N«jve£ji sioremki dnevnik v Združenih državah Veti* z* tm leto . . . $6.00 Za pol lete » • . • • $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA f The largest SloveoSan DaSj I the United Stetrr. Iis£ slovenskih delavcev y AmerikL and legal Hofidaya. 75,000 TEUTON: CHelsea 3-3878 Entered a* Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 241. — Stev. 241. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 15, 1935. —TOREK, 15. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII. V V AFRIŠKI CRNCI SE PRIPRAVLJAJO NA "SVETO VOJMT Abesinija dobiva velike množine modernega orožja NEIZPROSNA BORBI PROTI DELAVSTVU Naziji so pomorili delavske voditelje. — Poročila so bila dobljena tajno. ATLANTIC CITY, K. J., 14. oktobra.—Matbew Woll, predsednik zveze za oprositev delavcev v Evropi, ki ima namen pomagati žrtvam nazizina in fašizma v Nemčiji,1 Avstriji in Italiji, je rekel na konvenciji ameriške delavske federacije, da neobjavljena poročila, katera je ravnokar prinesel s seboj iz Evrope nek elan njegovega odbora, pravijo, da preganjanje delavskih voditeljev narašča. Navzlic temu preganjanju pa so delavci v Nemčiji, Avstriji in Italiji v taj*»i zvezi z delavci izven teh držav. Kot je zatrjeval Woll, je po Evropi raztresenih 10,000 u-nijskih delavcev iz fafiisiičnili držav. Nekateri so že osiveli v svojem delovanju pri delavskih organizacijah. Woll je iz tajnega poročita prebral več imen mož in žena, katere je nazijska vlada pomorila brez vsake sodnijske obravnave. Delegati na delavski konvenciji so bili vidno ginjeni, ko so slišali med njimi imena mož, katere je nemška delavska or-ganazicija pošiljala na 'konvencije American Federation of Labor in so prinašali pozdrave nemških delavcev ameriškim delavcem. Med imeni, katere je prebral Woll, se nahaja tudi Fritz Husemann, star 61 let in predsednik nemške rudarske unije. O njem pravi da so ga naziji pretepli in ubili, ko je hotel pobegniti čez mejo. Mnogo drugih pa je bilo po Wollovem zatrdilu mučenih in ustreljenih. Woll je tudi prebral več i-men delavskih voditeljev, ki so bili prisiljeni pobegniti iz Nemčije in Avstrije ter se sedaj nahajajo v tujih deželah. Pobegnili so brez vseh sredstev in so od-nesli s seboj le, kar so imeli na sebi. Za te begunce skrbe belgijske, angleške in druge delavske organizacije, toda podpora ni zadostna, zato je Woll pozival ameriške delavce, da prispevajo za pomoč tem delavskim beguncem. Število delavcev, ki so pobegnili iz fašističnih dežel in ki nujno potrebujejo pomoči, ceni Woll na 10,000. GOSPODARSKI POLOŽAJ SE IZBOLJŠUJE Delavska federacija napoveduje boljše čase. — Industrija ni zaposlila dovolj brezposelnih. WASHINGTON, 1). C., 14. okt. — Ameriška delavska federacija napoveduje nadaljnje izboljšanje trgovskega položaja, obenem pa tudi izjavlja, da ameriška industrija ni uspela, da bi zaposlila brezposelne. '4 Brezposelnost industrijskih delavcev znaša še vedno nad 11,000.000 in je celo večja, kot lansko leto," pravi delavska federacija. Nasprotno pa bodo cene polagoma naraščale in bo s tem znanjšana kupovalna sila delavca, ako ne bodo delavske plače zvišane. Vsled tega tudi delavec ne more nič več kupovati kot lansko leto. Federacija tudi trdi, da ima Amerika 50 odstotkov več brezposelnih kot Evropa, kjer se jo število brezposelnih samo v Nemčiji, Angliji in Franciji znižalo od 8,400,000 na 7,400,-000. O sedanjem trgovskem položaju pravi federacija: "V avgustu pričeto izboljševanje trgovskega položala se je zdržalo tudi v septembru. Ako ne pride do kake katastrofe, kakor n. pr. do splošne \ojne v Evropi, pričakujejo gospodarski preroki prihodnje mesece nadaljnje izboljšanje trgovine po počasno naraščajočih stopnjah. Pričakovati je mogoče narastek farinerskih dohodkov in plač pri raznih kompani-jah." DELFIJSKIORAKEL NEREŠEN DELFI, Grška, 13. oktobra. —»Skrivnost delfiskega orakla, ki je bil zna-n po vsem tedaj znanem svetu vsled prerokb, navzlic 40-letnemu izkopavanju še do danes ni razrešena. Kot propoveduje stara grška pripovest, je kraj orakla našel nek ovčji pastir. Njegove ovce so glasno meketale poleg neke jame, iz katere je prihajala omamljiva para. Ta jama pa je v modernih časih izginila, ali pa je sploh ni bilo. VOJNI TAJNIK DOSPEL NA ____JAPONSKO Tajnik Dern bo ostal na Japonskem štiri dni. — Sprejet bo tudi v avdi-jenci pri cesarju. YOKOHAMA, Japonska, 14. okt. — Na svojem potu v Manilo je vojni tajnik George II. Dern na krovu križarke Chester dospel v Yokohamo in bo štiri dni Japonsko oficjelno o-biskal. V Manili bo zastopal predsednika Roosevelta pri slavnostih nastopa nove vlade svobodne filipinske države. Vojnega tajnika so pozdravili visoki japonski uradniki in ameriški vojaški atašej polkovnik W. Carey Crane. Tajnik Dern se je nato z avtomobilom odpeljal v Tokio, kjer bo do 18. oktobra stanoval v ameriškem poslaništvu, nato pa bo s križarko Chester nadaljeval svojo pot v Sankhaj. Tekom svojega bivanja v Tokio, bo tudi sprejet v privatni avdi-jenci pri cesarju Hirohitu. Advertise in 'Glaa Naroda* POTRES V SOVJ. UNIJI MOSKVA, Sovjetska unija, 11. oktobra. — V Tadžistanu, na meji Afganistana se je pojavil močan potres, ki je zahteval petdeset človeških žrtev. Nad tristo oseb je bilo poškodovanih. Ker sta brzojavna in telefonska zveza prekinjeni, ni bilo mogoče dobiti natančnejših poročil. AVTOMOBILSKE NESREČE WASHINGTON, D. C., 14. oktobra. — Kot naznanja zvezni statistični urad, je avto mobilski promet leta 1934 v Združenih državah uničil 33,-980 človeških življenj. To število presega za 15 odstotkov število iz leta 1933 ter je sploh rekord. Leta 1934 je prišlo na 100 tisoč prebivalcev 2<» odstotkov smrtnih žrtev, leta 1933 pa jih je bilo le 23 odstotkov. K temu številu iz leta 1934 pa je treba še dodati 1789 oseb, ki so izgubile življenje, ko se je njihov avtomobil zadel ob vlak. Letos izda-na statistika s e nanaša na 52 tednov, ki so bili končani z 28. septembrom in je sestavljena na podlagi poročil iz 86 največjih mest dežele. Vsa znamenja kažejo, da bo število za letošnje leto nmogo višje. Obenem pa naznanja predsednik zveze ameriških železničarjev J. J. Pellev, da v prvih šestih mesecih letošnjega leta ni noben potnik izgubil življenja na vlakih, četudi se je promet zelo dvignil. V istem Času pa je v železniškem prometu izgubilo življenje 28 železniških uslužbencev. USMRČENJE VARKTIKU Junak ekspedicije leta 1881 umira. — Njegov tovariš popisuje tragičen dogodek. MODERNA LETALA BREZ KORISTI WASHINGTON, D. C., 144. okt. — Skrivnost krutega vojaškega usmrčenja v senci severnega tečaja, še v00 milj na uro in se nezlomilo. Toda mi zdravniki ne moremo napraviti jeter ki bi pod različnimi razmerami vedno ostala za istem mestu in bi delovala.*' M0DR0SRAJCNDQ V BOJO S KMETI KRAGUJEVAC, Jugoslavija 14. oktobra. — Dve osebi sta bili ubiti, 20 pa ranjenih, ko so člani srbske kmetske stranke napadli zborovanje novo vstanovljene fašistične organizacije jugoslovanskih mo-drosrajčnikov. KONEC GLADOVNE STAVKE NEWPORT, Anglija, 14. oktobra. — Gladovna stavka 150 premoga rje v se je preme-, nila v navadno stavko, ko jih je premagala izkušnjava in so jedli sendviče, katere so jim. spustili v rov. Rudarji so zastavkali četrt milje pod zemljo v Nine Mili Colliery v protest proti zaposlovanju neimijskih delavcev. USTRELIL SVOJEGA SINA SAN FRANCISCO, Ca! 14. oktobra. — Arthur Hartley je ustrelil svojega 4 leta sta rega sina in obstrelil "drugega moža'*, s katerim je živela njegova žena. Hartley je prišel v stanovanje Samuela Bakerja, s katerim je njegova 20 let stara žena živela. V prepiru je Hartley pričel streljati in štiriletni sin Robert je prišel med o-četa in Bakerja. "Rekla mi je, da ima rada moža z imenom Baker," je pripovedoval Hartley na policiji. "Nato je šla in živela ž njim." "Rekla mi je, da nisem oče nobenega njenih dveli sinov in da je Baker oče najmlajšega Arthurja, ki je star 6 mesecev. Bakerja sem vprašal, ako je tudi oče starejšega dečka, pa šel je proti meni, kot bi me hotel udariti. Robert je prišel ravno pred puško, ko sem streljal v samoobrambi." Hartley je kurjač na nekem parniku in je sedaj brez del«. naroČite se na "glas naroda". največji slo venski dnevnik v zdr. državah. MUSSOLINI JE PREPRIČAN, DA SE BO TUDI ANGLIJA ZAPETLA V SEDANJO VOJNO V AFRIKI SVETO MESTO AKSUM JE PADLO Mesto Aksum, ki je za Abesince iste važnosti kakor Jeruzalem za kristjane in Meka za mohame-dance, se je včeraj brez boja vdalo Italijanom. V Aksumu je baje prava skrinja zaveze z Mojzesovima ploščama. Ko je cesar Haile Selassie zvedel *za to izgubo, je začel jokati. K sebi je pozval višje svečenike ter jim rekel, da je treba brezpogojno proglasiti "sveto vojno" proti Italiji. Včeraj je več tisoč domačinov iz angleške kolonije Somalije prekoračilo abesinsko mejo ter se pridružilo Abesincem. Splošno se domneva, da se bodo pozivu na "sveto vojno" odzvali vsi afriški črnci, ki žive v ozemlju, meječem na Abesinijo. MUSSOLINI IN ANGLIJA Henry Allen, bivši senator iz države Kansas, se je celo uro pogovarjal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolini jem ter dejal: — Navzlic dejstvu, da so skoro vse države proti Italiji, se mi je zdel Mussolini zelo miren. Jasno je namignil, da ima le malo upanja, da bi bilo mogoče odvrniti nevarnost evropske vojne. Italija ne bo prej izstopila iz Lige narodov, dokler ne bodo odrejene proti nji vojaške sankcije. Svetovne voi-ne ne bo povzročila Italija, pač pa Anglija. O tem je Mussolini globoko prepričan. ZRAČNI NAPAD Italijanska bombna letala so vprizorila napad na Daggah Burr, 200 milj južno od Harar. To mesto je cilj italijanske južne armade. Južno od Daggah Burra se bije vroča bitka med Abesinci in Italijani. Po padcu Harara se bodo Italijani polastili železnice, ki veže glavno mesto Addis Ababa z Džibuti. To je edina železnica v Abesiniji. UVAŽANJE OROŽJA Izza dne, ko je Liga narodov odredila, da se sme pošiljati orožje v Abesinijo, prihajajo v pristanišča angleške Somalije ladje, naložene z orožjem, municijo in drugim vojnim materijalom. Z nekega parnika so razložili štiri oklopne avtomobile in šest letal. ; LIGA JE ODREKLA ITALIJI FINANČNO POMOČ Liga narodov je sklenila uničiti Mussolinijev kredit v državah, ki so njene članice. Nobena članica Lige ne sme posoditi italijanski vladi denarja. Vse bančne zveze z italijansko vlado morajo biti prekinjene. Družbam in posameznikom na italijanskem ozemlju je prepovedano posojati denar. VELIKA BITKA V par dneh se bo začela doslej največja bitka v abesinsko-italijanski vojni. Južna armada pod poveljstvom generala Graziana se bo spopadla s 1 60 tisoč Abesinci. Abesinci bodo skušali s strani napasti Grazia-» novo armado, ki prodira proti Hararu, ki je za Ad-t dis Ababo najvažnejše abesinsko mesto. Italijani razpolagajo v tem sektorju z 250 tanki in 200 letali. Iz italijanske Somalije so prodrli trideset milf v Abesinijo. ____ ^___________^ "JZtM New York, Tuesday, October 15, 1935 "tjlii Naroda 99 ud ftihHrtwfl by BLOTDQO PUBLISHING COMPANY OotpgrtttsatiL l Benedik, tnu. oC tbore : Near Yark City, N. g. "6LA8NABODA" tf Mm Paapla) Day Except Sunday and • •••»•••••baa Holiday rssiSr™ ta N««r~Iork"aa fc> POl tete ................ Za lMKMtro aa celo Mo ..„ Za pot lata ...7............. Babaerlptloa Yearly 16,00 "Ota* Naroda" lakaja vaakl dan laraenH imM] la praanlkov. Septal brc« podpiaa In oaabnoad am na priobčnjejo. Denar naj ae blagovoli poftUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlkor, prosimo, da aa todl prejtoje blraHge »aaninl. da-hitreje najdsaao natftoralka. ' NARODA", 11« W. 18th Stmt, New Y«tffc.N. 1 i: CiMaa »-StM ^ BESEDA O SANKCIJAH Tako obsežne sankcije kot jih nameravajo uvesti sko-ro vse članice Lige proti Italiji, so v svetovni politiki povsem nov pojav. Italija se je razvila v industrijalno deželo ter je glede surovim skoro popolnoma odvisna od inozemstva. Gospodarski bojkot bi Jbil potemtakem zanjo silen udarec. Le dve državi se nočeta ukloniti Ligi narodov, namreč Avstrija in Madžarska. Od teh dveh pa Italija ne more dobiti vsega, kar potrebuje. Kakor smo rekli, so sankcije razmeroma nov pojav. Beseda izvira iz latinske besede "sanetio" ter pome-ni odobre-nje oziroma posvetitev. V širšem političnem in gospodarskem smislu se je ta izraz prvič pojavil v versaillski mirovni pogodbi. Tedaj so bile nasilne odredbe proti Nemčiji 44sankcijonirane" oziroma proglašene rn svete, če bi nemška rejmblika ne zadoščala svojim obveznostim. , . : Najbolj dalekosežna odredba oziroma sankcija se je par let po sklenitvi versaillske mirovne pogodbe izobličila v okupacija Porurja. Zatem več let ne najdemo v besednjaku diplomatov izraza "sankcija". Šele spor med Paragvajem in Bolivijo jo poskrbel, da ni bila pozabljena beseda, ki se je prvič pojavila v statutih Li-,ge narodov. Meseca januarja 1935 so je odločila Liga narodov glede vojiie v Chaco za svojevrstno sankcijo. Članicam Lige in Združenih držav je bilo predlagane, naj začno pošiljati Boliviji orožje, Paragvaj naj pa puste na cedilu. S tem bi bilo Boliviji precej pomagano, toda te odredbe niso imele praktičnega uspeha. Pozneje je Liga še enkrat nastopila proti Nemčiji in sicer takrat, ko je Hitler razširil nemško vojaško službo. Pa tudi v tem slučaju je ostalo le pri pretnji. Sedanje sankcije proti Italiji bodo mogoče bolj uspešne. Marsikateri diplomat v Ženevi je danes i>ošteno prepričan, da Liga narodov ni samo sre pt-—• " " ML- ■ •••a.aa^a* fBL8#' S kraj« teplaOlo t dolarjih. SLQV^NJC PUBLISHING VOMTWfX GU« tfajiri*"' M THE L AUG EST SLOVENE DAILY IN U. 8. PO KRVAVEM BOJU UJET ROCINEC Gowanda, N. Y. Hladni jesenski večeri so nastopili, slana pada malo prezgodaj, ženski spol pospravlja razne cvetlice, da jih slan-ca ne poinori. Možje se sučejo po spodnjih prostorih o-ikrog sodov ter filozofi raj o, kako bo, ko jih bodo boljše polovice kregale, če se ga kateii preveč naleze. (Čuvaj se Zgaga, pravijo, da bo letos precej jesilia v državi New York.) Da, jesen je tu, listje pada z dreves, mrzel veter vleče doli od Erie jezera, trgovci premoga imajo zopet prosperiteto, in veselice po dvoranah s v polnem zamahu, samo to je hudiman, ker največkrat igra godba le dvema ali trem parom plesalcev. Nič več ni tistih časov, ko smo v tukajšnjem Slovenskem Domu rajali brez vse skrbi, akoravno .smo v tretjem letu 4'novega deala". Vzrok je pač ta. da imamo vsi skupaj prevelike plače in še tisto, kar zaslužimo, moramo dati za vsakdanje potrebščine, katerim so šle cene nemalo navzgor. V tej sezoni smo imeli že dve prireditvi v Domu, pa na obeh smo komaj spravili približno tri desetake. Je še nekaj drugega vzrok in to je tista stara kranjska navada, da se prav radi črtimo med seboj, pa če gre tudi za korist vseh skupaj. Delamo seveda kar naprej po-malem, in kakor sem omenil, imamo tako velike plače, da je komaj za -kruli. Kljub vsemu temu imamo še še nekaj prireditev na programu, predno nas zapusti leto 1935. Društvo 4'Združeni Bratje* ' SSPZ., priredi domačo zabavo v spodnjih prostorih 19. oktobra. Imeli bomo 44pečene ribce", pivo ter godbenika v osebi George Samsona. Dne 2. novembra priredita veselico dve društvi JSKJ., IG. novembra pa Dom, ko bodo i-grale glavno vlogog 4'kranjske klobase". 26. novembra prire-de zabavo tukajšnji prostovoljni gasilci, 22. decembra bo pa slovenski amaterski dan društev SNPJ. Kakor vidite, imamo še precej prilik za zabavo v teh dolgih večerih. Tisti, kateri morete, ste prošeni, da se udeležite ene ali druge ter pomagate društvom do obstanka. Saj veste, da brez društev bi bili reveži vsi skupaj. Nikakor pa ne pozabiti Slovenskega Doma, katerega ste si zgradili pred 9 leti, da bo stal kot spomenik Slovencem v naselbini. Na to delo ste lahko ]>onosni, ker do danes ni narodnosti v naselbini, ki bi imela svoje lastno poslopje kot mi. Skušajmo, kolikor se da, pomagati vsem skupaj. Kjer pa ni, seveda, tam niti toča ne more vzeti. John Matekovich. "GLAS NARODA" , osiljamo v staro do-movino. ftdor ga Jw>-ce naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. MARIBOR, 30. septembra. — Šele pred nekaj dnevi je dospela iz Avstrije vest o Ko-šajnčevem drznem podvigu v Šent Petru pri Gradcu, ko je vlomil v vilo tovarnarja Er-berja in odnesel za 32,000 Din dragocenosti. Nihče ni mislil, da so bo Kosaj nc zopet tako kmalu pojavil pri nas. Bil p>i je tako drzon, da je danes prišel v Maribor. Nekako ob 10. uri se je pojavil na Aleksandrovi cesti, in to na glavni promenadi. Tu ga je spoznal Albin Selič. Takoj je o tem obvestil nekega orožnika, ta pa policijo, ki je nemudoma spravila na iioge ves policijski a-parat. Med tem je Košajnc odšel na staro mestno pokopališče, kjer je imel dogovorjen sestanek s svojo ljubico 32-letno šiviljo Ljudmilo Kovačičevo, ki stanuje na Alesandrovi cesti št. 32. Tu ga je prvi opazil stražnik Anton Možek. Košajnc si je baš nekaj beležil na koščku papirja, ko ga je njegova ljubica opozorila, di prihaja stražnik. V tem hipu je Košajnc planil kvišku iu potegnil iz žepa dva samokresa ter pričel bežati. Skočil je ■na pokopališki zid, ko pa .ie videl, da je pokopališče obkoljeno s stražniki, se je obrnil v drugo smer in pričel bežati po Gregorčičevi ulici. Za stra-žnikove klice stoj! stoj! — so ni zmenil, tako so stražniki bili primorani streljati za njim, niso ga pa zadeli. Košajnc se je zatekel v neko vežo in pričel od tam streljati na zasledovalce. iS težavo se mu je približal kljub veliki nevarnosti že o-menjeni hrabri stražnik Anton Možek in se pričel z njim ruvati. Pri tem ni mogel ne ta ne oni uporabiti orožja. Takrat je priskočil stražniku na pomoč 241etni soda rs ki pomočnik Franc Sadek. V tem hipu se je Košajnc pobral s ta 1 in začel z bliskovito naglico streljati na Sadeka. Počila sta dva zaj>oredua strela. Nesrečnemu mladeniču sta se krogli zarili v levo roko in spodnjo čeljust, tako da se je zrušil v mlaki krvi. Košajnc je postal zopet morilec, kajti Sadek je dobro uro po prevozu v bolnišnico umrl. Takoj nato .so prihiteli stražniku na pomoč drugi stražniki in zverinskega zločinca z udarci pobili na tla. Košajnc je z glavo treščil ob tla in pričel krvaveti, nakar so ga stražniki takoj uklenili. Ves potek dramatskega boja so o-pazovali številni pasantje. V tem so spravili v rešilni avto smrtno ranjenega Franca Sa- Naši v Ameriki deka. Ker pa je tudi Košajnc že močno krvavel, so naložili v avto še njega in oba prebijali v bolnišnico. V bolnišnici so mu zdravniki obvezali rano. Mill tem se je že nekoliko pomiril in je stražnikom pripovedoval, da ni imel namen streljati, da pa je bil k tema prisiljen. Postal je jako žejen in na mah popil 16 kozarcev vode.' Pred policijskim poslopjem se je med tem zbrala tisočgla-va množica, ki je čakala, da Košajnca pripeljejo k zaslišanju. Ko so ga pripeljali v re žilnem avtomobilu in je izstopil močno uklenjen v spremstvu treh stražnikov, je nastalo med množico veliko ogorčenje, tako da je policija le s težavo vzdrževala red. Višji policijski nadzornik Cajnko je nato opravil s Ko-šajncem kratko zaslišanje. Zlo činec je postal zopet besen ter je odgovarjal na vprašanja zelo cinično. Potem je pričel jokati in je prosil, da bi mu nekoliko zrahljali okove. Zopet je pokazal, da je nepobobolj-šljiv in zakrknjen zločinec, s kakršnim naša kriminalistikji ni že dolgo imela opravka. — Povedal je, da je star 37 let in da je rojen v Gradcu. Je nezakonski sin in živi njegova nesrečna mati v Mariboru na Pobreški cesti. Po poklicu je natakar. Detektivom, ki jili pozna vse po imenu, se jo roga!, češ. da ga takt) dolgo niso mogli dobiti. Vidi se mu, da mu ni za vse zločine prav uič žal. Ko mu je višji policijski nadzornik povedal, da ima na vesti še en umor, se je silno razburil in dejal, tla ni nikogar ubil. — Niso mu namreč še povedali, da je nesrečni Sadek med tem v bolnišniei umrl. Po kratkem zaslišanu so ga v rešilnem vozu prepeljali v policijsko zapore. Jutri ga bodo še pon'robno zaslišali in nato izročili sodišču. Obtožen bo nad 20 dokazanih vlomov in umora sodarskega pomočnika Sadeka. Danes je policija zaslišal i tudi njegovo ljubico Kovačičevo. Povedala je, da se je s Košajneoiii spoznala pred tremi meseci, ni pa vedela nir o njegovih zločinskih podvigih. Šele zadnji čas je zvedela za nekatere njegove vlome iz časopisov. Ko je ob neki priložnosti omenila Košajncu, ji ta zagrozil s smrtjo, če bi ga skušala izdati. Davi jo je Košajnc nagovoril na trgu in ji spet dejal, da mora priti popoldne na sestanek na staro mestno pokopališče. Na tem sestanku o. je Košajnc prosil, naj mupreskrbi ponočišče, na- &OJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOTICE IZ NASELBINE. Peter Zgaga V petek večer je po dolgi in mučni bolezni preminul v Cle-velandu John Branisel. Star je bil 49 let. Zapušča soproge, sina, Krata in več drugih sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 31 let. Rojen je bil v Novi vasi pri Cerknici. * Joseph Melluoli, bivši loraiu-ski detektiv, je skoro gotovo že več dni naprej sklenil, da se iznebi svoje neveste z u-morom. Tozadevna obravnava proti Melluehu se vrši sedaj pred porotno sodnijo v Elvri-ji. Walter Melosic, Melluchov sosed, je pričal, da mu je Mel-lucli že 12. avgusta, ko se je vozil ž njim v avtomobilu, pripovedoval, da se bo iznebil svoje 22-letne neveste. Filip Kristančič, ki ima v Lorainu popravljalnico čevljev, je pripovedoval na sodniji, da je Mellucli v njegovi delavnici govoril z nekim Gage-em, ka-tereura je vprašal, kako bi s«1 iznebil svoje mlade žene. Državni pravdni'k je izjavil, da mu bo lahko dokazati, da je Melluch svojo mlado ženo namenoma, hote in premišljeno umoril. * Illinoiska reliefna komisija poroča, da je bilo od 3. judija 1934 do 21. septembra 1935 rc-patriiranih (prostovoljno odšli iz čikaškega okraja) v Evropo 92 oseb, ki so prejemali relief. Od teli je bilo sedem o-seb poslanih na vladine stroške v Jugoslavijo. Repatri-i ranči so v veliki večini samci in so se sami pri javili za odhod. Če je bil v sedmorici, ki je bila poslana v Jugoslavijo, kateri Slovenec, nam ni znano. V Declo, Idaho, se je smrtno ponesrečil 28 letni Anton Žnidaršič, sin znanega rojaka Antona Žnidaršiča, ki ima tam restavracijo ter j«' doma iz Male vasi pri Dobrem polju. Kara, v kateri se je mladi Žni-daršič vozil s svojo ženo in bolničarko Alice Quhin, je zdrča-la s ceste ter se trikrat prevrnila. Žnidaršič je bil na mestu mrtev, njegova žena je lahko, Miss <^uiim pa težko poškodovana. Prijatelj, kadar delaš primere, glej, da boš dobro primero napravil. Sicer se boš osmešil, kot se je pred kratkim žena, katero so vprašali, če zna njen mož peti. — Seveda zna peti, pa še kako. Kakor škrjanček poje. — Kaj pa poje! — so hoteli vedeti. — Bas, — je ponosno odgovorila. Marsikaj sem že slišal na svetu, edinole škrjančka še ne, ki bi v basu žvrgolol. * Odstavek iz modernega romana : — Kar je priletela granata in odtrgala našemu krmarju obe roke in obe noge ter ga vrgla v morje, toda k sreči je znal plavati * Nekaj pametnega je pa vseeno ukrenil Mussolini. Če se v Julijski Krajini fantje ali dedci stepejo, zapro karabinijerji vse: tiste, ki so tepli, tiste, ki so bili tepeni in tiste, ki so bili nepo-redue priče pretepa. Sodnik obsodi vsakega najmanj na štirinajst dni zapora. Za vsak dan, ki ga preživi v zaporu, mora plačati za dobro mero Še šestdeset lir globe. Če bi bila tudi v Jugoslaviji taka odredba, bi tako pogosto ne čitali poročil z naslovi: "S koloni ga je po glavi", 44Z nožem ga je v treliuh", "Z vago ga je po temenu", 44Z vilami ga je v hrbet" itd. * — Pomisli ženica, kako lepo bi bilo, če bi bili že trije. Tu na preprogi bi se igralo dražeč t no bitje velikih oči, jaz bi mu nosil slaščice, ti bi se pa igrala z njim. — Oh, dragee, kako si dober! Prosim te samo, nikar ne kupi bulldoga, ker mi njegove izbuljene oči ne ugajajo; raje bi imela foxteri jerja. kar mu je Kovačičeva dala naslov neke Kafartove, kjer bi bil pred policijo najbolj varen. Prav v tem hipu se je približal stražnik in Kovačičeva je opozorila nanj Košajnca. SUBMARIN NA SUHEM Ko so se prebivalci mesta Barry v južnem de lu Anglije po viharni noči prebudili, so opazili na obali angleški submarin, Jti ga je \i liar vrgel iz morja. Pogajanja med znano igralko in neko filmsko družbo v Hollywoodu niso hotela z mesta, ker je igralka postavila previsoke zahteve. — Prosim vas lepo, — je vzkliknil mogočnik ljuto, — kar zahtevate, presega še letni dohodek predsednikov naših največjih petrolejskih in zavarovalnih družb! — Potem pa pokličite gospode predsednike in naj i-grajo namesto mene, — je odvrnila igralka. * Nerodnež je uparavil mladi materi tak-le poklon: — To, da je vaš sin? Saj ni mogoče, tako lep fantek! * Mussolini misli, da je originalen, pa ni. Kar počne sedaj v Afriki, so Jai>onci že pred tremi leti počeli v Mandžuriji. Japonci so vdrli v Mandžurijo brez vojne napovedi. Mussolini je storil isto. V mandžursko zasedeno o-zemlje so postavili slabotnega 44cesarja", ki je kitajskega rodu. Mussolini je imenoval za vladarja zasedene province Adowe Deliaca Gugsa, nečaka bivšega cesarja, ki je s sedanjim cesarjem v sporu in jezi.... Japonci so obdržali Mandžurijo. Le v tem jih ne bo mogel Mussolini posneti. — Dvomljivo je namreč, če bo obdržal eno samo ped abesin-ske zemlje. * V soboto je bil Kolumbov dan. Amerika se je spominjala moža, ki je dosti dalje dospel kot pa njegovi rojaki v Abesiniji. . G L'A 8 NA ROD'A" New York, Tuesday, October 15, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 7L 44No Ronald, ne vsiljujte se mi. Jaz se ne mislim poročiti." 44 Pa vendar ne mislite večno kolovrat i ti po svetu, Dajsv; to ni življenje za mladega dekleta." 44 Zakaj ne T Bogata sem, neodvisna in zelo srečna.** 44Postati morete še več." 44Ali pa manj." 4'Kako dolg-o nameravate biti odsotna?" 44 Wtfotovo. Dokler se mi bo hotelo. Odpotujem na teuis-matcli v Hastings. Nato malo na golf v Eastbourne. Morda odidem odtod na Škotsko, morda tudi v Deauville ali v San Remo." 44Pustite mi vsaj natančen načrt svojega potovanja. "Se sama ga nimam. Nihče nikoli ne ve, kod potujem. Ne zanimajo se toliko zame. Ne pisem pisem nikomur in ne dobivam odgovorov nanje." 4'Tako rad bi preživel nekaj dni z vami na obali." 44Ostanem do petindvajsetega v Eastbourne-u. To je vse, kar vam morem povedati.". 44Vedno v hotelu?" 44Naravno, mrzi mi, biti odvisna od prijateljev. Izstopila bom pri 44Prince of Wales". Po veeerili bova hodila na izpre-hod."- 44Dajsy, nekaj vas moram vprašati. Rot i in vas, odgovorite mi iskreno." 44To storim vedno." 44Ljubite me vsaj trohico.11 44Iz vsega srca." "To je vse?" 44Morda še nekoliko bolj.". 44Nikoli več vas ne bom nadlegoval, če vam je kdo drugi bližji Toda smem li upati, ali se morami končno odreči?" 4'Ne poznani stopnje vaše po-trpežljivosti, stari moj prijatelj Ronald. Zaenkrat še ne mislim stopiti pred oltar. Ste fant na mestu, zastaven in prikupen. Vi ste — za svoja leta redkost.a zanemarjen drevored. Natujeva jutri zarana!" 4 4 Imate srečo, jaz namreč nisem hotela. Toda ta prazna glava je tako silil vame in me prosil, da naj ostanem tukaj, da j-'em mu povedala, da odpotujemo v Wales, samo da bi se ga iznebila. Toda vzela bova inoj avto in šofirala boni sama. Počivala bova, kadar bom jaz hotela. Nikakor ne bi mogla prenašati strašnega občutka, da se vozim s svojim zakonskim ran- v m « zcm. (Vz dva dni sta se mlada izletnika ustavila v neki gorski vasi, oddaljeni trideset milj od Coermathskega zaliva. Vprašala sta kmete, ki so ju radovedno opazovali, za nadaljno pot. Neka škrbasta starka jim« je dala navodilo: 44 Ail-Goou! Vedno proti severu v notranjosti gozda leži. Pot je slaba. Menda no bo več uporabna." 44Ali je na gradu čuvaj*" 44Do lanskih vseh svetnikov je še bil eden, ko so ga našli umorjenega, visel jo na nekem drevesu — do sedaj — " Nakremžila je obraz, kakor bi hotela reči, da še ni bilo ni-kakega pojasnila o tem razkritju. 4 4 Ali se pel jeva kljub temu tja, Daisy?" Z nasmehom mu jo odvrnila:: 44Zdi se mi, dragi prijatelj, da vas je strah." {''im boli sta so izgubljala v gozdu, te mslabŠa jo bila pot. Debele kaplje so udarjale ob šipo avtomobila ter naznanjale nevihto. Po host i se je ulogala siva mogla. Ozračje jo bilo nasičo-nozvonjom po vresju. 4 4 Strašno vreme. Upajmo, da smo že tukaj . . . Stoj. Tukaj smo." Dajsv jo krepko zavrla. Pot v grad je vodila skozi krasen. posebno pri nas — razumen in premožen obenem, torej ideal vseh mladenk-nevestic. Ako m< d temi no najdete pobene, ki bi vas mogla osrečiti, potem nikakor ne morem reči, da nekega dne — toda vezala se ne bom. Sodaj stopite s pločnika, iaz odpotujem. Živela svoboda!" Mladenič jo komaj še mogel odskočiti. Že se je izguril zeleni kabriolet za gostimi loki cvetočih livad. Ronald ni bo-gol zatajiti malodušja, ki so ga je lotevalo. Preklinjal je svojo ljubezen do te neugnane in brez vesne Dajs}\ Imela je slabega varuha, ki so mi bogel upirati njenim muham. Uganjala je vsemogoče pustolovščine, zapravljala denar in nihče se ni brigal zanjo, če je lepega dne izginila neznano kam. Poln težkih misli se jo vračal mladenič v svojo vilo ob Themsi. čakala ga je brzojavka. Nenadoma mu je umrl sric in mu zapustil vse svoje premoženje. Podedoval je rento petsto funtov štorlingov in ve-leposostvo, ki je ležalo globoko v Waloski pokrajini in na katerem že dolgo niso prebivali ljudje. 44Torej grad iz XVI. stoletja? Kako zanimivo. Stari gradovi, to so moje sanje." 4 4 Pridite vendar in si ga o-glejto, Dajsv." 41 Konec naslednjega tedna moram biti v Eastbourne." "Z vašim avtom je to izlet za štiri do pet dni." Ne da bi je odgovorila, ja začela Daisy nalahno požvižgavati. Orkester je zaigral plesno melodijo. Neki debelušast gospod se ji je priklonil ter jo prosil za pie*. pragom, ki je bil ves obrasel z mahom in izpran od dežja, je bilo videti od daleč dvoje temnili lis, kar jo spominjalo na nekdanja vrata. 44Zares romantično. Gotovo naju že pričakuje tamkaj truma strahov." 44Kdo ve, Dajsv?*' Kakor okostnjak so je odražalo razpadajoče poslopje od temnega, meglen o-vlažnega neba. Nekaj divjih rožnih srrmov je cvetelo med grmičevjem in plevelom. Ob poti je stala majhna, zapuščena hišica. Naj-bržo je v njej nekoč prebival čuvaj. Okna so bila odprta in na pokrarjeni strehi je bila pritrjena vetrnica. Dajsv jo stopila notri. Zamolklo jo odmeval njen glas jSo notranjih prostorih, kjer jo t rohnelo čuvajevo pohištvo. 44Nie kaj prijazno, Ronald, Jcaj?" 44Oglejva si grad. Tamkaj si na ognjišču zanetiva ogenj, da se posušiva. Nato pa se odpeljeva nazaj med ljudi." Vstopila sta v veliko sobano, v kateri so nekoč hranili orožje. Zloben nasmeh je zaigral na ustnicah mlado dame: 4 4 Tukaj imate krasno gnezdeče, za svoje medene tedne." 44Povabim vas nanjo, Dajsv." 4'Hvala, zadostuje, da >mi pošljete razglednico. Vsekakor no boste tukaj motili svojih sosedov." Odrinila jo težka z železjem okovana vrata, ki so vodila v sosednjo sobano. V njej je bila popolna tema. Stopala sta previdno nekaj stopnic navzdol. Ronald je nežno prijel deklo za roko. Nato pretresljiv krik: * Ronald, na pomoč, na pomoč!' V hipu so ju zgrabile temno sence, ju ločilo ter krepko držale. Mlada dama je praskala in grizla okoli sobo. Krčevito so j«* kremžila od grozo. Vtaknili so ji spono mod zobe. Ronald s«' je boril kot Ilorkules. Dva svoja nasprotnika jo podrl z udarcem pesti na tla. Vendar so jo moral tudi or. vdati premoči. Zvezali so mu roko na hrbtu in ga uklonili na nogah. Posvetila se jo vžigalica in prižgana sveča jo razsvotljila težko mizo, za katero jo sedelo kakih deset oseb. Za kapucami so se skrivali njihovi obrazi. Vsi so molčali kot grob. Dajsv je s solznimi očmi poiskala Ronalda. Naglo je za-šepetal proti njej: "S" i m anno policijo in še vlada pravičnost na Angleškem, Dajsv. To vodo tudi ti ljudje tukaj . . ." Toda pest, oborožena z rol>-oom, mu je zaprla besedo. Postava, pokrita z rjavo kapuco — bil je menda poglavar tega tajinstvenega sodišča — jo, no da bi kaj spregovorila, pokazala na vrata za Dajsv, nato na drugo za Ronalda. Ujetnika so nato odvedli, bolje rečeno, ker sta se na vso moč branila, odnesli v dvoje različnih nasprotvi druga drugi stoječih celic. Krepko se je sklopi la viseča ključavnica. Vsaka nada na rešitev je bila izključena. Ko so je Dajsv sprostila spone je radi jezo pozabila na strah. Prvič v njenem življenju se ni zgodilo po njeni volji. V divji besnosti se jo vrgla proti vratom in začela razbijati po njih. Bila je ujeta. A glej, zunaj prod vhodom čaka njen avto, da jo povedo v svet. Kako dolgo je bodo še tukaj zadrževali ? Nikakega upanja ni bilo, da bi prišla rešitev od zunaj; nihče ni imel navade brigati se zanjo, kadar je odpotovala. Ujela sta se v mišjo past. Prekleto, potovanje, prekleta pokrajina, kjer človek izgine, ko niti najmanj ne sluti. Kaj hočejo te našemljene postave? Kdo so ti, zakaj ta ječa ? Ure in ure je tekala Dajsv z razbolelimi udi in vročično glavo sem in tja. Kaj se godi z Ronaldom? Znočilo se je. Dajsv ni mogla zaspati. Zjutraj se ji je spet uprlo. Začela je klicati, tarnati in vpiti. Vrata so se odprla za špranjo na široko. Velikan — šema v kapuci — je brez besed postavil pred njo krožnik s posajenimi jajci ter skodelico s kuhanim sadjem. Zraven jo bil priložen listič: 44Ako ne boste mirovali, boste dobili batine." Njo bodo pretepati, njo, ki je lordova hči in ena najmogočnejših dedinj .vse kraljevine! Pretila jo debelim stenam z gladovno stavko, nato pa se je s tem večjim takom lotila jest-vin. Počasi, strašno počasi je potekel čas. Prineslj so ji prav tečno večerjo. Zunaj je bilo vso tiho. Le ptiči so čivkali in iz daljave so je razlegalo melanholično žabje regija njo. Ta grobna tišina bi še meniha — trapista spravila ob pamet. Minila je druga noč. Po štiridesetih urah, odkar so ju odvedli v ječo, sta se mlada ujetnika zopet sestala prod tri-bunaloiiK Ronald je imel neobrito brado, sicer mu ni bilo videti, cla so slabo počuti. Oči-vidno mu vsiljen mir škodoval. Predsednik so jo dvignil začel z "robnim arlasom: in 4 4 Nesrečno naključje jo hotelo, da sta prišla semkaj in odkrila obstoj naše sekte. Za njeno vodstvo ne smo nihče v tej deželi vedeti. Pravico imamo vaju usmrtiti, toda moriti ljudi se nam zdi odvratno. Za-lržali vaju bomo tukaj tako dolgo, dokler bomo sami prisiljeni tukaj ostati. Najbrž bo to še več let. Ničesar vama no bo manjkalo. Bodita zadovoljna da sta tako poceni odnesla zdravo kožo." Po tej grozeči opazki jo dal z roko zamenje, nakar so ju odvedli v ječo. Minilo jo teden dni. Ponosna in neustrašena Dajsv jo bila sedaj neznatno in boječe dekle. Sedmega dne so ju zopet pripeljali pred sodnika: "Verujta mi." je povzel,44da so mi resnično smilita." 4 4 Pustite nama torej prostost." 44No mislite na to. Prejel sem strogo povelje od zgoraj. Ostali morata tukaj do smrti. Vendar so mi dovolili, da vama omilim usodo. No vemo sicer, kako ?te vi navezani na svojega tovariša, vendar vama dovolimo, da moreta živeti skupaj, deleč si skupno usodo." Dajsv je sklenila roke: 44llva (Nadaljevanje na 4. strani) ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO, 0 da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko za jamčimo na parnikih do-> bre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro ka-- bino, pišite torej pravočasno. — POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA9' 216 West 18th Street New York Ci^y Iz Slovenije. MAŠČEVAL SE JE PTUJ, 28. septembra. — V petek ob 1. uri ponoči je izbruhnil požar v Žamencih, občina Dornava. Goreti je pričelo gospodarsko poslopje dr. Visenjaka Alojza, odvetnika v J-Ptuju, ki je posestvo pred kratkim kupil na javni dražbi, katerega prejšnji lastnik je bil F. Šešerko. Požar se je širil z veliko naglico, tako »la na pomoč prihiteli gasilci iz Dor-navo, Ptuja iu Muretineev poslopje niso mogli več rešiti in je pogorelo do tal. Lastnik trpi od GO do 70,000 Din škode, ki pa je Io do polovice krita z zavarovalnino. Kadi suma požiga je bil aretiran bivši lastnik, ki je pri zaslišanju priznal in izpovedal, da je zvečer kožuhal pri sosedu koruzo. Ob povratku pa je iz maščeva- nja, ker mu je bilo prodano posestvo, podtaknil ogeuj. Po-žigalca so pridržali v zapor.i sreskega sodišča v Ptuju. ŽALOSTEN SLUČAJ PIŠECE, 29. septembra. — Neka koČariea iz Deduje vasi se je odpravila na kratek obisk lk sosedi. Svojo 7 mese-cev staro hčerkico je pustila samo v sobi na postelji, a v lopo je zaprla svojo edino, 4 mesece staro svinjo. Na nesrečo je svinja vdrla v sobo, skočila 11a posteljo in strašno raz-mesarila otroka, ki se seveda ni mogel braniti. Odgriznila mu je zgornjo ustnico s čeljustjo vred, brado in levo liho. Levo lice pa je razmosari-la tako, da so kar kosi kože in mesa viseli stran. Lahko si predstavljate, ka- ko se je prestrašila mati, Jko se je čez čas vrnila domov in našla svojega ljuboka v takem grozovitem stanju. Nekaj časa je samo kričala in ni vedela ne kod ne kaon. Slednjič je ponesla otroka vsega krvavega k babici, 'ki je bridko joka-jočo mater hitro napotila v brežiško bolnišnico. Tu bodo siroti skušali rešiti življenje, če bo le mogoče. ZAKLAL DELAVCA MARIBOR, 2. oktobra. — V Maribor je prispela danes vest o uboju, ki se je izvršil včeraj zvečer sredi Slovenske Bistrice. Okoli pol 7. ure zvečer je navalil 22-letni delavec Mitks Bravčič na 21-letne-ga delavca Ivana Mlakarja, zavihtel proti njemu nož in ga zabodel. Mlakar jo obležal sredi ceste v mlaki krvi in je o-koli 22. ure izdiluiil 11a posledicah smrtnonosnega sunka z nožem, ki mu ga je prizadejal Bravčič. Bravčiča so orožniki zaprli. Knjigarna "Glas Naroda'9 216 West 18th Street New York, N. Y. swwanr-liffiliami1; :' ;r.. nunpBimaigminBEtmimuttnir^»Rii«rreii: ."Misirait*:"c:!iiin ;in':;■!:: IGRE ANTIGONE. Sofoklej, (JU strani .............. AZAZEL, trdo vez........................... broširana CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v I»etili dejaujib. Trdo vezano .............. črne maske Spisal Leonid And rojev. str. Cena .... Globoka ruska drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .................... gospa z morja, 5. dejanj ................ KRELTZERJEVA SONATA Spisal h. N. Tolstoj, i:HS strani. Cena---- S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strasnegu konca. ljubosumnost Spisal L. Novak. 45 strani. Cena ........ Dejanje te veseloigre je na|»eto in polno pristnega humorja. Seeuorija je skromna, število oseb nizko (G>. Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pri podamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... LJUDSKI ODER: 5. zv. Fo 12 letita, 4. dejanja ............ magda. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena. Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira i>o krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMOND!!, 4. dej. .. MOGOČNI PRSTAN. Milčlnski, 52 strani .... NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, SO str....... OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-Itckega je namenjena predvsem manjšim o- drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... Božična igra v Štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart llauptmann. 124 str. Cena. Dramatska bajka v j >etih dejanjih. PEPELITH, narodna pravljica, G. dejanj 72 str. REVIZOR, 5. dejanj, t rilo vezana ............ R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapekt. Vezano ....................... KOKA V ROKO ............................ MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 V«----- OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ................ SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko venno. Cena ...........-------------------------------------- SKOPUH, Moliere, 5. dejanj, 112 str......... BENEŠKI TRGOVEC. Iprokaz v 5. dejanj---- Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino na5 najbolj ši pesnik Oton Župančič. SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena Izmed petih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — NI strup, temveč zdravilo. kar tl dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov. tončkove sanje na miklavžev večer Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... ZAPRAVLJIVEC, Moliere. 3. dejanja. 107 str. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokax ▼ 5. dejanjih ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod ženijo, Sv. Neia, Sanje 13. snopič. VntaBca, 8wt Marijo Devfe«, — Marjin otrok ........................ 14. snopič. Sv. Materin 15. snopič. Turki pred Dunajen, Fahjola In ,30 1.— .80 1.70 .35 PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ----- BALADE IN ROMANCE, trda vez. ..........80 ........ 1.23 broširana 1,— ..........40 ..........65 ..........1 J* ......... JO .60 .75 .60 .30 BOB ZA MLADI ZOB, trda vez ....... KRAGULJfKI (Utva) ............... MOJE OBZORJE, (Gangl) ............ NARCIS ( O ruden ), I >roš.............. NARODNA PESMARICA. Cena ............................M POLETNO KLASJE. Cena .........................................50 PRIMORSKE PESMI, (Uruden), vez. .................35 SLUTNE (AlhreehtJ. broS. ....................................JO POHORSKE POTI (Glasen. brošrano................JO STO UGANK (Oton Zupančič) ...............................50 VIJOLICA.' Pesmi za mladost .................................60 ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .........................................................90 ZLATO ROG, pravljice, trda vez..........................,60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 100 strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR .50 .60 .45 .30 .35 J 0 JO JO .40 ..50 J5 .75 .45 JO .90 .70 .70 .50 .60 Ameriška slovenska lira. (Ilolmur) Orlovske himne. (Vodopivee I ...... Pomladanski odmevi, 11. zv.......... MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laliarnar) 2. zvezek Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala (jiusikmiu Matica ......... _____L— _____L20 ... .45 .45 40 DVOGLAS NO Naši himni ____ ... -50 MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .45 JO J5 20. snopič. Sv. traka ... .60 .50 JO .35 .60 Ji M M * RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foesteri Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske rvetliee. ( Laliarnar > Četvero in petero raznih glasov.......... .45 V pepelnirni nofi. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala (Hasbena Mat ii-a ........................... Dve pesmi. (Prelovce >. Za moški zbor in bari- tou ................................ JQ MALE PESMARICE , Št. 1. Srbske narodne himne ....... Št. la. Što čutiš. Srbine tužni ...... Št. 11. Zvečer ............ Št. 13. Podoknira .......................... Slavfek. zbirka šolskih pesmi. (Medved) IJra. Srednješolska, 1. In 2. zvezek po...!"! Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali niožki zbor. 15 pesmic. (Pregel).. MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. — :s. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ................... C. zvezek. Opomin k veselju: Sveta noč-' Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Gozabil tega dne, saj je bil najhujši, kar jih je kda.i doživel. Vso pot se je o-glasil zdaj ta zdaj oni in mu je zabrusil kako psovko, a v vasi Orgon pri Avignonu ga je vse prebivalstvo ogorčeno sprejelo. Ko se je bil cesarski sprevod krog ene popoldne približal tej vasi, so Napoleona sprejeli klici: 44Dol z roparjem in mori-cem! Dol s tiranom !" Drugi so kričali: 44Saj tej hudobi ne bomo ničesar hudega prizadejali, le pokazali bi mu radi, kako ga imamo radi!*' Ondi, kjer so premenjali konje, so mu obesili čez pot njemu podobnega slamnatega moža, ki je bil ves v krvi in je visel na vislicah, nad njim pa je bila tablica z najhujšimi psovkami. ljudje so se ko blazni vrgli na kočijo, kjer sta sedela Napoleon in veliki maršal Bertrand. Vpili so: 44Odprite vratiea in izvlečite ga ven! Odrežite mu glavo, raztrgajte ga na kose!" Dobro, da so bila vratiea zaklenjena, sicer bi se bila zgodila nesreča. Le s težavo so mogli naprej. Ko je bil Napoleon že zunaj vasi, se je preoblekel v uniformo avstrijskega vojaka, saj so ga opozorili, da se bodo taki dogodki še ponavljali. Preoblečen je Napoleon za jahal poštnega konja, da je bil videti kot poštni sel. Niso ga spoznali, ko je jezdil skozi -Saint-Canat do krčme Le Calade. Sem so čez čas prišli njegovi spremljevalci, ki so našli popolnoma strtega človeka. On, ki se je vsa Evropa tresla pred njim, se je moral obleči v postilijona, da ga ni prebivalstvo njegove lastne dežele na cesti ubilo. Napoleonov adjutant grof CIam-Martinic opisuje ta strašni prizor:44Napoleon je bil bled in od groze spremenjen in glas se mu je tresel. Ni se mogel premagati niti vpričo svojih slug, niti iskrice ntoči ni sile bilo v njem, ves je bil uničen in popolnoma strt." Dejali so, da se je celo jokal; ves je bil iz sebe. On, ki je na bojiščih tolikokrat zri smrti v oči, je bil spričo besnih ljudi brez -moči. Da bi ga nikjer ne spoznali, se je preoblekel v uniformo svojega adjutanta, se pokril s če- POROKA V GROBU Nadaljevanje t 3. tiram. la vam gospod, samo ne pustite me samcj sicer znoreli." Nato so ju odvedli v Ronal-dovo celico. Bila je nekoliko bolje opremljena, imela je omejen prostor za umivanje. Dajsv je zdržila skupno usodo z Roualdom, bila je pravic zopet vesela.'' 44Ali verjamete, Ronald, da se nikoli več ne rešiva odtod?" 44 Nikoli več," Nato ji je pripovedoval, kako ga je zalotil njegov čuvaj, ko se je hotel po-vzpeti na pregrado majhnega okna. Uklenili so ga v verige za tri ure. Pokazali so mu kos razbeljenega železa ter mu zapreti 1 i, da ga z njim oslepe, ako bi še enkrat poskusil zbeiati odto-l. Kako strašna usoda, Ronald ? 44Srce moje," in sklonil se je k njej, da bi našel njene ustnice. 44Ronald, kaj delate?" 14Ljubim te." 4 4 Ronald, prepovem vam . . . Ronald, najdražji.'' Čas je mineval. Na večer tretjega dne sta videla jetnika sledeči prizor: Vstopilo je kakih šest mož. ki so si svetili s svečo. Začeli so zabijati v strop dvoj«' težkih kavljev, o-koli katerih so zadrgnili dvoje močnih vrvi. 44Kaj pripravljajo ti ljudje?" Trenutek kesneje je sfrčal skozi vrata listič: 44Na višje povelje bosta jutri ob sončnem vzhodu obešena. Pripravita se na smrt." Na smrt obsojena! Dajsv je klecnila in padla Ronaldu v naročje. Krepko se objela in zajokala. Ronald, reši me. Jaz ne boni umrla. Nočem umreti tako, kakor ubogi grajski čuvaj, ki so i»nininwJ temno in tiho. Plaho je spregovorila Dajsv: 44Zakaj nisi hotel, Ronald?" 44Ker pod takimi okolščinami nočem izsiliti od tebe besedico: da, ki si mi jo tako dolgo odrekala," je z vnemo odvrnili Ronald. j 17 oktobra: Ni odgovorila, le naslonila je A,'"i,auia v Cht>rbours svoje glavo na njegove prsi. Mesečina je pošiljala na steno temne sence od pregraje na oknu. Dajsv je zopet zaihtela. tf .it- »»i uro?" "Da." moreva rešiti." Vso uro se je trudil. Že je pronical prvi svit jutranje zarje, ko se je Ronald zmagoslavno nasmeial: 1!). oktobra: Rex v Ccnna lie de France v Havre -jn. okotbra: Washington v Ilavre 2. novembra: Lafayette v Havre Coute di Savoia v Genua 0. novmbrn: Manhattan v Ilavre 8. novembra: Aqnitania v Cherbourg 4). novembra: Europa v Bremen Cliamplain v Ilavre lfi. novembra : lie «le France Kes v Genoa v Iluvre *JO. novembra : Washington v Ilavre Majestic v Cherbourg novembra: Lafayette v Ilavre 2S. novembra: Imaš Normandie v Ilavre Euro|»a v Premen novembra : 25. oktobra: Bereiigaria v Cherbourg Majestic v Cherbourg :io. novembra: v ro- Roma v Trst Cliainplain v Ilavre če se Bremen v Bremen Coute di Savoia v Genoa Udobno naslonjen puha oblačke V A 2 N O dima v zrak. Dajsy se ne more načuditi njegovi mirnosti in hladnokrvnosti. Tamkaj na ob- ZA 4 4 Dajsv, ena pregrada je pre- zorju se pogreza gozd v ognje žagana a tudi druga že po- n«» morje; sonce vzhaja. 44Lepo, Dajsv, kajne?" Z vso silo je uprl ob pre-grajo. Napravil je odprtino, veliko dovolj, da bi movrel odrasel človek zlesti skozi njo. Ronald se je splazil skozi in potegnil dekle za seboj. Bila sta v parku. <4Pst, tiho, lahko stopaj za mano." Oeividno so tajinstveni prebivalci gradu trdno spali. Držala sta se tesno zidu in se plazila naprej. "Glej, no," je za.šepetal Ronald dekletu na uho, 44avto ji* še vedno tukaj. Poriniva ga k cesti, da naju ne izda ropot motorja." 44Kakšna sreča, Ronald, da si tukaj " Rila mu j«* hvaležna in občudovala je njeurovo moč in odločnost. Priplazila sta se v avto. Ali sta rešena ? Toda motor se upira. Nova srroza. "Ronald, ue irr«' naprej. Slišali naju bodo. Izirubl jena sva!" Poslednji napor. Motor so je sprožil. Toda njegovemu ropotu je sledil drugi, glasnejši . . . Pozdravila ju je salva. Krepko je pritisnil na zavoro, en hiter ovinek ... na cesti sta. Kazalec kaže na 35, 50, SO. Avto drvi po razorani cesti naprej. Po petili kilometrih Ronald ustavi. 44Kaj se je pokvarilo?" 44Ah ne, sedaj smo dovolj daloč. Nobene nevarnosti ni izmislil." v v* Vee. Nežno poljubi dekle. Nato si zažge pipo, ki jo je našel v enem izmed žepov svojega suknjiča. po, uajsv, Kajne T "Zelo lepo, toda jaz bi se požari Ju do najbližje vasi, da obvestim policijo." "Policije ne bomo obveččali, ljuba moja. Predvsem zato ne, ker bi preiskava odkrila, da sva preživela voč noči skupaj in to !>i moglo škodovati tvojemu u-gledu." "Saj me vendar misliš poročiti/' 44Ali hočeš res? In tvoja neodvisnost?" "Z veseljem se ji odpovem." "To ne zadostuje. Z navdušenjem!" "Z navdušenjem!" 4*Ž" bolje " "I:i kaj bi še odkrila preiskava, Ronald?" "Da so "kapucitiari" pošteni ljudje. Niti na misel jim ne bi prišlo skriviti komu le las." "Hoteli so tel k* oslepiti, a naju olx'siti in na zadnje še po-streliti." "Komedija, zaklad moj!" 44 Ali se ml sanja. Ronald, ali si ti ob pamet ?" "Niti eno, niti druifo. Krvniki -o bili moji gostje, tovariši iz uiiiverze." 44Torej zaigrana igra: (V bi imela samokres, bi te takoj u-strelila." 44To bi bilo Škoda, ker bi t<-lM»tem ne mogel več poročiti, ljuba moja, deklica." Obsula ira je s pestmi: "Grdolm, sramuj se . . . A kar je res. je res, dobro si se ^ NAROČNIKE Xamrifc sr nn "Gttis Xfir»tJa na jvečji siormski tlmmik r ZdruzenUt (h zorub. NOVI PREKOP V FLORIDI Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo* slali za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali j6 pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojm »mena so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na» ših rojakov naseljenih. Z eksplozijo, ki jo vidite na sliki, so se začela dela za nov prekop v državi Floridi. Ko bo prekop dovršen, bodo innela ladje iz atlantskih pristanišč dosti krajšo pot v Mehiški zaliv. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Ui COLOBADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftl* Waleenburg, SL J. Bvuk INDIANA: Indianapolis, Louis Ban'ch ILLINOIS: Chicago, J. BevClč, J. Lukanicti Cicero, J. Fabian (Chicago. Ctcera In Illinois) JoUet, Mary Bambieb. Joseph ▼at La Salle. J. Spellch Masroutab, Frank Augustln North Chicago, Joie Zcleoc KANSAS: . • 'Jlrard. Agnea Motnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kit zm i tier. Ft. Vodoplvec Stejer, J. ferne (za Phuil. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Fraofc Stnlar MINNESOTA: Chisholm. Vrank (Jon*«* Ely, Jos. J. Pesbel Eveletb. Louis (ionte Gilbert. Louis Vessel Hlhblnf, Jobn PovSe Virginia. Frank Hrvatlcta Montana: Roundup. M. M. Pan Ian Wasboe, L. Champs NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. fiarl Strnisha Little FaUs, Frank Stasia OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Ksr linger. Jacob Resntk, John Slanv'A Girard. Anton Xag