljujem se DO Mesna industrija Zalog, ki mi je omogočila udeležbo na mladinski delovni akciji AVTOPUT BRATSTVO I EDINSTVO Katlanovo 79, na katero sem se z veseljem odpravila. Že pred leti sem bila na podobni delovni akciji, v Sloveniji. Ni mi bilo žal za vse tiste urice, ko smo se pošteno potili v poletnem soncu. Človek težko pozabi prisrčno toplino, ki vlada med brigadirji. Vidite, tako sem si tudi letos oprtala nahrbtnik in odšla na pot v dalj njo Makedonijo. Lahko bi jo imenovala kar dežela vročega sonca, lubenic in prijaznih ljudi. Nikjer nisem srečala mrkega obraza, povsod sem brala veselje v očeh, ko so srečevali nas brigadirje. Mi pa smo bili polni volje in želja, da bi tem preprostim ljudem pomagali graditi lepšo prihodnost. Gradili smo avtocesto. V današnjem svetu je prometna povezava med vasmi, mesti, in državami zelo pomembna. Naj vam povem kako poteka delovni dan na takšni akciji. Vstajali smo ob štirih in petnajst. Zbudil me je cvileči glas moje sosede, ki mi je trobil na uho: »Tanja, hitro vstani!« Pogledala sem jo z zaspanimi očmi, si poravnala šop las, ki mi je silil na obraz in še vedno strmela vanjo. Nato sem se spomnila, kjer pravzaprav ■ PISMA BRALCEV Poštena kritična beseda V zadnjih dneh smo prejeli dve anonimni pismi. Prvo iz tozda Globus in drugo iz DO Emona Merkur. Prvo se nanaša na zadevo Lesind, o kateri tokrat, čeprav nekoliko pozno, izčrpno poročamo v dveh prispevkih; drugo pa zelo kritično in prizadeto govori o komercialni službi v DO Emona Merkurju. Obe pismi pozdravljamo, vendar ju ne objavljamo zato, ker sta anonimni, ker se pisca nista pošteno podpisala s polnim imenom in priimkom, kar je sicer navada. Zakaj bi se šli skrivalnice, če smo globoko prepričani, da imamo prav, da se nam godi krivica, da zaradi malomarnosti nastaja velika gospodarska škoda, ki nas vse prizadeva? Na dan torej ne samo s kritično besedo, temveč tudi s polnim obrazom in odgovornostjo. Glavni in odgovorni urednik, MIRAN BLAHA NOV IZDELEK MIZ Kmečka salama Že dokaj pestro izbiro izdelkov naše mesne industrije v Zalogu je letos dopolnil nov izdelek - kmečka salama. Anica Bregar, tehnolog, nam je povedala: »Naš novi izdelek, kmečka salama, ki dopolnjuje izbiro naših trajnih salam - emonske zimske in pikantne - sodi v sam vrh tega kvalitetnega ra- Ipl zreda, saj zadovoljuje vse zahteve. Salama vsebuje izredno veliko beljakovin, izdelana je pretežno iz svinjskega mesa, poseben domač okus pa ji dajejo začimbe: česen, poper in muškat. Značilno aromo ji daje rahlo, hladno prekajevanje in zorenje na kraškem zraku, kjer zori dva do tri mesece. Salame so dolge do 40 cm in težke od 30 do 40 dkg. Razumljivo je, da za kmečko salamo uporabljamo le naravno črevo. Glede na dolgo dobo zorenja na kraški burji »kalira« oziroma se osuši kar za 40 odstotkov. Tedensko pripravimo 3200 kg mešanice za kmečko salamo, kar da 800 do 900 kosov salam ali skoraj 5000 kosov mesečno. V načrtu imamo še nekaj novih izdelkov, o katerih pa bomo kaj več povedali, ko bomo rešili problem pločevink.« E-Informator sem. Kar malo sram me je postalo, saj vendar nisem prišla sem lenariti. Hitro sem Skočila s postelje in jo ucvrla za njo, k jutranji telovadbi. Pravi delovni dan smo pričeli z dviganjem zastave in petjem jugoslovanske himne. Lep je bil pogled na dvigajočo se zastavo in človeka je toplo stisnilo pri srcu. Pogledala sem okoli sebe in videla mlade obraze, polne moči in tihega veselja. Sledil je zajtrk in nato odhod na traso. V začetku sta mi bila kramp in lopata prej sovražnika kot prijatelja. Roke so bile polne žuljev, bolečine v križu so bile hude. Kmalu sem se navadila na to. Povsod nas je spremljala pesem, s pesmijo je bilo delo lažje. V brigadi sem opravljala delo bolničarke in dobila naziv sanitetka. Srečevala sem bolezni in tegobe brigadirjev, največ je bilo seveda teh nesrečnih žuljev, ki si jih videl na vsakem koraku. Po sedem urnem delavniku smo se vrnili v naselje, sledilo je kosilo, nato pa je bilo, prosto popoldne. V tem času so bila organizirana politična predavanja, razni krožki in športne prireditve. Bili smo zbrani iz vseh republik Jugoslavije, a jezik nas pri vsem tem skupnem delu ni motil. Zvečer ob sedmih je bilo spuščanje zastave. Preostali del večera smo preživljali ob tabornem ognju, plesu in petju. Tako so potekali dnevi v brigadi. Bilo jih je veliko, vendar sem si včasih želela, da bi jih bilo še več. V brigadi so se sklepala nova poznanstva, nove ljubezni in prijateljstva. Vse je živelo, hitelo. Bili smo polni elana, verovali smo vase in v naše zmogljivosti. Vsak dan je bilo doživetje zase. Obiskali smo Ohrid, staro mesto v Makedoniji, središče turizma. Biser Makedonije je Ohridsko jezero, bogato z ribami, hkrati pa vaba za turiste. Videli smo to in še veliko več, doživeli stvari, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Takšna delovna akcija pomaga pri krepitvi bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Ljudje postanemo bolj humani, tovariški odnos, ki vlada med brigadirji, vpliva na vsakega izmed nas. Tu smo vsi enaki, vsi si prizadevamo, da bi zgradili še lepšo bodočnost. TATJANA RODIČ Pri gradnji poslovne stavbe Emone je na pomoč priskočil tudi helikopter LESIND in Emona Commerce Pod naslovom »Nezakoniti posli v ljubljanskem Lesindu« je ljubljansko Delo z dne 16. 8. 1979 na strani 8. objavilo nekatere nepravilnosti in nezakonitosti DO Lesind iz Ljubljane (prej AVR Ingeniring), zaradi česar je Skupščina občine Ljubljana Šiška na predlog družbenega pravobranilca to DO »sprejela pod svoje nadzorstvo.« Taka objava sama na sebi žal ni novost v našem gospodarstvu. Preseneča pa nas, da je pri tej nepravilnosti in nezakonitosti baje sodelovala tudi naša DO Emona Commerce. V omenjeni objavi je namreč navedeno, da je Emona Commerce 22. 4. 1978 sklenila z AVR Ingeniring (Do Lesind je bila vpisana v sodni register -šele 20. 2. 1979 - po podatkih navedene objave) pogodbo o dobavi lesa proti zagotovitvi meničnih avansov v višini 50% izvoženega lesa, ne da bi bila prodajalka lesa registrirana tudi za tako dejavnost. Na podlagi te pogodbe so pri AVR Ingeniring od Emona Commerce dobivali sredstva za nabavo osnovne surovine in to v višini nekaj več kot 60 milijonov dinarjev, medtem ko so Emona Commerce dobavili lesa le za 17 milijonov dinarjev. Prejetih predplačil za ca. 40 milijonov dinarjev pa pri AVR Ingeniring niso uporabljali za nakup lesa po pogodbi z Emono Commerce, ampak so jih uporabljali (kot je navedeno v omenjeni objavi v Delu) za plačilo starih svojih obveznosti iz drugih poslov in tudi za izplačevanje osebnih dohodkov. Ce so ugotovitve v navedeni objavi resnične, potem smo spet bogatejši za nove slabe izkušnje pri sklepanju pogodb, ne da bi poprej preverili pravni status sopogod-benika, njegove poslovne in kreditne sposobnosti ter nje- ZADEVA LESIND Dobra zamisel s slabim koncem Poslovanje z AVR Inženiringom iz Ljubljane je Emono Commerce pripeljalo do take situacije, da je morala o tem poslovanju in problematiki, ki je zaradi tega nastala, seznaniti delavski svet SOZD. Seznanjen je bil, da je spremljalo to poslovanje vrsta nepravilnosti, da je v zvezi s tem nastala velika gospodarska škoda in da so odgovorni delavci in samoupravni organi sprejeli že vrsto ukrepov, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju nastale škode, predvsem pa onemogočili podobne primere v bodoče. S podjetjem AVR Inženiring, ki se je v začetku tega leta preimenovalo v Lesind, smo spomladi leta 1978 sklenili pogodbo za uresničevanje temeljnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev, ker smo bili in smo še zainteresirani za izvoz, kar je tudi naša prioritetna srednjeročna orientacija. S pogodbo smo se dogovorili, da bomo podjetju AVR avansirali nakupe lesa, ki bi ga le-ta pripravil v dogovorjenih količinah in kvaliteti za izvoz. V začetku je posel vsaj navidezno potekal normalno. Emona Commerce je izpolnjevala svojo obvezo avansiranja in prejela tudi prve količine lesa, vendar nikakor ne v višini, ki bi pokrivala protivrednost predplačil. Odgovorni delavci v Emona Commerce, ki so vodili posle lesa, kljub očitno premajhnim dobavam niso postali pozorni, temveč so vedno znova nasedali predstavnikom AVR, ki so zatrjevali, da bodo pogodbene količine lesa do konca leta izdobavili. Zaradi naše premajhne budnosti in pomanjkljivih evidenc, je poslovanje z lesom privedlo Emona Commerce v izredno kritično situacijo, ki bo imela težke posledice in ki po sedanjih ugotovitvah izgleda takole: 1. Emona Commerce je nakazala AVR - din 62,370.000 2. stanje v korist Emona Commerce je 15. 6. na podlagi uskladitve znašalo - din 46,599.931,70 3. s prevzemom lesa in raznega blaga široke potrošnje se je zmanjšal saldo za znesek -din 9,790.853 4. trenutni saldo - din 36,809.078,70. Trenutni saldo praktično predstavlja škodo oz. izgubo, ki jo je slabo in malomarno vodeni posel povzročil Emona Commerce, saj je podjetje Lesind v stečaju, stečajna masa pa je zelo majhna in bo iz nje pokrit le manjši del dolga. Dva vodilna delavca Lesinda sta v priporu. Pri poslovanju Lesinda pa ni utrpela škode le Emona Commerce. Podjetje Lesind je imelo sedež v Ljubljani, v najetih prostorih. Njegova dejavnost je bila trgovina na veliko in je bilo praktično brez osnovnih sredstev. Pozneje je priključilo dve žagi iz nerazvitih področij SR Hrvatske (Titova Korenica) in iz SR Srbije (Bogatič), ki zaposlujeta ca. 165 delavcev. Tudi te delavce je spravilo malomarno in nepravilno poslovanje vodilnih in vodstvenih delavcev Lesinda v tako situacijo, da je ogrožena njihova socialna varnost. Ukrepi, ki jih je pri reševanju situacije poslovanja z lesom sprejela Emona Commerce, bodo le v manjši meri pomagali zmanjšanju izgube iz tega naslova, so pa trdna garancija, da v bodoče posamezni delavci ne bodo mogli spraviti podjetja v tako kritično situacijo. Najpomembnejši ukrepi, ki so bili sprejeti doslej: 1. Revizijska služba SOZD je pregledala poslovanja z lesom, kar je v dobršni meri prispevalo k razčiščevanju celotnega posla in ugotovitvi dejanskega stanja. 2. Noben delavec nima več pooblastila za sklepanje pogodb v vrednosti preko 1 milijon din brez predhodnega soglasja kolegija TOZD. 3. O vseh važnejših zadevah se redno seznanjajo samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in zbori delavcev. 4. Direktor sektorja opreme, ki je med drugim opravljal tudi posle lesa in drenažnih cevi, je bil s 1. 7. 1979 suspendiran iz TOZD. 5. Proti trem najodgovornejšim delavcem DO je uveden disciplinski postopek. 6. Dan je predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti vsem tistim delavcem, ki so z malomarnim delom omogočili, da je v poslovanju z lesom nastal tak problem. Poleg navedenih ukrepov je bilo storjenih še več drugih, ki naj bi prispevali k zmanjšanju škode in redu v poslovanju v bodoče ter boljši informiranosti vseh delavcev kolektiva. FERDO CIGALE govo sodno registrirano dejavnost. Brez vrednosti in ničen je ugovor pogodbenika, da se je pri sklenitvi pogodbe zanesel na njegovo ustno ali pismeno zatrjevanje o njegovih podatkih, ki so oziroma morajo biti vpisani v sodni register. Takemu izgovoru ni mogoče nuditi pravnega varstva, ker je v izrecnem nasprotju s 451. členom ZZD. Po tej določbi uživa namreč pravno varstvo samo tisti pogodbenik, ki je pri sklepanju pogodb ravnal v dobri veri na podatke, vpisane v sodni register na dan sklenitve pogodbe. Vpis v sodni register ima namreč pravni učinek nasproti drugim od dneva vpisa v register. Kdor se v pravnem prometu pošteno ravna in se pri tem zanese na podatke, ki so vpisani v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice, ki iz tega nastanejo. V sodni register vpisani podatki so javni in jih sme vsak pregledovati, prepisovati ali za- htevati, naj se mu izda overjen prepis vpisa ali ustrezna fotokopija vpisa. Pogodbenik, ki ni preveril podatkov, vpisanih v sodni register o svojem sopogodbeni-ku in je sklenil z njim pogodbo v nasprotju s podatki, ki so vpisani v sodni register, ni ravnal v dobri veri na vpisane podatke. Zato tudi za škodni zahtevek, ki nastane iz škodljive pogodbe, sklenjene v nasprotju s podatki, ki so vpisani v sodni register, ne more pričakovati sodnega varstva. Ne splača se torej prezirati podatke, vpisane v sodni register, ne splača pa se tudi tvegati nepravočasno priglasitev vseh sprememb podatkov, ki morajo biti vpisani v register. Dne 14. septembra je ljubljnsko Delo objavilo vest, da sanacija delovne organizacije Lesind ni možna in da je že sprejet predlog o uvedbi stečajnega postopka za to delovno organizacijo. STANKO MIHELČIČ Emona z LB v Braziliji? Nove možnosti za sodelovanje na področju investicij in skupnih vlaganj z vključitvijo v Brasilinvest v Sao Paolu Ljubljana, 3. oktobra -Delavski svet SOZD Emona je obravnaval ekonomsko upravičenost udeležbe Emone v finančni instituciji Brasilinvest S. A. Inve-simentos Participacoes e Negocios s sedežem v Sao Paolu v Braziliji. Gre za odkup četrtine nepreferencialne delnice v višini 62.500 US dolarjev (ostale tri četrtine bi odkupile: Gorenje Velenje -Lek Ljubljana in Podravka iz Koprivnice). O vključitvi bosta sklepala delavska sveta DO Emona Inženiring in DO Emona Commerce, ki bi sodelovali vsaka z 31.250 US dolarji. Kredit za zago- tovitev vplačila deleža bi dala Ljubljanska banka -Gospodarska banka Ljubljana z 5 odstotno obrestno mero in rokom vračila v 6. letih. O celotnem projektu sta že razpravljala poslovodni svet SOZD Emona in koordinacijski odbor za urejanje odnosov s podjetji in predstavništvi v tujini in ga priporočila. Glede na že obstoječe posle, ki jih ima Emona v Braziliji (kava, sadni koncentrati) in možnosti za še večjo prisotnost, ki bo podana z vključitvijo v Brasilinvest, je vključitev Emone ekonomsko upravičena. e-informatoR SODELOVANJE Emona in UPI Emona, ki že dalj časa s svojimi delovnimi organizacijami uspešno sodeluje s sarajevsko SOZD UPI (udru-žena poljoprivreda i industrija) na domačem in tujem trgu, se dogovarja o še tesnejši povezavi. Gre za povezavo med SOZD Emona in SOZD UPI, za usklajevanje srednjeročnih in letnih načrtov, kakor tudi za samoupravno povezavo tistih DO v obeh SOZD, ki imajo posebne interese za poslovno sodelovanje. V zadnjem času se povezujeta obe zunanji trgovini, ki bosta po sklenitvi ustreznega sporazuma skupno poslovali na tržišču ZR Nemčije preko našega podjetja Glob-trade Gmbh v Munchnu. E-Informator Emona tudi na MIS v Splitu Split, septembra - Emo-v1I?1 mojstri kulinarike, 5 ie v^6V in 10 natakarjev, skupaj z domačimi go-delavci, vodjem ‘Pe in turističnim infor-atorjem, skrbelo za pri-slruT° 'n Postrežbo sloven-v la narodnih jedi in pijač .restavraciji Emona v bjj ltu- Restavracija, ki je a na novo zgrajena na morsko potniškem ter-li/c3^ v Pristaniškem de-(je - Plita, ima okoli 200 se-Q, z®y v zaprtem prostoru, te>°- sedežev na pokriti teraSi’ na nepokritem delu vit^-6 pa ie mogoče postana 11 ^ ^0 sedežev. Emoni-eWpa gostinskih in turi- stičnih delavcev je pričela z delom že 10. 9. in bo pomagala do konca meseca, to je ves čas, ko trajajo mediteranske igre. Organizacijski odbor mediteranskih športnih iger je preko Gospodarske zbornice zaprosil vse republike, da organizirajo svojo nacionalno ponudbo v eni od splitskih restavracij. Gospodarska zbornica Slovenije - Splošno združenje za gostinstvo in turizem je poverilo organizacijo nacionalne slovenske ponudbe delovni organizaciji Emona hoteli. Emona hoteli so ob izdatni pomoči ostalih delovnih organiza- cij SOZD Emona: DO Globtour, DO Blagovni center, DO MIZ Zalog, TOZD Maximarket ter drugih organizacij: Dom export, Ljubljana, Turistič- 000 ■ PISMA BRALCEV Je Globtour zaspal? leto smo planirali izlet, ki naj bi nam vsem prinesel čfl' Poučnega in nekaj za sprostitev, zato smo se odlo-J1’ da sj pojdemo ogledat dom Maršala TITA ter Dom ‘adine v Kumrovcu. Naročili smo avtobus pri EMONA-°bOBTOUR in težko pričakovali nedeljo, 16. 9. 79, ko se orno odpeljali, saj nas je veliko, ki še nikdar nismo bili v Kumrovcu. p£RR SMO EMONCI, SMO VZDRŽLJIVI, NAVAJENI ZSCEČENJ IN RAZoCARANJ’ NE PRVIČ in ne Čra je šest zjutraj. furani smo - vsi na položaju. čakamo! Čakanje popestrimo s svojim besednim zakla-°P}’ s šalami in smehom. s ,zalci na uri se veselo premikajo naprej, med nami pa Ze čuti rahlo vznemirjenje in srd ter se sprašujemo kaj p. zgodilo, da avtobusa še ni. pf" PA SMO PREPRIČANI, DA »KIKSOV« PRI rPNI NI, VZDRŽIMO CELE TRI URE Ura je devet! bil shajamo razočarane domov, k svojim družinam, ki so s,e Prepričane, da bodo vsaj en dan preživele brez priti-a ljubečih žena in skrbnih mater, in n Razočaranje članic sindikalne podružnice VIR, IHAN MENGEŠ in ožjih družinskih članov, seeno pa bi rade zvedele, če so morda vsi člani GLOB-ČRA raje odšli na Triglav. Prosimo za pojasnilo! Majda Kodeh EMONA - Market Mengeš na zveza Slovenije, SLOVIM, Pivovarna Union, KZ Goriška Brda, Fructal Alko, KZ Vipava, Agraria Koper, Kmetijski kombinat Radgona izvedli vse potrebne organizacijske priprave. V novo zgrajeni restavraciji je s posebno dekoracijo izdelkov slovenske narodne obrti in stilizirano narodno nošo za natakarje uspelo ustvariti slovenski ambient, ki pa je v večernih urah poudarjen še z živo glasbo ansambla »Fantje treh dolin«. Poleg slovenske kulinarike je predstavljena Slovenija tudi kot turistična dežela s posebno razstavo, informa- * M. SREČANJE DELAVCEV MALOPRODAJE Pobratenje na Zajčji Dobravi tern^cla Dobrava, 9. sep-rne ;ra ~ Lepo sončno vre-priv;t-,na ZaJčjo Dobravo in da°llc> okoli 700 delavk dai~ rlavcev tozd Malopro-je n °mala iz vse Sloveni-čanje . rugo tovariško srepiš n *n na slovesen pod-l°vne lne ° pobratenju de-Bla„ 0rganizacije Emona hra^aVn' center - tozd Pre-Tran ’ Centromerkur in daja s tozd Malopro-UD Emona Merkur. sl°vn^ne tesnega po-Prijat Sa sodelovanja in v leto iJn!Va segaj° še nazaj rrekhrle„abila ^ Podni„nP 0 Pobratenju so Ernona L v imenu DO rektor ;f aSovni center di-PredSpHMarian Kočar in Sveta delavskega •hieni, ®ncka Škerjanc, v Pa dirc.!,* Maloprodaje Predspri •7 Pavle Godec in k,ičevamk DS Marija Ja" '°vesn< emu podpisu li- stine je sledilo res pravo tovariško srečanje. Srečali so se stari znanci, sklepala so se nova prijateljstva, mladina pa je v »športnem delu« pomerila svoje moči. Kdo bo naj hitrejši v krosu, najmočnejši v vlečenju vrvi, valjanju sodov, teku v vrečah, teku z jajcem na žlici, zavezovanju kravate? Kdo bo najhitreje pojedel kremne rezine in kdo bo najhitreje spil liter piva? Veselje in navdušenje se je dvigalo z vsako stopinjo toplega jesenskega sonca. Navijači so navijali za svojo ekipo, tekmovalci so napenjali vse svoje moči in se borili za zmago in nagrade, ki so jih organizatorji podeljevali takoj po končanem tekmovanju posameznih »panog«. Ko so bila tekmovanja, je opustelo plesišče in omizja, le delavci, ki so pekli ražnjiče in čevapčiče, so morali ostati pri žerjavici, da ne bi bilo cijami, prospekti in plakati. Izdelan je bil poseben jedilni list z vinsko karto, v kateri pa je predstavljena tudi Slovenija. Ekipo delavcev, ki sodelujejo v restavraciji Emona v Splitu sestavljajo: delavci iz temeljnih organizacij Emona hotelov, DO Glob-toura ter TOZD Maximar-keta. 4 kuharji so iz TOZD Hoteli Bernardin, 1 kuhar iz TOZD Maximarket, po 2 natakarja iz TOZD Hoteli Riviera, Hotel Slon, Terme Čatež, Hotel Evropa Celje, (namesto TOZD Grand hotela Union, ki nosi stroške zanje), po 1 natakar iz TOZD Hotel Slavija in iz TOZD Maximarket. Vodja ekipe je Dušan Polovina, vodja hotelov Bernardin. IZ DO Globtour so sodelovali: 2 aranžerja in tov. Lidija Kenda, ki daje splošne in turistične informacije. Na osnovi posebnega jedilnika so gostom od 19-02 zvečer ponudene jedi po naročilu (npr. kraški pršut, pečena gnjat v testu, gorenjski želodec, piranska ribiška juha, koroška smetanova juha, kmečka omleta, kuhani sirovi štruklji, Zastave, sonce in dobra volja na Zajčji dobravi postrv na žaru, svinjska pečenka v mrežici, domača pečenica, ljubljanski zrezek, pečeni puran z mlinci, divji prašič po lovsko, kuhana govedina, tržiška bržola, kmečka gostija, štajerska bržola, prekmurska gibanica, orehova potica, bohinjski sir). K jedem so ponujena slovenska vina, pivo Union in brezalkoholne pijače slovenskih proizvajalcev. Dnevno obišče restavracijo poprečno 400 gostov, restavracija je vse večere polno zasedena, večinoma od gostov, ki si vnaprej rezervirajo prostor. Cene je- Kdo bo najhitreje zavezal kravato? kaj narobe z dobrotami na žaru. V odmorih med posameznimi tekmovanji so se Emonke in Emonci veselo zavrteli, če ni ‘šlo drugače kar po dve dekleti, kajti plesalcev je vedno zmanjkovalo. V vlečenju vrvi so se zopet izkazale delavke iz marketa v Savskem naselju; bile so najmočnejše. Dobro so se odrezale tudi v valjenju sodov in pitju piva le v pospravljanju »kremš-nit« oziroma kremnih rezin jih je premagala kolegica iz marketa v Podpeči. Sicer pa tudi tu velja tisto zlato pravilo: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati!« Srečanje se je zavleklo do poznih popoldanskih ur, ko so si stari in novi znanci veselo segli v roke z željo - srečno in nasvidenje ob letu! E-INFORMATOR Najhitrejše Emonke v Maloprodaji dem so podobne kot v ljubljanskih hotelskih restavracijah, najbolj iskane jedi pa so: kmečka pojedina, zrezek z gobami, pečena šunka v testu, divjačina in gibanica. Zelo iskano je tudi pivo Union. Slovenska kulinarična ponudba v restavraciji Emona v Splitu 000 Split 1979 je dosegla veliko publiciteto, veliko pohval in je najboljša izmed vseh specializiranih restavracij. Naši delavci vlagajo veliko naporov, da dosegajo tah uspeh. Srečujejo se z vrsto težav, ki se pojavljajo v vseh na novo odprtih obratih (tehnične naprave ne delujejo vse brezhibno), pomanjkanje domačih delovnih moči pa zahteva večjo angažiranost naših delavcev. Med Union Dalmacijo -TOZD »Turist«, v katere sestav spada tudi restavracija Emona v Splitu in DO Emona hoteli je bilo dogovorjeno, da bo restavracija tudi kasneje obdržala slovenski značaj. Da je nastop slovenske kulinarike v Splitu tako dobro uspel gre zahvala vsem sodelujočim organizacijam in njihovi pripravljenosti za skupno delo, predvsem pa našim delavcem, ki delajo v Splitu. IVANKA RIŽNAR DRUGI O NAS: ZDRAVILIŠKI TURISTIČNI »BOOM« Čaleške toplice - Terme I ' : Nogi zvezani in v vreči, pa teci če moreš! Od 1. julija naprej se Zdravilišče Čateške toplice imenuje Terme - Čateške Toplice. Nemara tudi zaradi novega objekta, ki bi že moral biti gotov, pa še ni. Vlado Deržič, direktor Terme - Čateške Toplice, ki sodijo v okvir TOZD hoteli Emona: »Celotna investicija znaša okrog 250 milijonov dinarjev. Naše zdravilišče pa se lahko tudi pohvali, da smo prvi v Jugoslaviji, ki imamo ogrevanje vseh objektov urejeno na odpadlo termalno vodo. To rešitev bi nemara kazalo še kje uporabiti in razširiti, zdaj, ko nam primanjkuje energije. V novem mogočnežu, ki deluje že od daleč prepričljivo, se kaj lahko izgubiš, pravi direktor Vlado Deržič, toliko vsega je tu. Tu bomo pripravljali hrano za vse objekte zdravilišča, ki zajema v celoti 30 ha. K zdravilišču Čateške toplice oziroma Termam sodi tudi grad Mokrice. Pred leti so ga obnavljali. V jeseni pa naj bi tu začela z delom jahalna šola. Vlado Deržič: »V grad Mokrice smo doslej vložili 20 mi- lijonov dinarjev, potrebovali pa bi jih še 30. Tu načrtujemo ,garni‘ hotel in bazen. Celoten kompleks gradu obsega 72 ha zemlje, ki spada med spomenike prvega reda. Škoda je, da tako lep in pomemben park z gradom ni bolje urejen in vzdrževan. K ureditvi pa bi morala nekaj sredstev, če upoštevamo pomembnost parka, prispevati tudi Kulturna skupnost Slovenije.« Razprodani vnaprej Da so Čateške toplice dobro obiskane, pove podatek, da so bile lani 85-odstotno zasedene, kar je veliko, če upoštevamo tudi »mrtvo« sezono. Vlado Deržič: »V prvih sedmih mesecih smo imeli 73.000 gostov, do konca leta pa naj bi jih imeli po zastavljenem načrtu 120.000. Načrt bomo skoraj gotovo presegli.« Nov hotel Terme naj bi sprejel goste že septembra, v oktobru pa naj bi začeli tudi že z novim programom aktivnega dopusta. Gre za 3, 4, 14 in 21-dnevne programe, ki predvidevajo najrazličnejšo rekreacijo v dopoldanskih urah, popol- dne pa prosto. Naj še povem, da čaka na novi hotel že 430 gostov z napotnicami - borcev, invalidov in drugih socialnih zavarovancev, ki bodo prišli sem na zdravljenje in rekreacijo. Nič manj zaseden ni zunanji bazen. V poletnih dneh sprejme tudi po 8000 kopalcev dnevno. Lani je dosegel rekordni obisk 10.200 kopalcev v enem dnevu. V celem letu pa se jih je nabralo 250,000. Tudi v Čateških toplicah bo - kot v Šmarjeških oziroma kot je v Dolenjskih po adaptaciji - še veliko premalo postelj. Zato so si v Termah - Čateških Toplicah že zamislili tudi na-daljno izgradnjo, ki bi prišla na vrsto po 1983. letu. »Zgradili naj bi še noV hotel s 100 ležišči in nov olimpijski bazen s skakalnico, umetno drsališče, kamping za 2500 turistov. To je šele v dolgoročnih načrtih, pred tem pa bomo zgradili trgovino v sedanjem kampingu, takšno, kot jo dobi zdaj kamping Šobec. V kratkem pa naj bi imeli urejena tudi že vsa parkirišča,« je dejal Vlado Deržič. Dnevnik, 18. avgusta 1979 Šeste letne športne igre delavcev SOZD Emona LJUBLJANA, 7. oktobra - V soboto 6. in v nedeljo 7. oktobra so bile v športnem parku na Kodeljevem 6. letne športne igre delavcev SOZD Emona, ki se jih je udeležilo rekordno število tekmovalk in tekmovalcev iz 15 naših delovnih organizacij in štirih tozdov. Pomerili so se v 11 panogah. Ekipna zmagovalka za leto 79 je postala DO E-Merkur Ljubljana, ki je zbrala največ točk in s tem osvojila prehodni pokal. Drugo mesto je zasedel E-Blagovni center, tretje pa tozd Terme-Čatež. Slabo vreme prvi dan in sonce za zaključek. Predsednik odbora za šport in rekreacijo Dušan Eržen je na zaključni slovesnosti izročil prehodni pokal DO Emona Merkur. Posebno priznanje za izredno uspešne priprave in izvedbo letošnjih športnih iger gre neumorni organizatorici Miri Težakovi in predsedniku odbora Dušanu Erženu. Ekipne, skupne in uradne rezultate posameznikov v vseh disciplinah objavljamo posebej. BALINANJE Točke 1. Blagovni center (Vranjež, Papež, Kavčič, Oblak, Uršič, Pičurin) 13 2. MIZ (Golf, Janežič, Sagmeister, Gruden, Rus) 9 3. Merkur Ljubljana (Brezovec, Šuštar, Rudolf, Govekar, Pošebal, Toni, Adamlje) 6 4. Agroemona (Testen, Pirc, Piskar, Kočevar) 4 5. Posavje (Veble, Merlak, Kovačič, Ogorevc) 3 6. Terme (Kopinč, Iljaž, Požgaj, Sodič) 2 7. Riviera (Terčon, Marušič, Gerželj, Čendak) 1 Ne »drži«, malce je prekratka 10. ULČAR Jože, COMMERCE 423 11. VIDOVIČ Franc, BLAGOVNI CENTER 420 12. ŠTIGLIC Janez, COMMERCE 419 13. KONTREC Drago, MERKUR Ljubljana 414 14. BOH Alojz, MIZ 413 15. UREK Avgust, TERME 406 16. ŽIC Franko, BERNARDIN 404 17. GERŽELJ Radin, RIVIERA 403 (123) 18. ZALOKAR Andrej, MIZ 403 (121) 19. ILIJAŠ Jože, TERME 402 (158) 20. KOKALJ Adolf, MERKUR Ptuj 402 (123) V dveh tekmovalnih dneh je v 11 panogah nastopilo nad 800 tekmovalk in tekmovalcev iz 15 DO in 4 TOZD KEGLJANJE - ženske -ekipno 1. POSAVJE (Jurman 223, Žibert 168, Šegula 215) 2. BLAGOVNI CENTER (Omejec 158, Pevec 190, Jean 164) 3. E COMMERCE (Potokar 185, Rotar 166, Ambrož 143 4. TOZD HOTEL RIVIERA (Steiner 171, Mark 168, Burubu 150) 5. TOZD TERME ČATEŽ (Deržič 159, Škofljanec 136, Stipančič 182) 6. MIZ (Malus 173, Pavlič 145, Drnovšek 152) 7. E MERKUR LJUBLJANA (Brežič 148, Potokar 143, Gluhak 169) 8. JESTVINA KOPER (Mozetič 149, Vatovec 124, Ojo 139 9. E MERKUR PTUJ (Marguč 105, Koren 135, Haladea 139) 10. AGROEMONA (Gnidovec 118, Ver-njak 127, Sovec 132) 11. TOZD HOTELI BERNARDIN (Šuštaršič 86, Volmajer 103, Kordiš 136) 12. E INŽENIRING (Kokalj 99, Bašin 99, Trampuš 106) 13. E ERC (Pavšič 99, Marinko 100, Klemenčič 77) keglji točke 606 19 512 15 494 12 489 10 477 9 470 8 460 7 412 6 379 5 377 4 325 3 304 2 276 1 3. DO AGROEMONA (Šmid, Kališnik, Grešek) 4. TOZD TERME ČATEŽ (Drugovič, Ilijaš, Jalovec) 5. POSAVJE Brežice (Veble, Merlak, Ogorevc) 6. DO ERC (Vremec, Tičar, Čekališ) KROS - ženske Skupina C 1. ROTAR Iva, AGROEMONA 2. KAUKA Bernarda, DO E MERKUR 3. ŽUST Andreja, DO ERC 4. ROBENIG Mija, E BLAGOVNI CENTER 5. CIGUT Pavla, MIZ 6. KOSMAČ Milka, MIZ 7. KERIN Marija, TOZD TERME ČATEŽ Skupina B 1. KOČAR Ivanka, MIZ 2. PREŽELJ Štefka, DO E MERKUR 3. BREGAR Hilda, E BLAGOVNI CENTER 4. RIZMONDO Mihaela, DO E MERKUR 5. ZRNEC Slavka, DO AGROEMONA 6. ROME Irena, MIZ 7. PINTERIČ Mira, TOZD TERME ČATEŽ 8. PAVŠIČ Marjana, DO ERC 3.0L 3.03. 3.03, 3.11-3.19,3 Iskrene čestitke za uspešno organizacijo športnih iger ______________o' KEGLJANJE - moški Keglji točke 1. MERKUR Ljubljana (Škrjanc 396, Grahovac 433, Luster 472, Novak 432, Eržen 436, Kontrec 414) 2583 22 2. TERME (Kopinč 394, Požgaj 438, Urek 406, Sodič 410, Škofljanec 367, Ilijaš 402) 2417 18 3. BLAGOVNI CENTER (Rauter 401, Gregorc 433, Furlan 432, Markoč 376, Košir 350, Vidovič 420) 2412 15 4. RIVIERA (Pal 479, Geviclj 403, Žibret 396, Marušič 378, Terčon 363, Čendak 383) 2402 13 5. MIZ (Zalokar 403, Boh 413, Novak 373, Stare 359, Kovačec 359, Balač 377) 2284 12 6. AGROEMONA (Šalika 379, Dragar 383, Bizjak 316, Drobnič 397, Lovše 381, Aleksič 395) 2251 11 7. JESTVINA (Unjač 360, Marnič 347, Eller 377, Carpenetti 378, Mraz 381, Breč 395) 2238 10 8. POSAVJE (Štampelj 354, Mirkac 367, Kovačič 331, Merlak 386, Veble 377, Ogorevc 380) 2195 9 9. UNION (Gluhak 395, Kastelic 371, Časar 329, Ban 298, Kovač 449, Štrukelj 327) 2169 8 10. COMMERCE (Kotar 353, Štiglic 419, Dovjak 327, Ulčar 423, Žorga 291) 2123 7 11. DOLENJKA (Suran 377, Papež 385, Vlasič 336, Kunič 322, Žibert-Jazbec 306, Škedelj 344) 2070 6 12. BERNARDIN (Božič 331, Debernardi 377, Narančič 353, Štrapko 325, Žic 404, Zelničevič 258) 2048 5 13. KMETIJSKA KOOPERACIJA (Čim-žar 349, Pintar 388, Čulk 373, Pogačnik 313, Krulc 304, Šorn 286) 2013 4 14. MERKUR Ptuj (Kokalj 402, Podgoršek 338, Lah 353, Zadravec 236, Rojko 343, Kralj 308) 1980 3 15. ERC (Valenci 265, Jerman 377, Škerlj 338, Zorčič 308, Ilnikar 224, Kranjc 353) 1864 2 16. GLOBTOUR (Sršen 381, Kastelic 291, Mahnič 307, Selan 309) 1288 1 KEGLJANJE - moški -posamezno keglji 1. PAL Albin, RIVIERA 479 2. ŠUŠTAR Janez, MERKUR Ljubljana 472 3. KOVAČ Janez, UNION 449 4. POŽGAJ Dušan, TERME 438 5. ERŽEN Dušan, MERKUR Ljubljana 436 6. GRAHOVAC Mili, MERKUR Ljubljana 433 (152) 7. GREGORC Franc, BLAGOVNI CENTER 433 (135) 8. FURLAN Jože, BLAGOVNI CENTER 432 (132) 9. NOVAK Ludvik, MERKUR Ljubljana 432 (130) KEGLJANJE - ženske - posamezno Keglji 1. JURMAN Marjeta, DO POSAVJE Brežice 223 2. ŠEGULA Meta, DO POSAVJE Brežice 215 3. PEVEC Kristina, E BLAGOVNI CENTER 190 4. POTOKAR Vladka, DO E COMMERCE 185 5. STIPANČIČ Marjana, TOZD TERME ČATEŽ 182 6. MALUS Silva, MIZ 173 7. STEJNER Katja, TOZD HOTEL RIVIERA 171 8. GLUHAK Stanka, DO E MERKUR Ljubljana 169 9. ŽIBERT Milena, DO POSAVJE Brežice 168 10. MRAK Stojanka, TOZD HOTEL RIVIERA 168 11. ROTAR Mila, DO E COMMERCE 166 12. JEAN Olga, E BLAGOVNI CENTER 164 13. DEVČIČ Marjana, TOZD TERME ČATEŽ 159 14. OMEJC Mojca, E BLAGOVNI CENTER 158 15. DRNOVŠEK Joža, MIZ 152 16. BURUBA Daniela, TOZD HOTEL RIVIERA 150 17. MOZETIČ Branka, DO JESTVINA Koper 149 18. BREŽIČ Danica, DO E MERKUR Ljubljana 148 19. PAVLIČ Joka, MIZ 145 20. AMBROŽ Nataša, DO E COMMERCE 143 točke 1. DO E MERKUR Ljubljana (Kauka, Preželj, Šauprl) 12 2. MIZ (Cigut, Kočar, Hlebš) 8 3. AGROEMONA (Rotar, Zrnec, Poljanšek) 5 4. E BLAGOVNI CENTER (Robenig, Bregar, Štrumbelj) 3 5. DO ERC (Žust, Pavšič, Juvančič) 2 6. TOZD TERME ČATEŽ (Kerin, Pinterič, Grmšek) 1 KROS - moški - ekipno 1. DO E MERKUR (Groznik, Novak, Travnik) 12 2. E BLAGOVNI CENTER (Dončič, Lasič, Gregorčič) 8 Zadrega ob javnem priznanju KONČNI VRSTNI RED EKIP 1. DO E MERKUR LJUBLJANA 2. DO E BLAGOVNI CENTER 3. TOZD TERME ČATEŽ 4. DO MESNA INDUSTRIJA ZALOG 5. DO AGROEMONA LJUBLJANA 6. DO POSAVJE BREŽICE 7. DO EMONA COMMERCE 8. TOZD HOTEL RIVIERA 9. DO E MERKUR PTUJ 10. DO JESTVINA KOPER 11. TOZD HOTEL UNION 12. DO EMONA ELEKTRONSKI RAČUNSKI TER 13. TOZD HOTELI BERNARDIN 14. DO ANGROPROMET ČUPRIJA 15. DO ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA 16. DO DOLENJKA NOVO MESTO 17. DO KMETIJSKA KOOPERACIJA 18. DO E INŽENIRING 19. DO E GLOBTOUR T°r; lij 9« «1 7« 7« 55 49 4« H 36 6 4 2 1 SKUPNA UVRSTITEV MOŠKI 1. DO E MERKUR Ljubljana 2. DO E BLAGOVNI CENTER 3. TOZD TERME ČATEŽ 4. DO AGROEMONA Ljubljana 5. DO MESNA INDUSTRIJA Zalog 6. DO POSAVJE Brežice 7. DO E MERKUR Ptuj 8. DO JESTVINA Koper 9. TOZD HOTEL RIVIERA 10. DO E COMMERCE 11. TOZD HOTEL UNION 12. DO E ERC 13. DO ANGROPROMET ČUPRIJA 14. TOZD HOTELI BERNARDIN 15. DO ILIRIJA Ilirska Bistrica 16. DO DOLENJKA Novo mesto 17. DO KMETIJSKA KOOPERACIJA 18. DO E GLOBTOUR 6* 51 43 43 39 3’ 36 26 23 23 t 6 4 1 SKUPNA UVRSTITEV ŽENSKE 1. DO EMONA BLAGOVNI CENTER 2. DO E MERKUR LJUBLJANA 3. DO MESNA INDUSTRIJA ZALOG 4. DO POSAVJE BREŽICE 5. TOZD TERME ČATEŽ 6. DO E COMMERCE 7. TOZD HOTELI RIVIERA 8. DO AGROEMONA LJUBLJANA 9. DO JESTVINA KOPER 10. DO E MERKUR PTUJ 11. DO E ELEKTRONSKI RAČUNSKI CENTER 12. TOZD HOTELI BERNARDIN 13. DO ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA 14. DO E INŽENIRING 9 6 5 4 3 2 2 Pok štartne pištole in... Skupina A 1- ŠAUPERL Nada, DO E MERKUR 2.39,9 LEVSTIK Darja, DO E MERKUR 2.52,8 3- JERIC Jana, DO E MERKUR 2.56,8 4- HOČEVAR Majda, DO E MERKUR 2.58,0 5- KOLEŠA Sonja, DO E MERKUR 3.00,5 6. HLEB Marjeta, MIZ 7- GODINA Mira, DO E MERKUR 8- HERKIC Manuela, DO E MERKUR 8- JUVANČIČ Rozalija, DO ERC 10- UŠAJ Nevenka, TOZD HOTELI BERNAR-, DIN ŠTRUMBELJ Ivica, E BLAGOVNI CEN-. TER ŠUŠTERŠIČ Nives, TOZD HOTELI BER- . Nardin }3- POLJANŠEK Jelena, DO AGROEMONA G- MITROVIČ Dragica, MIZ ' l5_ GRMŠEK Martina, TOZD TERME ČATEŽ Kros - moški Skupina C *• GROZNIK Pavel, DO E MERKUR 5.05,0 ŠMID Rudi, DO AGROEMONA 5.44,5 "• DONČIČ Vidosav, E BLAGOVNI CENTER 6.04,3 *• GREGORINČIČ Adolf, DO E MERKUR 6.55,7 "• DRUGOVIČ Anton, TOZD TERME ČATERŽ 6.57,1 ,• Veble Ivan, posavje brežice L- Vremec Andrej, do erc ”• JURKAS Vlado, TOZD TERME ČATEŽ PETROVT Miloš, DO ERC Skupina B J- CERAR Vasja, MIZ 5.28,0 ;• LASIČ Borut, E BLAGOVNI CENTER 5.28,9 3- Kocjančič Bogdan, jestvina koper 5.35,5 ;■ Novak Ludvik, DO E MERKUR 5.36,8 l' ŽUNIČ Lado, DO E COMMERCE 5.46,4 G. ŽmpDT Morinn TJATFT.T RF.RMARTiTM l- Kališnik Marjan, do agroemona “• LOJO Dušan, TOZD HOTELI BERNARDIN ,a- Rutar Franc, DO E MERKUR MERLAK Stanko, E POSAVJE BREŽICE BELC Ciril, DO E MERKUR 12. OREŠAR Edo, E POSAVJE BREŽICE 13. BOGDAN Miro, MIZ 14. TIČAR PETER, DO ERC 15. ŠKERL Miroslav, DO ERC 16. ILIJAŽ Jože, TOZD TERME ČATEŽ 17. POGAČAR Rado, JESTVINA KOPER 1. TRAVNIK Marjan, DO E MERKUR 5.14,7 2. JALOVEC Jože, TOZD TERME ČATEŽ 5.17,6 3. PUSTO VRH Franc, DO E MERKUR 5.17,9 4. PEJAŠINOVIČ Milenko, MIZ 5.21,9 5. ILIČ Miha, MIZ 5.26,1 6. PELCAR Bojan, DO E MERKUR 7. BALAC Dujo, MIZ 8. TEHOVNIK Miran, DO E COMMERCE 9. PRPIČ Ostoja, TOZD HOTELI BERNARDIN 10. GREGORIČ Janez, E BLAGOVNI CENTER 11. PEROVŠEK Boštjan, E BLAGOVNI CENTER 12. CEKELIŠ Božidar, DO ERC 13. D JURI C Simon, MIZ 14. GOVEDIN Božko, DO ERC 15. KOMLJENOVIC Stanko, MIZ 16. FABJAN Darko, E BLAGOVNI CENTER 17. JERŠIN Dušan, DO ERC 18. ZELINCEVIČ Dragan, TOZD HOTELI BERNARDIN 19. GREŠEK Niko, DO AGROEMONA 20. OGOREVC Franc, E POSAVJE BREŽICE Boj za sekunde košarka Točke 1. DO E COMMERCE (Ristanovič, Macarol, Keršič, Bukovac, Lincer, Lemajič, Hvastja, Dreflak) 17 2. DO E MERKUR Ljubljana (Sok, Gašperlin, Kolenko, Eržen, Godec, Travnik, Matjašič, Petrič, Cuder, Peterka, Hočevar, Terčelj) 13 3. DO AGROEMONA Ljubljana (Primožič, Bračun, Starič, Ružič, Arsenovič, Kobe, Zabret, Bajt, Remic) 10 4. TOZD TERME ČATEŽ (Stopinšek, Prah, Jalovec, Ivanjšek, Blaževič, Benkovič, Ivanovič, Bosina, Tomše, Polovič, Slovenc, La-stovčič) 8 5. TOZD HOTEL RIVIERA (Krašovec, Mi- keln, Pavlija, Fazlič, Hudovernik, Palj, Ru-stonja, Fuks, Bojovič) 7 6. TOZD HOTELI BERNARDIN (Božič, Črnec, Mikuletič, Debernardi, Pavletič, Božič M., Narandžič) 6 7. DO E BLAGOVNI CENTER (Novak, Šala- mon, Škerjanc, Lakef, Makovec, Hlačer, Kovačič, Radovan, Perovšek, Kavčič, Zule, Orešnik, Hrastar) 5 8. DO POSAVJE BREŽICE (Marčun, Štangelj, Kajba, Ajster, Urek, Deranda, Jurkas, Mir- kac, Dolinšek, Žnideršič, Kranjec) 4 9. DO ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA (Hrvatin, Dekleva, Udovič, Šajn, Boštjančič, Fabec, Mizgur, Juričič) 2 10. DO ERC (Zgonc, Govednik, Jungič, Volaj, Tičar, Nanut, Krevelj, Jekčič) 2 11. DO MESNA INDUSTRIJA Zalog (Jakoš, Djurič, Anžin, Pejašovič, Žnederšič, Kom-ljenovič, Kos, Meh, Boh, Mulatič) 1 NAMIZNI TENIS - moški točke 1. BLAGOVNI CENTER (Kogoj, Makovec) 16 2. UNION (Mlakar, Bricelj) 12 3. MERKUR Ljubljana (Peterka, Sivec, Kontrec) 9 4. ERC (Kranjec, Škerl) 7 5. MIZ (Ilič, Komljenovič) 6 6. AGROEMONA (Remič, Zabred) 5 7. TERME (Lapuh, Ivanovič) 4 8. RIVIERA (Mlinarič, Iliaš) 3 9. COMMERCE (Tehovnik, Žunič) 2 10. POSAVJE (Ban, Škof) 1 NAMIZNI TENIS - ženske točke 1. MERKUR Ljubljana (Kastelic, Pliberšek, Pa- pler) 13 2. BLAGOVNI CENTER (Kaisersberger, Černe) 9 3. COMMERCE (Gluhak, Poženel) 6 4. MIZ (Rodič D., Rodič T.) 4 5. TERME (Kos, Adamič, Pinterič) 3 6. ILIRIJA (Jagodnik, Geržina) 2 7. ERC (Žust, Žorž) 1 NAMIZNI TENIS - ženske - posamezno 1. KASTELIC Zina, DO E MERKUR Ljubljana 2. GLUHAK Magda, COMMERCE 3. KAISESBERGER Marjana, E BLAGOVNI CENTER 4. ČERNE Marjana, E BLAGOVNI CENTER 5. PLIBERŠEK Slavica, DO E MERKUR Ljubljana 6. PAPLER Majda, DO E MERKUR Ljubljana NAMIZNI TENIS - moški - posamezno 1. KOGOJ Bojan, E BLAGOVNI CENTER 2. MAKOVEC Darko, E BLAGOVNI CENTER 3. ŽIDAN Dušan, E BLAGOVNI CENTER 4. PETERKA Igor, DO E MERKUR Ljubljana 5. KOVAČ Janez, UNION 6. SIVEC Slavko, DO E MERKUR Ljubljana 7. BRICELJ Janez, UNION 8. MLAKAR Florijan, UNION 9. PIŽMONT Janez, DO E MERKUR Ljubljana 10. MLINARIC Zdravko, RIVIERA 11. PODBORŠEK Ivan, E BLAGOVNI CENTER 12. ŠEFIC Bogo, DO E MERKUR Ljubljana 13. TERČELJ Edo, DO E MERKUR Ljubljana 14. KONTREC Drago, DO E MERKUR Ljubljana 15. BABIC Stane, DO E MERKUR Ljubljana 16. JERKO Franc, E BLAGOVNI CENTER 17. KAVClC Stane, E BLAGOVNI CENTER 18. ŠUŠTAR Janez, DO E MERKUR Ljubljana 19. DREMELJ Rado, E BLAGOVNI CENTER PLAVANJE - moški - ekipno točke 1. DO E MERKUR Ljubljana (Groznik, Cuder, Krašovec) 11 2. MIZ (Gričar, Cerar, Sopčič) 7 3. ERC (Vremec, Kranjc, Jungič) 4 4. E BLAGOVNI CENTER (Sicherl, Černe, Hudnik) 2 5. TOZD TERME ČATEŽ (Jurkas, Ošterbenk, Stopinšek) 1 PLAVANJE - ženske - ekipno 1. E BLAGOVNI CENTER (Petrovič, Černe, Rušanov) 2. TOZD TERME ČATEŽ (Kerin, Pinterič, Adamič) 3. MIZ (Alauf, Cerar, Rodič) 4. DO E MERKUR Ljubljana (Tavželj, Fujs, Bolčina) PLAVANJE - ženske Skupina C Čas 1. PETROVIČ Mimica, E BLAGOVNI CENTER 37.2 2. ROBINIG Mija, E BLAGOVNI CENTER 37.8 3. VERSTOVŠEK Breda, E BLAGOVNI CENTER 42.9 4. KERIN Marija, TOZD TERME ČATEŽ 50.2 5. ALAUF Angela, MIZ 51.6 6. HAM Ivanka, E BLAGOVNI CENTER 53.2 7. TAVŽELJ Ema, DO E MERKUR 65.8 Pokal za ekipno uvrstitev - Merkur Ljubljana, Blagovni center in Terme Čatež Skupina B 1. BREŽNIK Alenka, DO GLOBTOUR 23.4 2. ČERNE Marjana, E BLAGOVNI CENTER 30.4 3. CERAR Tatjana, MIZ 33.5 4. ROME Irena, MIZ 34.6 5. PINTERIČ Mira, TOZD TERME ČATEŽ 35.9 6. FUJS Vlasta, DO E MERKUR 39.7 7. METELKO Slavka, E BLAGOVNI CENTER 41.8 8. LUKMAN Marija, DO E MERKUR 47.4 Skupina A 1. KLEŠNIK Irena, DO ERC 22.2 2. ADAMIČ Maja, TOZD TERME ČATEŽ 23.3 3. UŠAJ Nevenka, TOZD HOTEL BERNARDIN 23.8 4. RUŠANOV Jasna, E BLAGOVNI CENTER 24.9 5. BOLČINA Olga, DO E MERKUR 25.1 6. TANCAR Sonja, DO E MERKUR 29.2 7. PAPLAR Maja, DO E MERKUR 33.1 8. RODIČ Tatjana, MIZ 36.9 9. TIRDENOVIC Milena, DO E MERKUR 38.7 10. KOVAČIČ Metka, TOZD TERME ČATEŽ 38.8 11. ANŽUR Zlatka, MIZ 39.1 12. BRANISELJ Sonja, E BLAGOVNI CENTER 39.8 13. JURKAS Vida, TOZD TERME ČATEŽ 42.7 14. VOLMAJER Jožica, TOZD HOTEL BERNARDIN 48.2 PLAVANJE - moški Skupina C 1. GRIČAR Slavko, MIZ 52.3 2. GROZNIK Pavel, DO E MERKUR 53.8 3. RIHTER Stane, POSAVJE 55.2 4. SLANOVEC Andrej, DO E MERKUR 58.4 5. SICHERL Jože, E BLAGOVNI CENTER 59.3 6. COLJA Emil, DO INŽINIRING 59,8 7. JURKAS Vlado, TOZD TERME ČATEŽ 63.0 8. -9. ULČAR Jože, DO E COMMERCE 63.1 8.-9. GREGORINClC Adolf, DO E MERKUR 63.1 10. VREMEC Andrej, DO ERC 66.2 11. KOS Janez, MIZ 68,7 12. MILAVEC Matija, E BLAGOVNI CENTER 71.1 13. VEBLE Ivan, POSAVJE 72.2 14. ZUPANČIČ Boris, E BLAGOVNI CENTER 73.5 15. JEREB Anton, E BLAGOVNI CENTER 74.1 16. PERTOUT Miloš, DO ERC 88.5 Skupina B 1. CUDER Vojko, DO E MERKUR 45.8 2. LOJO Dušan, TOZD HOTELI BERNARDIN 49.0 3. ČERNE Dušan, E BLAGOVNI CENTER 49,3 4. KRAJNC Anton, DO ERC 51.1 5. BELC Ciril, DO E MERKUR 52.6 6. SOK Marko, DO E MERKUR 52.8 7. BAJŽELJ Boris, DO GLOBTOUR 53.5 8. CERAR Vasja, MIZ 54.1 9. OŠTERBENK Andrej, TOZD TERME ČATEŽ 55.0 10. RUTAR Franc, DO E MERKUR 56.7 11. BOSINA Ladislav, TOZD TERME ČATEŽ 57.6 12. ERŽEN Dušan, DO E MERKUR 58.3 13. SALAMON Andrej, E BLAGOVNI CENTER 60.8 14. RUS Janez, MIZ 63.9 15. POGAČAR Rado, JESTVINA Koper 67.3 16. MRAZ Rudi, JESTVINA Koper. 72.6 Skupina A 1. STOPINŠEK Toni, TOZD TERME ČATEŽ 44.3 2. BOŽIČ Bojan, TOZD HOTELI BERNARDIN 45.6 3. KOCJANClC Sašo, DO E INŽINIRING 49.1 4. RAJMONDI Valter, JESTVINA Koper 49.2 5. -6. ZADNIK Edvard, JESTVINA Koper 49.3 5.-6. ŠTRUKELJ Zoran, HOTEL UNION 49.3 7. IVANŠEK Ljubo, TOZD TERME ČATEŽ 49.4 8. JUNGIČ Milan, DO ERC 49.8 9. KRAŠOVEC Vinko, DO E MERKUR 50.5 10. MATJAŠIČ Lucijan, DO E MERKUR 51.0 11. ŽIC Franko, TOZD HOTELI BERNARDIN 52.1 12. SOPClC Zlatko, MIZ 52.2 V streljanju je nastopilo 14 ekip 13. HUDNIK Boris, E BLAGOVNI CENTER 52.4 14. MEH Marjan, MIZ 53.4 15. ŽIBERT Stojan, TOZD HOTEL RIVIERA 53.5 16. PIŽMONT Janez, DO E MERKUR 53.6 17. KOVAČIČ Vojko, POSAVJE 54.1 18. DEBERNARDI Dušan, TOZD HOTELI BERNARDIN 56.4 19. TRAVNIK Marjan, DO E MERKUR 58.1 20. BUBNIČ Branko, JESTVINA Koper 60.0 21. ŽUNKO Franc, MIZ 61.0 22. PAVLIJA Bogdan, TOZD HOTEL RIVIERA 64.4 23. ANŽIN Janez, MIZ 68.5 24. HLACAR Matjaž, E BLAGOVNI CENTER 69.8 25. ŠTREKELJ Bernard, DO ERC 70.0 26. ICIC Joviča, HOTEL UNION 70.8 STRELJANJE Krogi točke 1. MERKUR Ptuj (Vajdič 162, Lesjak 146, Ulaga 142, Rakuša 144) 594 20 2. BLAGOVNI CENTER (Zupančič 130, Potokar 152, Kramar 158, Kokalj 138) 578 16 3. MIZ (Prošek 129, Novak 134, Bobič 149, Cerar 164) 576 13 4. MERKUR Ljubljana (Kontrec 113, Bricelj 154, Vukelič 115, Škerjanc 138) 517 11 5. BERNARDIN (Štrapko 120, Krulc 100, Žiber 134, Petrovič 147) 501 10 6. COMMERCE (Hergula 105, Novak 121, Pukšič 131, Žižek 117) 474 9 7. RIVIERA (Grželj 132, Peršič 86, Brda- kič 93, Mlinarič 149) 460 8 8. JESTVINA (Raimondi 87, Bubnič 99, Pogačar 134, Carpeneti 138) 458 7 9. TERME (Slovenc 104, Zorko 118, Vi- denič 124, Oštrbenk 103) 449 6 10. AGROPROMET (Milosavljevič 112, Ristič 130, Tanaskovič 97, Vidanovič 100) 439 5 11. AGROEMONA (Bizjak 76, Počivavšek 118, Bajt 103, Golob 131) 428 4 12. POSAVJE (Rihter 153, Orešar 77, Mer- čun 110, Škof 86) 426 3 13. ILIRIJA (Gržina 103, Juričič 95, Boštjančič 85, Bubnič 128) 411 2 14. ERC (Zorčič 105, Jeršin 116, Pertout 90, Jerejevčič 76) 387 1 STRELJANJE - posamezno 1. CERAR Vasja, MIZ 164 2. VAJDIČ Srečko, Merkur Ptuj 162 3. KRAMAR Anton, Blagovni center 158 4. BRICELJ Bojan, Merkur Ljubljana 154 5. RIHTER Stane, Posavje 153 6. POTOKAR Marko, Blagovni center 152 7. Mlinarič Zdravko, Riviera 149 8. BABIC Martin, MIZ 149 9. PETROVIČ Zoran, Bernardin 147 10. LESJAK Dušan, Merkur Ptuj 146 Po izredno borbeni tekmi (dva ranjena), ki se je končala z rezultatom 6:5 - po dveh podaljških so odločale sedemmetrovke - so nogometaši iz Čateža in iz Čuprije složno stopili pred kamero MALI NOGOMET 1. TERME ČATEŽ (Škofljanec, Polovič, Ivanovič, Slovenc, Bosina, Lubšina, Stopinšek, Lastov- čič) 21 2. ANGROPROMET (Ivanovič, Molosavljevič, Ljubenovič, Milojevič, Nešič, Milanovič, Gligori-jevič, Dimitrijevič, Stamenkovič) 17 3. POSAVJE BREŽICE (Ajster, Dolinšek, Mir- kac, Jurkas, Žnidaršič, Kranjec, Cvetkovič, Kovačič, Ban) 14 4. E MERKUR LJUBLJANA - A (Koržinek, Ha-čimovič, Rajkovič, Lauš, Sušak, Harjač, Vinkeše- vič, Vidosavljevič, Grahovec) 12 5. E BLAGOVNI CENTER (Balažič, Zonta, Ra- dovan, Hrastar, Podboršek, Kocjančič, Dolinar, Voltanšek, Vatič) 11 6. AGROEMONA (Šaloka, Dokl, Dokl R, Slogar, Lavenjak, Ružič, Neševič, Radenkovič, Hamid) 10 7. TOZD HOTEL UNION (Gojič, Marinič, Glu- har, Veselič, Havzler, Ilič, Perič, Grah, Perič) 9 8. MIZ (Miljerič, Portič, Mulavac, Anžič, Žužek, Bač, Ivkovič, Mek, Lonetič) 8 9. JESTVINA KOPER (Erbežnik, Čebokli, Ra- dovac, Brljevac, Bubnič, Šturman, Rojac, Kocjančič, Kocjančič B.) 7 10. MERKUR PTUJ (Ulaga, Valenko, Gaspari, Kralj, Vajdič, Cofuta, Lah, Sebela, Kokal) 6 11. TOZD HOTEL RIVIERA (Bojovič, Ilič, Ben- bič, Gutman, Ilijevski, Petrovič, Fuks, Pavlija) 5 12. E MERKUR LJUBLJANA - B (Gočev, Korošec, Kečan, Palič, Kužnik, Djanfič, Cuder, Fileš, Novak) 4 13. DO ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA (Mižgon, Udovič, Hrovatin, Šajn, Dekleva, Fabec) 3 14. DO E COMMERCE (Kariš, Morato, Tehovnik, Žižek, Žorga, Štiglic) 2 15. TOZD HOTELI BERNARDIN (Novakovič, Pavletič B, Pavletič M., Kopič, Popič, Maksimovič, Božič) 1 »Zlati« nogometaši tozd TERME iz Čateža: ŠKOFLJANEC, POLOVIC, IVANOVIČ, SLOVENC, BOSINA, LUBŠINA, STOPINŠEK IN LASTOVČIČ Akcija pred golom Športniki ERC so nastopili skoraj v vseh panogah razen v balinanju in malem nogometu Emonci so tudi mojstri belega športa Slavje zmagovalcev Gostinci iz Maximarketa so zmagovalcem spekli torto Kros moški skupine A - od štirih krogov je četrti najdaljši ŠAH Točke L Agroemona (Šivic Niko, Mrak Marjan, Konjar Franc, Neševič Miodrag, Kocjančič Rudolf) Merkur Ptuj (Podkrajšek Janez, Pavlinič Arnold, Gaspari Peter, Cofuta Slavko, Podgoršek R., Lah Srečko) ’• Posavje (Valenčak Alojz, Rihtar Stane, Žu-nič Boris, Valenčak Roman) A Merkur Ljubljana (Cvetkovič Marjan, Anžič Marjan, Drobež M., Lavrač Franci, Avsec Brane, Bohoč Franc) Blagovni center (Cimprič Milan, Spasič Rado, Štabuk Igor, Ziherl Jože, Zupančič Bo-ris) b- Terme Čatež (Urek Branko, Slovenc Roman, Delja Andrija, Tomše Ivan, Lubšina Rado) '• ERC (Miloš Pertot, Zabukovec Miloš, Marušič M., Uremec Andrej) ”• Hotel Union (Kovač Janez, Rojc Brane, Bab Dragan, Srdarec Vinko, Srdarec Ante) 9- Jestvina (Lovrečič Franko, Fortuna Volter, Jakomin Danilo, Zadnik Edvard, Kapenetti . Bruno, Eller Bruno) MIZ (Kalin Jože, Čuk Milan, Cvenk Ciril, . Vodovc Peter) i- Riviera (Djapa Miroslav, Mitrovič Branko, . Rustija Stanko, Toskič Jasmin) Angropromet Čuprija (Tanaskovič Radiša, Dimitrijevič Branislav, Savič Miloslav, Vi-danovič Božidar, Dejanovič) - moški - posamezno l' ZULE Peter, E BLAGOVNI CENTER Keršič Fred, DO E COMMERCE “• PILIPAN Ljubo, SOZD - EMONA DS *• Ulčar Jože, do e commerce r- VREMEC Andrej, DO ERC ,• Macarol, do e commerce '• JEROVŠEK Andrej, DO E INŽENIRING ’• SOK Marko, DO E MERKUR Ljubljana if' PIČULIN Marjan, E BLAGOVNI CENTI if Petkovšek Peter, do e commerce ,£• iLlJAŠ, TOZD HOTEL RIVIERA it1 JERKO Franc, DO E COMMERCE 14 TlHELJ Rado, DO E INŽENIRING i>" ARHAR Milan, DO E INŽENIRING HODNIK Boris, E BLAGOVNI CENTER • Geržina Sašo, do e commerce 18 14 11 9 8 7 6 5 4 3 2 1 Pečenje vrvi ■po JESTVINA Koper (Šturman, Kozlovič, ^akar, Markučič, Marsič, Markežič, Carpene-? H, Jerman, Pavlič, Gržentič) • DO E MERKUR Ljubljana (Baša, Cvetkovič, 3. *’ °0 MESNA INDUSTRIJA ZALOG (Dobli-^ar, Doblikar L., Hlebšek, Žonta, Klemenčič, Mevlja, Žirovnik, Kočan, Perc, Djurica) Dq ERC (Jerman, Tičar, Kranjc, Pertout, Na-7 Jungič, Zorčič, Zgonc, Volaj, Valenci) 1 Tozd HOTEL UNION (Obojler, Grče, Bajs, o ®rič, Kovač. Srdanov, Mlakar, Bricelj) rOZD TERME ČATEŽ (Urek, Urek B., La-Puh, Jalovec, Blaževič, Slovenc, Deržič, De- ‘‘tnbrožič, Cojakar, Perc, Krempl, Brezovec, Kumar, Beslič, Završnik) E BLAGOVNI CENTER (Dragar, Malkoč, Stajner, Bratanič, Leskovar, Lomovšek, Regina, Gros, Kokalj, Žitnik, Vojinovič) točke 14 10 7 5 3 2 1 1 akom iz MIZ letos športna sreča ni bila naklonjena, v vlečenju vrvi so pristali na četrtem mestu ■ I. ŠPORTNE IGRE DO EMONA MERKUR Najboljša ekipa TOZD Trgovska hiša MM Kodeljevo, 22. septembra -Na športnih igriščih Slovana na Kodeljevem so bile I. športne igre DO Emone Merkur, naše največje maloprodajne delovne organizacije. Iger se je udeležilo skoraj 300 tekmovalcev, oziroma vsak 8 delavec. Tekmovanje, ki mu je po dolgem sušnem obdobju nagajal dež je potekalo v 8 disciplinah in sicer v kegljanju, vlečenju vrvi, krosu, streljanju, malem nogometu, balinanju, namiznem tenisu in šahu. Po končanem tekmovanju sta na tovariškem srečanju predsednica konference sindikata DO Slabajna Tatjana in direktor Sok Marko najboljšim razdelila priznanja in pokale. Najbolj popolno ekipo je imela TOZD Trgovska hiša Maximarket, ki je tudi zmagala v skupnem seštevku in prejela prehodni pokal. Udeležba na 1. -športnih igrah in izjave številnih udeležencev kažejo na to, da si podobnih prireditev delavci želijo in da taka športna srečanja pomenijo krepitev pripadnosti delovni organizaciji. Ker DO Emona Merkur pretežno sestavlja ženski del kolektiva bi veljalo v bodoče dati več poudarka sodelavkam. Npr. vlečenje vrvi bi bilo verjetno zanimivejše, če bi pol ekipe sestavljale ženske, pol pa moški. Skupna uvrstitev: 1. Trgovska hiša Maximar-ket, 2. Centromerkur - prodaja na drobno, 3. Maloprodaja, 4. Supermarket Ljubljana, 5. Delovna skupnost, 6. Pekarna Center, 7. Supermarket Osijek, 8. Supermarket Maribor. Rezultati posamezno: Kegljanje - moški: 1. Grahovec Mile - Supermarket Osijek Nogometna ekipa Maximarketa (foto: Kafol) "P i ■■ Balincar Emona Merkurja: »Ven z vašo kroglo!« (foto: Kafol) ženske: 1. Gluhak Stanka -Centromerkur Kros moški: C GROZNIK Pavel - Delovna skupnost; B NOVAK Ludvik - Centromerkur; A TRAVNIK Marjan -Centromerkur Kros ženske: C BENEDIČIČ Cilka - Maloprodaja; B PREZELJ Štefka - Maximarket; A ŠAUPERL Nada - Supermarket Maribor Streljanje: Škrjanc Vinko -Centromerkur Šah: Drobež Marjan - Delovna skupnost Namizni tenis: moški - Peterka Igor - Maloprodaja ženske - Kastelic Zinka - Ma-ximarket Pavel Groznik ■ EMONA HOTELI V osmih mesecih 600 tisoč prenočitev Skladno z namenom združevanja, ki so ga TOZD Emona hotelov sprejeli s samoupravnim sporazumom, da se bodo stalno zavzemali za razvijanje visoke kvalitete in ugled gostinsko turistične dejavnosti v domovini in inozemstvu, so se povečale njihove zmogljivosti v TOZD Grand hotelu Union v Ljubljani - z izgradnjo novega Holiday INN hotela (otvoritev 6. 9. 1979, 133 sob, 209 ležišč, L kategorija) in TOZD Terme Čatež - z izgradnjo novega hotela Terme (otvoritev konec oktobra meseca, 150 sob, 300 ležišč, B kategorija). Poleg tega je TOZD Hotel Slon obnovil in uredil svoj lokal na Čopovi ulici v pivnico Slonček ter restavracijo hotela. Z namenom, da se povečajo V okviru delovne organizacije Emona hoteli so bile v letošnjem letu v skladu s programom dela in skupnimi cilji zapisanimi v samoupravnem sporazumu o združitvi opravljene naslednje skupne naloge: • usklajevanje cen za prenočevanje in tisk skupnega cenika za zimsko sezono 1979/80 ter leto 1980. • skupne propagandne akcije in skupni nastopi na trgu • organiziranje nacionalne slovenske ponudbe na mediteranskih športnih igrah v Splitu • skladno urejanje specifičnih samoupravnih aktov • uvajanje enotnih standardov kot so: delovne obleke, specifični gostinski inventar število število sob postelj • hoteli L kategorije 133 209 • hoteli A kategorije 425 692 • hoteli B kategorije 1.459 2.446 skupaj 2.017 3.347 kapacitete in doseže višja kategorija hotela, je TOZD Hotel Evropa Celje začel v letošnjem letu z izgradnjo novega hotela. Upoštevaje novo pridobljene kapacitete razpolagajo Emona hoteli z naslednjimi prenočitvenimi zmoglji- vostmi: Ker se bodo nove zmogljivosti vključile v poslovanje šele v zadnjih mesecih letošnjega leta, še ne vplivajo na povečanje prometa, ki so ga hoteli realizirati do konca meseca avgusta. V obdobju od 1.1. do 31. 8. 1979 so hoteli zabeležili 595.531 prenočitev ali za 4% več kot lani v istem obdobju, prenočitev tujih gostov je bilo povečanih le za 1%; predstavljajo pa 53% skupnih prenočitev. Večje povečanje so dosegli hoteli pri celotnem prihodku, ki je v tem obdobju za 23% večji kot v lanskem enakem obdobju. Znaša pa 335,494.000 din. (porcelan, steklenina, jedilni pribor, prti in posteljnina) • dogovarjanje o skupnih nabavah preko drugih DO in TOZD Emone. • analiziranje poslovnih rezultatov, delitve dohodka in osebnih dohodkov ter turističnega tržišča. V prihodnjih mesecih se načrtuje intenzivnejše delo na področju planiranja in realizacije dogovorov o enotnih standardih in nabavah, predvsem pa v utrjevanju medsebojne povezanosti vseh TOZD v delovni organizaciji. Emona hoteli so že z dosedanjim delom, usmeritvijo in skupnim delom dokazali, da lahko dosežejo še boljše rezultate. Njihova pripravljenost za skupno delo, predvsem pa enotna visokokvalitetna materialna osnova (hoteli višje kategorije) pogojujejo realizacijo začrtanih nalog. IVANKA RIŽNAR ■ IZLET UPOKOJENCEV Po lepi (ne) modri Donavi ■ ZA VAS KUHA: IZTOK LEGAT Kako pripravimo burgundski fondue Takoj bi šla še enkrat na tak izlet, je rekla neka udeleženka izleta, ki ga je priredil klub upokojencev Emone v dneh 20. in 21. septembra 1979. In po pravici je povedala, saj je bil ta izlet naj..., naj..., naj..., kakor so bili vsi klubovi izleti. Ne samo, da smo zopet imeli prekrasno vreme, temveč smo videli toliko lepot, kakor še na nobenem izletu ne. Odpeljali smo se v sredo zvečer 19. septembra v kušejih brzovlaka iz Ljubljane do Beograda. Nekateri so se odpeljali v prvem razredu, ker imajo tako ugodnost na podlagi borčevskih ali železniških pravic. Bilo nas je preko 80. Med vožnjo so nam razdelili obilno malico za zajtrk, ker ob prihodu nismo imeli zajtrka. V Beogradu sta nas čakala na postaji dva avtobusa, ki sta nas odpeljala skozi zeleno Šumadijo. Med potjo smo se ustavili v motelu za obvezno jutranjo kavico. Iz tega kraja smo imeli lep pogled na televizijski stolp, iz katerega je možen razgled po velikem delu Šumadi-je. Pokrajina je zelo lepa, skoraj povsod so veliki nasadi jablan, hrušk in breskev, veliko sveta pa je neobdelanega. Hiše po vaseh so enolične in majhne, po zanemarjenih vrtovih pa skoraj ni cvetja, kakor smo to videli po naši Koroški in Gorenjski. Tudi glede čistoče po cestah in urejenosti bi jim imeli marsikaj očitati. Na poti na Avalo smo videli spomenik »zlomljeno krilo«, ki so ga postavili na mestu letalske nesreče, v kateri je izgubila življenje ruska delegacija, ki je priletela na proslavo 20. obletnice osvoboditve Beograda. Vsi ponesrečenci so bili udeleženci bojev za osvoboditev Beograda. Avalo, ki je zelo lepo urejena in negovana, krasi prelep Meštrovičev spomenik iz črnega marmorja »neznanemu junaku« z impozantnimi osmimi, štiri-metrskimi ženskimi kipi v narodnih nošah, ki predstavljajo posamezne jugoslovanske pokrajine. Pot nas je nato vodila v Topole, kjer smo imeli kosilo v hotelu Oplenac. Po kosilu smo si ogledali Oplenac, ki stoji na griču nad hotelom. Na Oplen-cu je cerkev svetega Djordja z grobnicami Karadjordjevičev. Cerkev krasijo slike, zbrane iz vseh srbskih in makedonskih samostanov. Vse slike so izdelane v mozaiku v nepopisni le- časno poskrbi za jabolka, krompir in še kaj. Kakor domala povsod so v prijetno urejenem jeseniškem marketu te dni malce v zadregi za detergente (dobili so samo pol naročenih, milo in še nekatera čistila, in seveda za teletino, ki jo tudi mesar ni videl že štirinajst dni, kakor pravi. Ima pa zato zelo lepe kremenatelj-ce, ki so manj mastni, kakor dopušča norma. Zelo lepo. Problem prodajalne pa ni v prodaji srajc. Srčno si žele, prav vsi zaposleni,,da na njih in na prodajalno v Ljubljani nebi pozabili. Prodajalna MODA je stara že 11 let. To se ji tudi vidi. Omet na steni že odpada. Barva na steni je tudi že obledela (in potemnela). Pred petimi leti nameščeni radiatorji centralne kurjave bi bili tudi lepši če bi jih obiskal nekdo z barvo in čopičem v roki. »Veliko bolje bi se počutili kupci, in mi tudi, v malce modernizirani MODI,« je dejala Zdenka Odar, namestnica po-slovodkinje. Z njo se je strinjala tudi kolegica Zdenka Rade-vič. Morda bi se tudi Blejci. poti, ki se lahko kosa z vsemi najlepšimi lepotami na svetu. To je res nekaj edinstvenega. Sama cerkev je iz marmorja in ima pet kupol ter obstaja iz dveh delov. Zgoraj je cerkev, spodaj pa kripta z grobovi, vse povsod pa sam mozaik. Srednja kupola je žal malo poškodovana, menda tudi kot posledica zadnje vojne. Prijazna vodička, ki prodaja v cerkvi razglednice zelo poceni, nam je izčrpno tolmačila zgodovino te cerkve in mozaične slike. Ob poti do cerkve prodajajo razne spominke in razglednice. K cerkvi prihajajo ljudje v srbskih narodnih nošah v takih množicah, da se zdi Oplenac kot romarska pot in je spomin na Karadjordjeviče še zelo zakoreninjen v Sumadincih, predvsem pa v Topolčancih, kjer je bilo preje vse last Karadjordjevičev. Ogledali smo si tudi muzej-galerijo v bližini cerkve, v kateri so kopije fresk in načrti za mozaike v cerkvi ter ikone. Le neradi smo se poslovili od prelepe cerkve, ki se je kar nagledali nismo mogli in se odpeljali proti Beogradu in v hotel Srbija, ki ima 18 nadstropij. V najvišjem nadstropju je restavracija, v kateri se komaj zvrstijo gostje po skupinah, čeprav je zelo velika. Hotel je nova stavba ob prometni ulici, z dvoposteljnimi sobami, zelo čist in udoben ter je pravo mravljišče vseh mogočih narodnosti. V našem času so bili tam Afričani, Italijani, Rusi, Trboveljčani, Hrvati, domačini in verjetno še kaka druga narodnost. Po večerji smo odšli spat trudni in zadovoljni po tako lepem dnevu. Naslednjega dne smo se precej zgodaj s hladnim zajtrkom, ki smo ga dobili v hotelu, odpeljali z avtobusoma na dva gliserja, ki sta nas odpeljala navzdol po Donavi. Vožnja s hidrogliserjem je zelo udobna, vendar traja 3 in pol ure navzdol ter 4 in pol ure nazaj. Na ladji smo lahko dobili kavo, brezalkoholne in alkoholne pijače. Po Donavi so plule razne ladje, predvsem je bilo več tovornih, ki so prevažale gramoz. Voda je zelo umazana in mislim, da velja: Po lepi modri Donavi od Straussa samo za Dunaj. Reka je široka v naj večji širini tudi 4 km, drugod je pa ožja. Ob reki smo videli cesto in spominske table iz rimskih in avstrijskih časov. Zaradi Djerdapskega jezu je bilo več krajev na naši in romunski strani potopljenih, predvsem del Donjega Milano vca, iz vode pa štrlijo marsikje suha in potopljena drevesa. Ladja nas je pripeljala do Tekije, od tam smo se pa zopet odpeljali z avtobusoma do precej oddaljenega Kladova. Raz- delili so nas na dve skupini in odšli smo na ogled elektrarne. Elektrarna je impozantno delo naših in romunskih graditeljev. Videli smo tudi notranjost, predvsem turbine in ureditev prehoda ladij po prekopu. Pred zgradbo je spominska plošča, posvečena spominu graditeljem, ki so se ponesrečili pri gradnji, med drugimi so tudi mariborski inženirji. Turbine in nekatere dele elektrarne so izdelali Rusi in Rade Končar, ostala dela pa so opravli naši in romunski delavci. Po mostu elektrarne je možen prehod, oziroma bolje rečeno prevoz na romunsko stran, vendar nikakor ne peš, lahko pa se pelješ s kolesom ali drugim prevoznim sredstvom. Elektrarna, ki je ena največjih v Evropi, je tako močno zgrajena, da bi jo prizadel samo potres 12. stopnje. Pa saj ni čudno, ker so porabili toliko cementa, da ga je ob gradnji elektrarne manjkalo povsod drugod. Tudi okolica elektrarne je lepo urejena, povsod so cvetlice. Ob elektrarni smo videli več objektov za rekreacijo in povsod veliko mladine v trenerkah, verjetno so imeli kaka tekmovanja. Vodička, spremljali sta nas dve, ena je šla spredaj druga pa zadaj, nas je opozorila, da ne smemo imeti nobene stvari v rokah, predvsem pa ne fotoaparata. Zelo strokovno nam je razlagala zgodovino gradnje in posamezne ureditve elektrarne ter nam je povedala, da bodo v Djerdapu tri elektrarne. Poleg sedanje je že v kooperacijski gradnji še ena elektrarna 40 km nižje od sedanje, za tretjo, ki bo pred sedanjo, pa se pripravlja dokumentacija in bo zgrajena samo na naši strani. Po ogledu elektrarne smo imeli kosilo v restavraciji Djerdap v Kladovu, kjer smo tudi nakupili nekaj spominkov, predvsem pa pisali znancem veliko razglednic iz znamenitega kraja. Nasproti Kladova je romunsko mesto Turn Severin. Po kosilu smo zopet sedli v avtobusa in se odpeljali do Tekije, kjer smo se vkrcali na hi-drogliserja, ki sta nas odpeljala do Beograda. V Beogradu sta nas zopet čakala dva avtobusa, s katerima smo se odpeljali v hotel k večerji, po večerji pa nazaj na železniško postajo, kjer smo vstopili v vlak, ki nas je odpeljal do Ljubljane, kamor smo prispeli v deževnem vremenu. Ob koncu lahko potrdim, da je bil opisani izlet najlepši in najzanimivejši, kar smo jih doživeli v organizaciji kluba upokojencev, in da si takih izletov želimo tudi v prihodnjem letu. JOŽE BREŽAN Potrebni material za 6 oseb: 1 kg govejega fileja, 0,50 1 olja, 0,15 kg majoneze, 0,10 kg remuladne omake, kečup, cocktail omake ali druge omake, ki jih bom v nadaljevanju še opisal. Priloga: kisle kumarice, feferoni, šampinjoni, artičoki in ostala razna kisla zelenjava. Fondue Borguignone je mesna jed, pri kateri se kosi mesa ali ribe kuhajo v vročem olju. Ta jed je prišla iz Francije in Burgundije. Način priprave: V bakreni ali emajlirani posodi za fondue segrejemo olje na štedilniku in ga nato postavimo na špiritni gorilnik. Maso narežemo na 1 do 2 cm velike kocke. Vsak gost dobi fondi vili-co, na katero nabode meso in ga peče v olju. Vilice so običajno raznobarvne tako, da vsak gost loči svojo vilico od drugih. Ko je meso kuhano po volji, se ga vzame iz posode in pomoči v razne omake, ki smo jih pripravili po želji. Imamo veliko izbir0 omak, ki gredo k mesu alJ ribi, toda vsak ima svoj0 priljubljeno, meni osebn° je najbolj všeč česnova. Kako jo pripravimo? Vzamemo porcelanasto skodelico, v katero dam0 majonezo in na drobno sesekljan česen, sol, malo P°' pra, nekaj kapljic limone ali malo belega vina. T° zmešamo in serviram0-čimbolj na drobno je sej sekljan česen in čim dal) časa mešamo omako, teh1 boljša je. Po istem postopku lahk° naredimo korenčkovo, pe' teršiljevo in čebuln0 omako. Toliko za danes, za Prl' hodnjič; kako pripravim0 ribji in ^kampov fondue? * • MIMOGREDE NA GORENJSKEM Cenejši krompir JESENICE, 15. oktobra - Da se je krompir za ozimnico zares pocenil, je najbolj vidno označeno na plakatu jeseniškega E-marketa, kjer je stara cena prelepljena z novo. V vetrolovu med samopostrežnico in bifejem lepo diši po jabolkih, pa tudi krompir in čebula sta vidno razstavljena. Ko človek stopi v bife, se mimogrede spomni, da mu je žena naročila, naj pravo- Odprte in zaprte srajce BLED, 15. oktobra - »Odprtih srajc in nogavic ne menjamo!« Tako piše na tabli, ki visi s stropa Emonine prodajalne MODA na Ljubljanski cesti. »Zaprta« srajca je tista, ki jo kupiš v trgovini in je lepo zložena, speta z 12. bucikami v lepi prozorni vrečki ta pa zalepljena. »Odprta« pa je tista, ki jo doma oblečeš in ugotoviš, da so rokavi prekratki (ali predolgi) a če se skloniš naprej ti že zleze izza hlač in te zazebe v ledvice. Take »odprte« srajce pa trgovina ne zamenja. Odveč je pot nazaj v trgovino, ki te je opozorila. Edino kar lahko storiš je, da jo daš v »kolekcijo« in se tolažiš s pregovorom: »Čez sedem let pride vse prav.« ■ IZLET UPOKOJENCEV EMONE Brezmesni dan ŠKOFJA LOKA, 15. oktobra -»Ob ponedeljkih imamo mesnico zaprto, mesar ima prosto, ker ob petkih prodaja ves dan, dnevno pa primakne še po eno uro, tako da dela od 7. do 15. ure. Stranke so se na njegov delovnik že navadile«, je povedala Ivica Selan, poslovodkinja marketa. Mimogrede smo opazili, da so gondole v katerih je bilo do nedavnega polno pralnih in pomivalnih sredstev napol prazne. »Skoraj polovico naročil praškov In detergentov nam črtajo. Jutri pričakujemo novo pošiljko, a ne vemo kaj bomo dobili. Pomanjkanju mesa se sedaj pridružuje še pomanjkanje pralnih praškov, detergentov in mila.« Škofjeločanke pa se ne dajo, kljub veliki konkurenci - Nama, Tržnica, ABC, 6 samopostrežnic - skušajo z ustrežljivostjo, nasveti in ponudbo obdržati in celo povečati promet. Topli pult se je ohladil KRANJSKA GORA, 15. oktobra - Pomanjkanje založenosti s pralnimi praški in detergenti je čutiti (in videti) tudi v Kranjski gori. Iznajdljiva poslovodkinja je vzela pot pod noge in hajdi v Ljubljano. »Peš« je naročila in tudi dobila nekaj teh za gospodinje prepotrebnih izdelkov. »Naša sezona je v glavnem pozimi in poleti. Sedaj je malce bolj mrtva«, je povedala Angelca Lupše, namestnica poslovodkinje. Avgusta so imeli 5 milijonov prometa, ta mesec pa v 15. dneh le 1,2 milijona din prometa. V načrtu so imeli, da bi po- večali bife in ga preuredili. Podreti so namrevali steno, namestiti »topli« pult, prebeliti stene, vse to pa že do pričetka smučarske sezone. Račun brez krčmarja. Ni denarja. Trinajst let star bife bo moral pač še nekaj časa počakati. »Pa prav danes, ko je ponedeljek ste morali priti,« so dejale Kranjskogorke. »Dobili smo blago in ga moramo zložiti v gondole. Marljive so. Za vsako minuto jim gre. Več prodajo, večji kos kruha si bodo lahko odrezali ob obračunu. E-INFORMATOR Dolomiti so nas presenetili Kdor ni šel z nami upokojenci na izlet, ki ga je priredil klub upokojencev, v severno Italijo, se lahko samo kesa, ker je bil to izlet, na katerem smo videli nekaj nepozabnega in yeličastnega. Odpeljali smo se iz Ljubljane v sredo, dne 29. 8. 1979 ob 6.30 uri in prestopili mejo pri Fernetičih. Obmejni organi so nam žigosali potne liste, potem smo še trikrat prestopili mejo, pa nas na vseh prehodih skoraj še povohali niso, ker smo jim povedali, da smo upokojenci na izletu. Peljali smo se nato mimo Mešter in Benetk do Padove, kjer smo kosili. Po kosilu smo si nato ogledali veličastno cerkev in grob svetega Antona. Tudi ob tem času je bilo v cerkvi veliko ljudi, predvsem tujcev. Tu smo imeli le kratek postanek, nato smo se peljali skozi Vicenzo in Verono do Peschiere ob Gardskem jezeru. Gardsko jezero je zelo dolgo in ozko, po njem pa plovejo manjše ladje. Čudili smo se tudi čistoči ulic; nikjer nobenega odpadka, kakor je to žal pri nas v Ljubljani. Pri Roveretu smo prišli na brenersko avtocesto. Povedati moram, da znajo Italijani povsod dobro zaslužiti in tudi pri avtocestah, saj ne vem, kolikokrat smo morali plačati cestnino. Sploh pa je vse zelo drago, saj stane npr. steklenica 3 del piva 1200 lir. Naša pot je šla nato skozi Trento in Cavalese, spali smo pa v kraju Carano. Tudi tukaj živijo ljudje največ od turizma, vendar imajo, četudi v hribovitem kraju, zelo lepo obdelane njive in veliko travnikov, vse pa je lepo urejeno in čisto. V zasebnem hotelčku so nas lepo postregli. Večerjali smo dobro, spat smo šli na tri kraje, ker za vse ni bilo prostora v hotelčku. Večinoma smo imeli dvoposteljne sobe, v drugem prostoru pa je bila prha in WC. Veseli smo bili, da smo dan preživeli v občudovanju lepih krajev. Lepoto severne Italije smo še bolj občudovali šele drugega dne. Naslednji dan smo se nekateri dvignili že ob 5. uri, po italijanski pa šele ob šestih. Zopet smo imeli kristalno čist dan, kakor je to že v navadi na naših izletih. Po zajtrku s kavo in mlekom ter maslom in marmelado smo se odpeljali skozi znamenita letovišča Predazzo, Moeno in Canazei na visok prelaz Pordoi na višini 2239 metrov, kjer smo imeli kratek postanek za ogled in nakup razglednic in spominkov. Na tem prelazu, kjer so tudi hoteli, je bilo vse polno avtomobilov in turistov. Nekateri so se vozili od tu z vzpenjačo na vrh gore, ki je visoka 2950 metrov. Vse okoli nas so sami planin- ski vrhovi z neverjetno razčlenjenostjo skalnatih gmot, ki štrlijo proti nebu. Med njimi je tudi masiv Marmolate. Vse gore so sam granit, ki se zelo lepo odraža od neba s svojo črno barvo. Čudovit je ta pogled in ni čudno, da je tam vedno dovolj obiskovalcev, saj so ceste in hoteli odprti tudi pozimi. Na poti v dolino smo morali še preko prelaza Falza-rego. Nato smo se peljali skozi Cortino, ki je znana po smučarski olimpiadi. Tudi v tem mestu, ki je precej veliko, je bilo v tem času dovolj tujcev, ki se želijo nadihat čistega zraka. Pot nas je nato vodila še čez prelaz Tre Croci do Misu-rinskega jezera, kjer smo kosili. Od tu je lep pogled na Mon-te Cristallo in na skupino treh Cin. Po kosilu smo se spustili dolino Drave do Silliana in če prelaz Garber v Zilsko doli°° na avstrijski strani. Tudi tukaj so lepe hiše z veliko cvetja ° oknih in balkonih. Hiše ima]0 zelo položne strehe, tipične za ta predel severne Italije in j°zi ne Koroške. Po Zilski doli°. smo se peljali po levi stran Žile, sicer precej visoko od ke, vendar po zelo ozki cesti, začetku katere je menda op0 zorilna tabla, da je prepoveda na vožnja s predolgimi avto busi, kakor je bil naš in ki Pe^ lje skozi grabne in tunele, ° nekaterih mestih zelo grozi] vih, tako da smo se zelo odda hnili, ko smo prišli v odpP dolino proti Beljaku. Pred Be^ Ijakom smo zavili v hrib n Korensko sedlo. Ustavili sm se še v Kranjski gori, ob P0^ desetih pa smo prispeli Ljubljano. JOŽE BREZAR ■ NEGATIVNI DOBIČEK Izguba na kavljih Zaradi nerealnih cen mesa v maloprodaji oziroma razkoraka med odkupno in prodajno ceno, vsak mesec obvisi na kavljih naše Mesne industrije v Zalogu kar 2 milijona din izgube, ki se nabere: pri vsakem kilogramu junčevine 10,15 din, pri kil*>' gramu govedine 8,23 din, pri kg svinjine 12,77 din, pri kilogramu teletine pa kar 26,45 dinarjev. Po grobi oceni si preskrbovale' mesa v Ljubljani vsak mesec naberejo za 5 milijonov din izgube pri vseh vrstah mesa. ■ SLOVESEN PREVZEM KOČE PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH Dvesto Emoncev na Triglavu Ob pobudi koordinacijskega ^dbora sindikata SOZD, da Predlaga vsem TOZD in DO v UZD, da sprejmejo pokrovi-Ujstvo nacj planinsko kočo Jj1? triglavskih jezerih se je ro-,!a zamisel, da bi bilo lepo, če ! se zbrali Emonci pri Tri-s*avskih jezerih in še spotoma "Zavzeli« Triglav. Organizacijo pohoda je Prevzel Odbor za šport in re-reacijo. Za izlet na Triglav se P Prijavilo 200 udeležencev, za )blsk koče pri Triglavskih je-Ze£*h pa 100. Kahlo nejevoljo so takoj na acetku povzročile zamude av-)bUsov, kar je skupno s poz-,ltn planiranjem odhoda prvi .ad hodilo nekoliko narobe, globusi so nas po lepi novi staltni cesti prepeljali na okljuko do kasarne na Ru-deiri polju. Šele tu se je začel , vi Pohod. Lepo je bilo opa-^°vati dolgo kolono nahrbtni-, v označenih z emonsko na-'Pko. Kmalu je prišlo do prvih žuljev. Vsak se je po svo-trudil, eni z viterginom, dru-jj,1 z žganjico, nežnejši del ruoncev pa večkrat tudi s SoVStavitvij0 nahrbtnikov na ših arnostna Pleča močnej- pot nas je vodila mimo Vi-Lvnika, po Slemenu, ob robu , °sča (2275 m) do Vodnikove y0