Savinjski vestnik CELJE, 12. aprila 1952 GlASILO osvobodilne FBONTE mesta celja, okrajev celja-okolice in SOSTANJA LETO V., ŠTEV. 15. — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna IfiOi, celoletna 300 din. Savinjski vestnlk izhaja vsako soboto. 15. APRIL-DAN ŽELEZNIČARJEV Velike borbene tradicije združujejo ko- lektive železničarjev v organizacijo, ki z enotno voljo in akcijo izvršujejo odgo- vorne naloge v nasi socialistični stvar- nosti. Tudi celjski železničarji bodo svoj preiznik počastili s polno zavestjo, da ustvarjajo svoji domovini boljšo bodoč- nost. Celjski delovni kolektiv železničar- jev bo svoj praznik počastil s kultur- nimi In fizkulturnimi prireditvami ter komemoracijo padlim žrtvam. Izvoz savinjskega hmelja Naš slovenski — savinjski hmelj, zna- meniti »golding«, spada med plemenite svetovne hmelje, kakršne pridelujeta poleg nas samo še Nemčija in CSR. To dejstvo je izredne važnosti, ker pred sta vi j a količina proizvodnje plemenitih hmeljev v primerjavi s celokupno ko- ličino svetovne proizvodnje hmelja sa- mo ca, 20%; to se pravi, da je visoko kvalitetnega hmelja v svetu komaj ca. */6 svetovne proizvodnje. Pred vojno te odlike našega hmelja ni nihče pravilno izkoristil in nešteti posredovalci doma in v svetu so se bo- gatili na račun naših hmeljarjev. Takoj po osvoboditvi pa je bila na iniciativo najboljših hmeljarjev ustanovljena za- družna organizacija to je »HMEZAD«, hmeljarska zadruga z o. j. v Žalcu, ki je postala v kratkem času predstavni- ca prav vseh naših hmeljarjev in je kot taka prevzela trgovino s hmeljem v svoje roke. Sistematično delo zadruge pri odkupu, prodaji in izvozu hmelja je rodilo zelo dobre rezultate: hmelj se sortira v posamezne vrste po enotnih vidikih, kar je za oceno kvalitete zelo važno; inozemski interesenti dobijo lahko naš hmelj samo od enega pro- dajalca to je Hmezada, s čimer je iz- ločeno vsako posredništvo in zaradi če- sar zadruga lahko dosega najvišje do- segljive cene na svetovnem trgu; so- Ldno in točno izpolnjevanje pogodbe- nih obvez od strani zadruge nasproti inozemskim kupcem nam je pri največ- jih kupcih hmelja v svetu ustvarilo ve- liko zaupanje, ki je v zunanji trgovini še prav posebno pomembno; inozemski kupci nimajo izdatkov z urgencami. kontrolnimi potovanji, plačevanje svo- jih eventuelnih zaupnikov, vsled česar so nam pripravljeni plačevati boljše ce- ne kot drugod, kjer morajo kalkulirati z vsemi zgoraj navedenimi izdatki itd. Kakor je iz vsega tega razvidno, inia-^ mo z našo zadružno hmeljarsko organi-^ zacijo prednosti, katerih druge hmel| pridelujoče države nimajo in zato jd ta način dela tak, da ščiti interese na-j šega hmeljarstva in s tem tudi inten rese naše države, ki je živo zainteresi-j rana na dobrem in uspešnem poslova-^ nju naših izvoznih gospodarskih orga-! nizacij. Pravtako pa imajo od tega ko-! rist tudi naši zadružniki med katerim^ so državna posestva, kmetijske delov^ ne zadruge, zadružne ekonomije in pri- vatni proizvajalci hmelja, ker iz 8%-nfl| participacije na devizah nabavljajo zaj potrebe hmeljarstva traktorje in razna druge stroje ter priključne dele za me- hanizacijo obdelave in ostala za pro- izvodnjo hmelja potrebna sredstva: u- metna gnojila, zaščitna sredstva, trans- portna sredstva itd., kar se vse v Sa- vinjski dolini že vrši. Gotovo bo čitatelje Savinjskega vest- nika še zanimalo, v katere države po svetu pravzaprav gre naš hmelj. Ce bi, ga imeli dovolj, bi ga lahko prodajal] tudi v razne države Azije in AfrikeJ Zaenkrat imamo za letošnji pridelek^ zaključene pogodbe ali jih pa bomo v najkrajšem času zaključili z naslednji- mi državami Amerike in Evrope: Zdru- žene države Amerike, Argentina, Av-| stralija, Belgija, Anglija, Holandskaj Italija, Finska, Danska, Švica, Franci j aJ Norveška in Švedska. Verjetno pa boH mo letošnji pridelek poslali tudi Egipt, Eritrejo in Palestino in mogočei še kam drugam. j Kakor vidite je naš hmelj v svetli iskano blago, zato naj vsi, ki imajo di-; rektno ali indirektno opraviti z njimj storijo vse, kar je v njihovi moči, d^ bomo proizvajali več hmelja in da bo-| mo imeli od leta do leta boljšo kvali-^ teto, ker bo kmalu prišel čas, ko bo kaH kovost odločujoč činitelj pri vnovče* vanju našega hmelja. j LONDONSKA KONFERENCA SPOMINJA NA MUNGHEN Sedanja londonska konferenca o Trstu brez Jugoslavije, spominja na Miinchen. Načelno je nerazumljivo, da proučujejo odločitev, pri kateri je Jugoslavija živ- ljenjsko zainteresirana in da se pri tem ne posvetujejo z njo, odnosno da for- mulirajo odločitev, pri čemer ona ne sodeluje. Tako so odločili svoje dni v Miinchenu o usodi Češkoslovaške in to v toliki meri, da so tej deželi celo pre- povedali udeležbo pri njihovih razgo- vorih. ŠE VEDNO DEMONSTRACIJE Iz raznih mest in krajev v državi prihajajo vesti o ponovnih demonstra- cijah zaradi barantanja v Londonu. Demonstranti zahtevajo, da prenehajo vsi razgovori o Trstu, pri katerih ne sodeluje Jugoslavija. Tudi Okrajna lovska zveza v Celju je poslala z občnega zbora protestno resolucijo predsedniku vlade LRS Mihi Marinku, v kateri lovci ogorčeno ob- sojajo metode, s katerimi hočejo itali- janski fašisti rešiti tržaško vprašanje. Delo mladine v celjski okolici je bilo uspešno v nedeljo dopoldne je bila v mali dvorani Doma OF v Celju V. mladinska konferenca celjskega okoliškega okrajaJ Konference so se udeležili poleg 20a delegatov mladinskih aktivov iz okrajal Celje-okolica in delegatov iz aktivovj delno priključenega poljčanskega okran ja, tudi sekretar okrajnega komiteja KPS za Celje-okolico Vinko Sumrada, organizacijski sekretar CK LMS Stane Repar, zastopnik JLA ter sekretarji okrajnih mladinskih komitejev iz Celje- mesta, Šoštanja, Maribora - okolice, Krškega in Trbovelj. Poročilo o delu in problemih mladin- ske organizacije je podala sekretarka okrajnega komiteja Celje-okolica tov. Anica Ahac. Iz poročila je posneti, da so bili do- seženi precejšnji rezultati pri vključe- vanju mladine v društva in razširitvi organizacije. Najbolj aktivna je bila mladina v tekmovanjih ob priliki de- sete obletnice OF, za praznik 22. julija in ob 10 letnici ustanovitve JLA. Razprava o poročilu je bila prav ži- vahna. Delegati so iznašali probleme in uspehe v svojih aktivih. Z ogorče- njem je mladina diskutirala o dogodkih v Trstu in obsodila iredentistično gonjo v Italiji in v Trstu proti jugoslovanskim narodom. V tej zadevi je bila poslana protestna resolucija tov. Kardelju in Centralnemu komiteju ljudske mladine Jugoslavije. Za najboljše aktive so bili proglašeni Železarna Store kot delavski aktiv. Loče kot kmečki aktiv in nižja gostinska šola v Rogaški Slatini. Ti aktivi so prejeli prehodne zastavice, dočim je Kmečki aktiv Drešinja vas prejel dva šaha. Najboljši mladinski funkcionarji so prejeli 6 knjig. Na kraju so sprejeli sklepe za na- daljnje delo. Sklenili so, da bodo po- večali svoj politični vpliv in budnost proti sovražnim vplivom protiljudskega klera in drugim sovražnim vplivom. Mladino se mora še nadalje vključevati v društva. Mladina se naj temeljito pripravlja na mladinske dneve, ki bodo v 14 središčih okraja. Zaključek mla- dinskih dni bo v mesecu juniju v Celju z mladinskim festivalom. Mladina naj sodeluje pri proslavah državnih praz- nikov. Sprejeli so tudi dvomesečno tekmo- vanje aktivov na čast delavskega praz- nika 1. maja in rojstnega dne maršala Tita. Večja disciplina naj se uvede pri pobiranju in odvajanju članarine. Mladinski aktivi morajo takoj pričeti z mobilizacijo mladine za mladinske delovne brigade. ,^ V celjski okolici so vključeni v organizacijo Zveze borcev skoraj vsi nekdanji borci Okrajni odbor Zveze borcev Celje- okolica je imel v nedeljo v Celju občni zbor. Zborovanja se je udeležilo preko 100 delegatov. Poročilo v delu v minu- lem poslovnem letu je bilo zelo plodo- nosno. V mnogih krajih so postavili spomenike in odkrili spominske plošče padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Z delno priključitvijo poljčan- skega okraja se je pomnožilo tudi šte- vilo članstva, tako da šteje danes orga- nizacija v Celju-okolici preko pet tisoč članov. V krajevnih odborih zvez so razdelili okrog 900 sF>omenic svojcem padlih borcev, žrtvam fašističnega te- rorja pa okrog 800. Borci iz okraja so sodelovali pri partizanskem manevru in v patruljah v proslavo praznika 22. julija. V celjskem okraju so končno vklju- čeni, v Zvezo borcev z malo izjemami vsi nekdanji borci in podporniki na- rodnoosvobodilne borbe. Zunaj organi- zacije so ostali le redki. Na zborovanju so kritizirali nekatere, krajevne zveze, ki so bile pri svojen:^ delti premalo agilne. Na občnem zboru sta bila navzočd general Peter Stante in zastopnik Glav-j nega odbora Zveze borcev iz Ljubljane Mitja Ribičič. V svojih govorih sta na- kazala smernice, po katerih naj bi de- lovali odbori krajevnih zvez ZB, da bodo imeli uspehe pri svojem delu. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni po večini novi člani. Sprejeli so tudi sklepe za delo v or- ganizaciji v bodočem letu. Budno bodo čuvali pridobitve narodnoosvobodilne borbe in poživeli bodo delo v izven- armadni vzgoji. Ustanavljali bodo tudi strelska društva. Spominske plošče padlim žrtvam bo Zveza postavila po- vsod, kjer jih do sedaj še niso imeli. Posamezne vasi pa si bodo določile najpomembnejše dneve borbe kot zgo- dovinske dneve in jih bodo vsako leto tudi primemo praznovale. Veliko skrb bodo posvečali partizanskim vdovam in sirotam. Iz zasedanja plenuma Ljudske prosvete zsl okraj Celje-okolica^ Pred nedavnim je bilo v Celju zase- danje plenuma Ljudske prosvete za okraj Celje-okolico. Izvoljeni delegati so se plenuma v dokaj lepem številu udeležili in s tem pokazali, da z odgo- vornostjo prevzemajo dolžnost, katero jim je naložila okrajna skupščina Ljudske prosvete. Delegati so posvetili posebno skrb poglabljanju društvenega notranjega življenja, borbi proti vdiranju kleri- kalnih, malomeščanskih in drugih ne- zdravih pojavov v ljudskoprosvetno delo, vključevanje mladine v Ijudsko- prosvetna društva, ustanavljanju Ijud- skoprosvetnih organizacij v kulturno zaostalih krajih. Poleg tega so delega- ti obravnavali finančno plat Ljudske prosvete, govorili so o gradnji okraj- nega letnega gledališča in o ustanovit- vi izposojevalnice kostumov. Vsi navzoči so sprejeli sklep, da je treba pojačiti borbo za napredno vse- bino ljudskoprosvetnega dela, ki je z napačnim pojmovanjem demokratiza- cije našega javnega življenja, dobilo predvsem v kulturnoumetniških sku- pinah izven ljudskoprosvetnih društev plehak, in včasih celo škodljiv značaj. S tem v zvezi je treba pojačiti borbo proti vplivom klerikalizma, ki ima po- nekod močno oporo v gasilskih dru- štvih, in proti vdiranju malomeščanske miselnosti v področje Ljudske prosvete. Da bodo društva sposobna ta sklep uresničiti, je potrebno, da se organi- zacijsko utrdijo in zaživijo tako no- tranje življenje, ki bo zbližalo vse čla- ne osnovnih ljudskoprosvetnih organi- zacij ter jih povezalo v borben kolek- tiv. Ne samo igranje in petje, temveč tudi diskusijski krožki, skupinski iz- leti, obiski raznih tovarn, predstav so- sednjih društev itd.) Prav tako pa se morajo društva tesneje povezati z osta- limi množičnimi organizacijami. Da se omogoči razvoj ljudskoprosvet- nega dela v zaostalih krajih, so dele- gati sklenili, da bodo močnejša dru- štva prevzela nad temi kraji patrona- te, jih večkrat obiskala s svojimi kul- turno-umetniškimi skupinami ter s tem vzbudila pri njih zanimanje za lastno kulturnoprosvetno delo. Po ugotovitvi, da je v društvih za- stopane vse premalo mladine, je ple- num sklenil, to stanje v bodoče v prid mladini izboljšati ter posvetiti poseb- no skrb ustanavljanju mladinskih in pionirskih društvenih sekcij. Poleg še ostalih sklepov, ki jih je sprejel plenum, je eden izmed najvaž- nejših sklep o ustanovitvi lastne izpo- sojevalnice za kostume. Ta naj bi dru- štvom omogočila izposojanje gledali- ških oblek, ne da bi bilo treba te iska- ti koderkoli, odnosno se voziti ponje v Ljubljano, pri čemer izgubljajo na ča- su in si večajo stroške prevoza. Vsekakor je živahna diskusija, kate- re rezultat so bili konkretni sklepi, pokazala, da je na področju Ljudske prosvete mnogo perečih vprašanj, ka- tere pa bodo lahko vztrajni Ijudsko- prosvetni delavci, ob pomoči ostalih množičnih organizacij, uspešno rešilL M. I. Ob zaključku izobraževalnih tečajev v šoštanjskem okraju Okrajni svet za prosveto v Šoštanju je pri organiziranju izobraževalnih te- čajev v zimski sezoni 1951-52 dosegel pomembne uspehe. Po vseh krajih, kjer so bili organizirani tečaji, se je poka- zalo, da je bilo kmečko ljudstvo bolj dostopno za izobraževalne tečaje, če se je poleg izobraževalnih vršil tudi prak- tični tečaj, kot gospodinjski, za kroje- nje in radioamaterski. Najboljše uspehe sta dosegla tečaja v Mozirju in v Novi Štifti. V Mozirju so imeli kar dva tečaja — kmetijsko izobraževalnega in gospodinj- skega. Kmetijsko izobraževalni tečaj je trajal en mesec, obiskovalo ga je 26 kmečkih fantov iz Smihela, Ljubije, Lepe njive in Mozirja. Poleg strokovne usposobljenosti so imeli še slovenščino, računstvo, biologijo, zgodovino in zem- ljepis. Za gospodinjski tečaj pa je bilo toliko zanimanja, da so morali organi- zirati dva tečaja. Prvi je bil od l.okt. do 31. decembra, drugi pa od 1. janu- arja do 15. aprila. Oba tečaja je pose- čalo 44 žena in deklet iz Mozirja, Smi- hela, Lepe njive 'ter celo dve tovarišici iz Luč. Gospodinjski tečaj bo zaključen 15. aprila, v nedeljo 6. aprila pa so te- čajnice priredile gospodinjsko razstavo v Mozirju. Gospodinjski tečaj vodi z 'ispehom tov. Marija Kocbek. V Novi Štifti so imeli splošno izobra- ževalni tečaj z radioamaterskim teča- jem. Poleg strokovnega tečaja imajo še računstvo, slovenščino, zadružništvo, 'biologijo- in živinozdravstvo. Značilno za Novoštiftčane je, da so vsako leto Najboljši, za kar ima zasluge šolski Upravitelj Anton Senica. Splošno iz- obraževalni tečaj se je končal konec februarja, dočim radioamaterski še traja. Gospodinjski tečaj v Rečici ob Savinji poseča 40 tečajnic, v Šoštanju Pa 26 tečajnic. V Šoštanju je bil tudi kmetijski tečaj, ki je imel 16 udeležen- cev. V Smihelu je obiskovalo celodnevni kuharsko-krojni tečaj 23 tečajnic. V, Gornjem gradu so imeli od 6. novembra! 1951 do začetka februarja letos dvakrat tedensko gospodinjsko-šivalni tečaj, ki ga je obiskovalo 32 žena in deklet. Tudi v Ljubnem so imele žene in dekleta trikrat tedensko gospodinjski tečaj z udeležbo 37 tečajnic, ki so se tudi na- učile računstva, petja in pletenja, dočim so imeli v Topolšici izobraževalno- krojni tečaj. _ F. L. Kaj \e norega po svetu ? Sodišče v Lucci je izreklo obsodbi nad italijanskimi partizani-garibaldinci.| Zaporne kazni znašajo pri treh, dosmrt-i na ječa, ki pa je bila spremenjena na 30 let ječe, dva sta bila prav tako ob- sojena na 30 let, 36 pa jih je bilo ob- sojenih od 12 do 22 let ječe. Enajst jih je bilo oproščenih. Ta sramotna obsod- ba italijanskih partizanov mora zbuditi vest vsega človeštva in se mora raz- veljaviti. — V Tuniziji bo mešana tu- nizijsko - francoska komisija izvedla francoske reforme. — ZDA so izplačale doslej kot pomoč tujim državam 39 mi- lijard dolarjev. — Na pogajanjih v Pan Mun Jomu so zastopniki Združenega poveljstva vložili ncve predloge v za- devi graditve letališč med premirjem in imenovanja sovjetskega zastopnika za člana mednarodne komisije za nad- zorstvo nad premirjem. Kitajci in Se- vernokorejci te predloge sedaj prouču- jejo. — Egiptovska vlada je opozorila Anglijo in ZDA, da bi bila predložitev nove sudanske ustave v sedanjem tre- nutku, ko so v teku p>ogajanja med Londonom in Kairom, ovira za rešitev anglo-egiptovskega spora. — Predsed- nik perzijske vlade dr. Mosadik je spo- ročil Mednarodni banki, da bi želel ob- novitev pogajanj. V to svrho je stavil dva pogoja: v perzijski petrolejski in- dustriji ne bi smeli biti zaposleni bri- tanski strokovnjaki, temveč strokov- njaki iz nevtralnih držav; Mednarodna banka lahko prevzame vodstvo nad perzijsko petrdlejsko industrijo le kot organ perzijske vlade. »Povrtnina« bo tudi letos izpolnila svoje naloge Pred kratkim smo čitaU v »Savinj- skem vestniku« članek pod naslovom »Na trgu je oživelo, toda...«. Bojazen avtorja, češ da podjetja ne bodo sposobna izvršiti intervencijo na trgu, je odveč, ker so podjetja v tem pogledu dokazala dovolj sposobnosti pri uspešni intervenciji v letu 1951 in sicer pri raznih življenjsko važnih artiklih, kot je krompir, razna zelenjava in ostali poljski pridelki. Zato je avtor lahko popolnoma prepričan, da bo in- tervencija tudi v letu 1952 prav gotovo uspešna v korist potrošnika. Avtor posebno zameri »Povrtnini«, češ da se to podjetje bavi z raznimi artikli, ki ne spadajo v delokrog tega podjetja. Med drugim navaja, da ima podjetje v prodaji lešnike, orehe, suhe, slive, rozine in konzerve, kar pa spada' pod povrtnino in sadje. : Kritizirana je tudi mesnica podjetjaj »Povrtnine«. Mnenja smo, da bi jo mo-i rali pohvaliti, ker je vršila važno na- logo v najbolj kritičnem času, ko ni bilo zadostnih količin mesa na razpola- go in je preskrbovala precejšnji del celjskih potrošnikov s kvalitetnim me- som. »Povrtnina« Celje je v letu 1951 po- stavila na celjski trg okoli 3,200.000 kg raznih kmetijskih proizvodov. Res je, da je po potrebi podjetje prodajalo go- tove količine blaga tudi na debelo, ali to je bilo neobhodno potrebno za čim uspešnejšo intervencijo bodisi v ceni ali v kvaliteti, nikdar pa podjetje »Po- vrtnina« ni plasiralo na debelo blaga, ki je bilo potrebno na celjskem trgu, temveč le količine, ki so bile odveč. Odvisne količine so v prvi vrsti plasi- rali v bližnje industrijske centre kot je Velenje, Šoštanj ter razna zdravilišča in ustanove, do katerih ima podjetje dolžnosti in obveznosti. Nadalje navaja avtor, da bi se lahko nabavilo dovolj zelenjave v bližnji okolici Celja. V bližnji okolici omenjene zelenjave v zimskih mesecih ni dobiti, ker je ta zelenjava le v južnih krajih ob morju. Glede finančnih sredstev v podjetjih je jasno, da so to državna podjetja, ki imajo vsak čas kontrolo finančnih or- ganov. Na drugi strani pa je tu delav- ski svet z upravnim odborom na čelu, ki upravlja podjetje in je pripravljen vsa odvisna finančna sredstva dati na razpolago komunalni dejavnosti. Kako bomo sadili sadno drevje ? Bilo bi odveč, če bi znova razprav- ljali, kako se pravilno sadi sadno drevje. Kljub temu pa je vendar čudno, da ne- kateri sadjarji nočejo razumeti in upo- števati praktično preizkušenih in stro- kovnih navodil za sajenje sadnih dre- vesc. Mnogokje po kmetih sadna dre- vesca sadijo še na starodaven način v majhne jamice, kakor malo debelejši krompir. Najbolj izrazit primer takega sajenja je v Sentlenartu nad Laškim, kjer so pripravili za letošnje sajenje prav majhne jamice. Poleg tega name-, ravajo še saditi v svež hlevski gnoj.i Mnenja smo, da bi bila naloga tam- kajšnjega sadjarskega odseka kmetij- ske zadruge, da takšna dejanja z go- spodarskimi nasveti prepreči. V Sent- lenartu že pet let uspešno čistijo sadno drevje, kakor uradno javlja njihov kra- jevni ljudski odbor. V njihovih sadov- njakih pa vidimo prav nasprotno sliko, da iz leta v leto lepše uspeva na nji- hovih jablanah po sadovnjakih »bela omela«. s Drobne novice iz države Prva seja III. rednega zasedanja Ljud- ske skupščine LRS bo 11. aprila ob 10. dopoldne. — V Gradcu so odprli pro- store jugoslovanskega aerotransporta. Nova letalska proga Beograd—Zagreb— Gradec—Frankfurt bo uvedena 21. apri- la. — Kongres sindikata rudarjev Jugo- slavije bo v Ljubljani 28. in 29. aprila. — Pokrajinski odbor Ciril-Metodijske- ga društva katoliških duhovnikov je poslal zunanjemu ministru vlade FLRJ resolucijo, v kateri duhovniki Ciril- Metodijskega društva soglasno in na- vdušeno odobravajo stališče vlade FLRJ v vprašanju naših odnosov do Italije.] stran 2.^ »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 12. aprila 1952 stev. ir Nevarni škodljivci iz Tovarne emajlirane posode v Celju so prejeli zasluženo kazen Veliko zanimanje je vladalo v Celju te dni za obravnavo, ki je bila pred okrožnim sodiščem proti skupini škod- ljivcev iz Tovarne emajlirane posode v Celju. Dvorana Sindikalnega doma, kjer se je obravnava vršila, je bila pretesna za vse, ki so hoteli neposredno slišati o početju peščice pokvarjencev, pa je prav, da se tudi širša javnost s tem seznani. Na zatožni klopi so se znašli Zupane Jože, strojni ključavničar iz Celja, in Gorišek Ivan, ključavničarski pomočnik iz Teharja, Avšič Franc, mehanik iz Celja, Stanič Ivan, preddelavec iz Celja, Kumer Franc, ključavničar iz Celja, Rebernik Vladislav, pleskar iz Celja, Nidorfer Maks, ključavničar, Velenšek Martin, preddelavec, oba iz Celja, vsi zaposleni v tovarni, potem Trdin Bene- dikt, ključavničar iz Arje vasi, in Ska- men Ivan, električar, oba svojčas usluž- bena v tovarni, in končno Tomac Ema in Zupane Slavica, gospodinji iz Za- greba, obe sorodnici Zupane Jožeta. Delovanje obtožencev je šlo predvsem za tem, da so v tovarni Itradli izdelke, potrošni material in orodje ter celo elektromotor iz ekonomije in da so nakradeno blago prodajali raznim pre- kupčevalcem, ali pa kot Tomac Ema na trgu v Zagrebu. Te tatvine so iz- vrševali posamezni obdolženci na čelu z Zupane Jožetom vsaj od začetka leta 1948 dalje, če že ne prej in samo s tem oškodovali tovarno za preko 1 milijon dinarjev vrednosti, računano po tržni ceni. Ukradenih je bilo p>o skromni ce- nitvi preko 5000 navadnih krožnikov, preko 600 komadov izdelkov, priprav- ljenih za izvoz, večje število umival- nikov in še razna drobna posoda, ra- čunano po navedbah samih storilcev, ki pa niti več ne vedo. koliko vsega so v treh letih pokradli. Ze samo to dej- stvo, posebej pa način, kako so storilci izvrševali tatvine, ko so vlamljali v tovarniške obratne prostore, nekajkrat celo skozi streho, kako so si vnaprej pripravljali posodo v razna skrivališča, jo na najrazličnejše načine iznašali iz tovarne, kjer je kupec navadno že ča- kal na blago, dalje da so izkoriščali službo dežurnih ključavničarjev, kon- trolna služba v tovarni ni bila vedno na mestu, ali pa so si pomagali z di- rektnim podkupovanjem — kaže na to, da je bila v tovarni na delu dobro organizirana tolpa tatov in vlomilcev razdeljena v več skupin. Te skupine so bile tako rekoč dnevno v akciji, za njimi pa so stali Zupane, Gorišek in Velenšek s svojimi zahtevami po po- sodi, češ da bodo prišli kupci. Iz tak- šnega delovanja je razvidna posebna brezbrižnost do skupnosti pri veliki večini vseh udeležencev, ki so se iz tatov zaradi lahkega zaslužka v teku let razvili v prave saboterje z direkt- nim namenom, škodovati narodnemu gospodarstvu. Najbolj podjetna člana te druščine, Zupane in Gorišek, sta tak namen di- rektnega škodljivstva pokazala še po- sebej z diverzijo v tovarni spomladi leta 1951, za katero je Zupane napeljal Goriška, da jo je izvršil s tem, da je v< novo moderno električno sušilno peč oddelka, ki dela za izvoz, položil gra-^ nato z namenom, da bi povsem uničil' to izredno važno napravo. Le sreeenj slučaj je bil, da učinek eksplozije nŽ bil večji. Kljub temu pa je zaradi iz-i pada na proizvodnji zaradi popravila sušilnice nastala škoda za skupnost v višini skoraj 10 milijonov dinarjev. — Zupancu očividno to še ni zadoščalo. Poleg dnevnih sabotaž, ki jih je izvrše- val tako rafinirano, da mu ni bilo mo- goče priti na sled, je potem, ko sta se z Goriškom odločila, da pobegneta v inozemstvo, očividno zato, da bi tam nadaljevala s svojim delovanjem proti lastni državi, pripravljal Goriška, naj minira v tovarni generatorski cevovod v bližini acetilenske naprave. To je bilo pa celo Gorišku, ki se je sicer strinjal z vsako Zupančevo nasnovo, preveč ko je uvidel, da bi imela takšna eks- plozija katastrofalne posledice za celo tovarno, pa je izvršitev odklonil. — Zupane ni odnehal, pa je nagovarjal Goriška, naj vsaj navrta elektromotor, češ da bi bila to tudi lepa sabotaža. Izčrpna, štiri dni trajajoča obravnava pred okrožnim sodiščem, ki jo je vodil predsednik sodišča Sok, je vsa ta dej- stva in še druga zelo jasno osvetlila, tako da so številni poslušalci, zlasti iz vrst delovnega kolektiva tovarne, glasno dali duška ogorčenju nad pokvarjenost- jo zločinske združbe, zlasti pa njenega iniciatorja Zupanca. Ta se je tudi pred sodiščem pokazal povsem izprijenega, saj celo po predočitvah svojih sodelav- cev pri zločinskem početju, razen ma- lenkosti, ni priznal ničesar. Splošno mnenje, ki je prišlo do izraza že med obravnavo, zlasti pa ob koncu, je, da je upravičena zahteva javnega tožilca po strogem kaznovanju. Obsojeni so bili: Zupane Jo- že na smrt z ustrelitvijo, Gorišek Ivan na dosmrtni strogi zapor, Velenšek Martin na 15 let strogega zapora, Av- šič Franc na 13 let strogega zapora, Stanič Ivan na 8 let strogega zapora, Kumer Franc na 10 let in 6 mesecev strogega zapora, Trdin Benedikt na 6 let strogega zapora, Rebernik Vladi- slav na 10 let strogega zapora, Nidor- fer Maks na 1 leto strogega zapora, Skamen Ivan na 9 mesecev strogega zapora, Tomac Ema na 1 leto in 10 mesecev zapora pogojno za dobo 3 let in Zupane Slavica na 2 meseca zapora pogojno za dobo 1 leta. Ta obravnava je tako pokazala, kak- šnih metod se poslužuje sovražnik v namenu, ovirati našo gospodarsko gra- ditev, pokazala je, kako se lahko ma- ščuje premajhna budnost ne samo vod- stva podjetja, ampak celotnega delov- nega kolektiva. Temu, predvsem pa članom upravnega odbora in delavskega sveta, ki sedaj sami upravljajo pover- jeno jim splošno ljudsko premoženje, sindikalni in partijski organizaciji, bo ta obravnava lahko mnogo koristila in jih spodbujala, da to, kar so že dosegli pri izboljšanju prilik v tovarni, razvi- jajo dalje in povzdignejo podjetje na tisto mesto, ki mu v naši industriji pripada. CELJSKI OPAT dr.KOVAČIČ pred sodiščem Naš list je že pisal o poslovanju v celjskem župnišču pod vodstvom opata dr. Kovačiča. Javnost smo seznanili tudi s tem, kako je izkoriščal verska čustva vernikov v svojo korist, kako se je bavil s prepovedano trgovino in kako je goljufal državo z utajo denar- nih dohodkov, ki jih je sprejemal za razne verske obrede, za katere bi ^no- ral odvajati, kot vsi davkoplačevalci, davek državi. V svojem sovraštvu do ljudske oblasti je šel še dalje: Na skri- vaj je opravljal krste otrok, ne da bi za to vedeli starši, z namenom, da bi ustvarjal razdore v zavednih družinah. V posredniških poslih za spregled okli- cev pa se je izražal, da je treba želji za spregled oklicev ugoditi, ker bosta sicer zakonca »preganjana«. Še več. Kot ogorčen protivnik ljudske oblasti in socializma se je vtikal tudi v politiko ter »prerokoval« svojim maloštevilnim simpatizerjem usodo naše države, se- veda tako, kot si sam želi. Odmev v javnosti na te objavljene stvari je bil že takrat na splošno pozi- tiven. Bili so pa še posamezniki, ki ali niso hoteli ali iz nevednosti in zaupanja — v dušnega pastirja — niso mogli verjeti, da je vse to res. Tisti, ki niso hoteli verjeti, so to tolmačili kot izraz gonje proti Cerkvi in duhovščini na splošno. Saj je to znana parola reak- cije, s katero hoče potvarjati dejstva in ukrepe proti posameznikom ter jih iz- enačevati s splošno politiko do Cerkve. Vsakomur je jasno, da je Cerkev lo- čena od države in nihče še ni bil zaradi verskega prepričanja preganjan. Vse- kakpr pa ne moremo dovoliU. da se pod krinko vere skrivajo razna kazniv« dejanja, ali celo sovražna dejavnost zs kar mora dajati odgovor vsak naš državljan, če se takšna dejavnost do- kaže. Zato poglejmo nekaj dejstev, ki jih je ugotovila obravnava proti dr. Kova- čiču. Na njej se je izkazalo, da opat ni »nedolžna ovca«, temveč ljudski škod- ljivec, ki gleda le na svoje sebične ko- risti in si želi povratka na staro. Blagor ljudstva mu ni mar. Ljudsko oblast pa cinično prezira in se ji posmehuje, ker je zagrizen sovražnik delovnega ljud- stva. Dr. Kovačič je razširjal sovražne vesti, kot n. pr., da petletni plan ni dosegel svojega namena, da produkcija pada, da je naša demokracija dejansko dikta- tura, da ljudstvo nima zaupanja v za- kon, da je industrializacija države drag eksperiment, ki se ne more obnesti itd. Govoril je tudi, da bo končno pri nas le zmagala »resnična demokracija«, ki jo bodo uvedle zapadne kapitalistične države, da je oficirski kader JLA raz- deljen na dva tabora, t. j. v Titu zveste pripadnike in informbirojevce, da je ljudstvo z odkupi in davki do kraja iz- mozgano, da je kmetijstvo v zastoju, da ni pri nas verske svobode, da se na vse načine omejuje verski pouk mla- dine, da so napadi na' duhovnike insce- nirani in navaja za to ptujske dogodke v letu 1951. Podobno propagando je vodil v župnišču in drugod, zlasti če je smatral, da ima opravka s svojim so- mišljenikom. Vsako težavo, ki se je pojavila pri graditvi socializma, je sku- šal izkoristiti zato, da bi rušil zaupanje ljudstva v oblast s tem, da je te težave tendenčno razpihoval. V razširjanju so- vražne propagande je bil tako drzen, da je celo državnemu uslužbencu Janku Rotu »dokazoval«, da to ni oblast, tem- več komunistična drhal. Pred sodiščem je dr. Kovačič zatrjeval, da je Ciril- Metodovo društvo ustanovljeno po na- vodilih in volji KP, oziroma da je to privesek OF za borbo proti Katoliški cerkvi. Protiljudski odnos dr. Kovačiča so do- kazale tudi priče, zbrane listine in oseb- na korespondenca. Celo njegov kaplan Žagar ga opisuje kot človeka, ki se ne strinja z današnjo državno in družbeno ureditvijo, seveda s farizejskim zavi- janjem, da gre le za »ideološko na- sprotje«. Sedaj pa še nekaj o »poštenosti« dr. Kovačiča. Preiskava je ugotovila, da je od 1. februarja 1950 do 1. noveipbra 1951 utajil na dohodku iz nagrad za oprav- ljene verske obrede preko 340.000 din. Povsem je utajil dohodke od rojstev, od odškodnine za cerkvene sedeže v višini preko 140.000 din, od prostovolj- nih prispevkov preko 550.000 din, na dohodkih za tako imenovane oddane maše iz prejšnjih let pa okoli 300.000 dinarjev. V istem času pa je razposlal raznim duhovnikom v državi 728.995 dinarjev, od katere vsote bi bilo treba plačati 34.169 din davka. Pri vseh teh dohodkih, ki niti ne izkazujejo celot- nega »gospodarskega« poslovanja žup- nišča v Celju pod vodstvom opata dr. Kovačiča, je še iskal dovoljenje za na- biranje prostovoljnih prispevkov. Ko mu je bilo to odklonjeno, je zatrjeval, da se Cerkev v vseh ozirih ovira, pri tem pa je »ponujal spravo«, češ, »dovo- lite mi, da zbiram denarna sredstva, pa bo tudi moj odnos do ljudske oblasti drugačen«. Poleg tega se je pečal z ne- ' dopustnim trgovanjem. Od Jožefe Plan- tarič iz Tržišča na Dolenjskem je spre- jemal v prodajo rožne vence ter jih v večjih količinah (vsaj 700) prodajal po ceni od 100 do 150 din za komad. Vsled teh dejstev se je dr. Kovačič moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je spoznalo krivim in obsodilo za ka- zniva dejanja sovražne propagande, utaje davka ter za nedopustno trgovino na 2 leti in 7 mesecev strogega zapora, na 8000 din denarne kazni in na ome- jitev državljanskih pravic za dobo enega leta. Z občnega zbora Zveze borcev v Mediogu Prejšnji teden so člani Krajevne zveze borcev Medlog, polagali na redni letni skupščini obračun svojega dela. Delo preteklega leta kaže na uspehe, po ka- terih lahko sodimo dober napredek. Na zboru je bilo ugotovljeno, da so bile obljube v tekmovanju domala vse izpolnjene. Tako je bila odkrita spo- minska plošča padlim. Lepa povezava je obstojala s krajevnim KUD »Miloš Zidanšek«, pa tudi z OF in RK. Prav nobene povezave pa niso dosegli z Ga- silskim društvom Babno. Po občnem zboru OF, na katerem so največ raz- pravljali člani Zveze borcev, pa so do- segli, da bodo vse krajevne organiza- cije delale z združenimi močmi v skup- nih akcijah. Ena glavnih nalog je do- gotovitev dvorane v Zadružnem domu, kjer nameravajo že 1. maja proslaviti ta naš največji praznik. Samokritična poročila posameznikov so pokazala na razne nepravilnosti. Člani so sklenili, da bodo uredili in izpopolnili podatke o vseh padlih in žrtvah fašizma. Razpravljali so tudi o delovanju klera, ki je — meneč, da je sedaj čas — začel dvigati glave ter izkoriščati pojem de- mokracije v svoje reakcionarne namene. V zvezi s tem so člani zveze borcev odobravali dokončno odstranitev vero^r uka iz šol. Na kraju so sprejeli načrt za bodočd delo, ki ga hočejo na vsak način iz-j vesti. Ta občni zbor je bil eden meS najboljšimi na celjskem, terenu. j Spomladanski sprehod Preteklo nedeljo po časopisnih poročilih baje nisi vedel ali naj oblečeš zimski ali spomladanski plašč. Jaz nisem bil v zadreg^i, ker nimam spomladanskega plašča, pač pa sem okleval, kam naj grem na popoldanski sprehod: na Glaziji se je bila bitka za gole — ni zame, v kinematografih so vrteli že znane zgodbe, vreme pa je bilo kislo. Skle- nil sem, da jo mahnem za nosom, bom že nekam prišel, da bo kaj zanimivega in res sem že kaj kmaln začel srečavati reko ude- ležencev — gledalcev z Glazije, ki mi je pri- čevala, da ima bežeča žoga tudi še za od- rasle svoj mik. Ker se pravkar pripravlja petstoletnica me- sta, me razvoj zanima in zato hodim z od- prtimi očmi po ulicah, da bi našel, kje bi bilo treba kaj popraviti, zato sem takoj za sušni- škim mostom ugotovil, da je na tisti rjavo- rumeni visoki hiši nasproti igrišču vsak dan več pobitih šip, ki prihajajočega domačina ali tujca prav nemilo ganeta, saj so pobite že več let. čez Lavo sem po ovinku dospel na Mariborsko cesto. Nehote sem se spomnil na neko že precej davno naredbo MI>0 zaradi uličnih tablic. Zanimalo me je, kako je s tem na tej cesti. Od železniškega prehoda pa do št. 136 sem naštel 18 starih (morebiti jih je še več), ki več ali manj kažejo in si- lijo na dan svojo »Grazerstrasse«. človek res ne ve, kako nai bi obsodil tako počasnost hišnih lastnikov. Med ogledovanjem številk so me zbodle v oči številne stare opore za napisne table, ki gole in prazne štrle iz sten, to pa ne samo na Mariborski cesti, temveč povsod po mestu. Table so bile v mnosrih primerih najbrž nemške in so pri osvoboditvi morale izginiti, v nekaterih primerih z last- nikom vred. Opore so ostale zabite v stene in zdaj v najbolj slikovitih držah mole v zrak in kvarijo razgled ulice. Naj nikdo ne misli, da hočem biti komu sodnik, ne, okusi so naposled različni! Ne- izbežno je, da živali pomažejo ulice, to bo najbrž povsod na svetu tako, zato posebni uslužbenci vsaj celjske ulice še kar zado- voljivo čistijo, na tisti kup razbitega cemen- ta pred okrajnim sodiščem, ki je nastal, ko so popravljali plinski vod, pa so pozabili vso zimo in še vedno leži tam. Ker ob nedeljah urarji nimajo razstav- ljenih ur s »pravim časom«, sem stopil v kolodvorsko vežo, da pogledam na uro, pa mi je nekdo v naglici pri edinih vratih prav nemilo stopil na razmeroma nov čevelj, tako da mi je precej pokvari dobro razpoloženje prineseno s spomladanskega sprehoda. So kioski predmet — dežele sanj? Izgleda žc tako! Prepričan sem, da dobršen del Celjanov niti ne ve, kako kiosk izgleda (kar ni njihova krivda), čeprav z mano vred vedo, da način kako se prodajajo pri nas v Celju časopisi in revije, ni kulturen, da je nesodoben in da v mesto kot je Celje ne spada. Ker upam, da jih bo MLO (kioske) kmalu postavil (vsaj 500 letnici v čast, če že iz drugih razlogov ne) se v definicijo kioska ne bom spuščal. Spustil se pa bom v prodajo časopisov, o kateri sem trdil, da je nesodobna. Ta namreč* res ni v redu in je od kulturnega izgledai in načina toliko oddaljena, kot so bili moja stara mati od atomske bombe. Mogoče kdaj prej, za njega časov, res druJ gače ni šlo, kot marsikaj kar danes gre. j To pa moti humani in ne samo estetski čut državljana. j Trije kolporterji vrše ta hvalevreden posel. Trije kolporterji, trije različni ljudje, vendar v glavnem na isti način, čepe kot vrabčki, stisnjeni ob izložbe. Čepe ob soncu, dežju, snegu ali burji (zavisi od realizacije meteoro- loške napovedi). Čepe od jutra do večera, tako boguvdano in vztrajno, kot živ signal »Poglej me«. Vztrajno od jutra do večera, da lahko prisostvuje celo kosilu. Jaz n. pr. vem točno, kakšne variacije pozna Matevžkov jedilni list, ki ga potem sam beli z različnimi komentarji. Komentira pa Matevžek rad. Ne vem ali bi se jezil ali pa smejal (zadnje bolj kislo), če dežuje, dobiš moker časopis. Sicer je iz papirja (kot je znano) in se po- suši. Toda v ceni je zapopaden suh papir in ne moker! Ne, ne, to ne gre. Z majhnimi sredstvi bi se lahko postavili kioski, ki bi tole stvar temeljito izpremenili. In ta sprememba bi bila mestu samo v čast. Malenkosti so važne, važne ker so sestaven del celote in niso zanje potrebni milijoni. ..^ _^____ ^ -ik IZ ZA VODNE PRI CELJU Prebivalci Teharske ceste, Čreta in Teharja prosijo merodajne, da bi vsaj nekoliko uredili Teharsko cesto, ker je v zelo slabem stanju. Ta cesta je važna za tujski promet, ker pelje v Rogaško Slatino. Avtobusni in avto- mobilski promet je močan na tej cesti, upo- rabljajo jo pa tudi prebivalci zgoraj imeno- vanih naselij. Želeti je, da bi se z ureditvijo čimprej pričelo. C. F ZAKAJ JE BIL ŽUPNIK GHIL na zatožni klopi? Pred dnevi je bila pred okrajnim so- diščem v Šoštanju obravnava v ka- zenski stvari zoper G r i 1 Pavla, žup- nika iz Družmirja pri Šoštanju. Zaseb- no tožbo je vložil Ledinek Franc, šo- fer bolnice za TBC v Topolšici. Sodišče je obtoženega Gril Pavla spoznalo za krivega, »da je dne 17. 9. 1951 v dopisu, ki ga je poslal dekanij- skemu uradu v Št. Ilju navedel Ledi- nek Francu očitno neresnično trditev v tem smislu, da prosi za spregled ene- ga oklica, da se izogne neljubemu izzi- vanju od strani izvestnih elementov, ker je v službi na toplici, da je torej o Ledinek Francu navajal nekaj neres- ničnega, kar utegne škodovati njegovi časti in dobremu imenu.« Toda to ni osamljen primer, saj je n. pr. pri spre- gledu dveh oklicev ženina in neveste Klančnik Franca in Rotnik Terezije iz okolice Šoštanja, v dopisu škofijskem ordinariatu v Mariboru navedel, »da bi se rada izognila neprilikam, ki so znane, (g. župnik, katere so te neprili- ke?) ker sta oba zaročenca v državni službi!« To njegovo prepričanje za Šoštanj ni novost. Da to podkrepimo, navedimo izmed mnogih primerov le enega. V stari Jugoslaviji je poučeval verouk na šoštanjskih šolah, toda v šolah ni po- učeval samo verouka, ker je bil to le njegov postranski nauk. Bavil se je predvsem s »politično« vzgojo. V letu 1938 je »učil« učence strokovnih šol, da je Frankov režim v Španiji hvale vrer den. Učenec Lihteneger Franc ga je' nato vprašal, zakaj papež blagoslavlja orožje španskih fašistov. Grila je to zmedlo in na to vprašanje ni odgovoril, pač pa je zadirčno omenil, da se naj učenci ne vtikajo v njegovo razlago, saj še velja izrek: »Ne glejte kaj de- lam, temveč poslušajte me!« No, Gril Pavla je zanimalo še več. Pri Lihtene- gerju je na vsak način hotel zvedeti, ali so Ivan Rock-Biba, Dušan in Božo Mravijak, Karel Destovnik-Kajuh in še drugi, komunisti, kje se sestajajo in pd. Te prvoborce delavskega razreda so nato vtaknili v stare jugoslovanske zapore, jih pretepali, preganjali, skrat- ka prenašali so najhujše tegobe klerske politike takratnih ylad. Takšen je bil! Ni čuda, če ga je takšna politika pri- peljala na zatožno klop. Obtoženi je v obravnavi priznal, da je v enem izmed svojih dopisov, ki ga je dne 17. 9. 1951 poslal na dekanijski urad v Št. Ilj zapisal, da naj naslov spregleda tretji oklic, »da se zaročenca izogneta neljubemu izzivanju od strani nekih elementov, ker sta oba v službi« itd. Pod »nekimi elementi« župnik Gril baje, kakor je v razpravi povedal ni mislil niti organov oblasti *iiti Paij- tije, niti članov KP. Pravi v zagovor, da je pod tem izrazom mislil predvsem na »fanatike«. Povedal ni kdo so ti fa- natiki, mi pa vemo, da je le kler vzgo- jil fanatike. Seveda obtoženec je cikal drugam, zato je v dopisu navedel, »da se zaročenca izogneta neljubemu izzi- vanju, ker sta oba v službi«. Župnik je to mislil našo ljudsko oblast, čeprav je na obravnavi zatrjeval, da tega ni mislil tako. Napisal pa je tako, kot je v sebi mislil. Zakaj je tako pisal, je znano. Hotel je blatiti našo ljudsko oblast, to tem bolj, ker v obravnavi obtoženec navaja, da ne ve niti za en primer, da bi kdo preganjal tiste, ki se cerkveno poroče. Torej župnik ne more dokazati tega »preganjanja«, ker ga ni, ker ljudska oblast še nikogar zato ni preganjala, nasprotno pa lahko navedemo primere, kako nekateri du- hovniki preganjajo tiste, ki ne hodijo v cerkev. Vse to gospod župnik sicer ve in naj skrbno prebira dnevno časo- pisje pa bo videl, da potrebuje del du- hovščine petrolej, milo, knjige za »zve- ličan je« duše odpadle ovce! Kakšne politične spletke je »skom- poniral« g. župnik v tem dopisu iz ene same želje, ki jo je v župnišču podal Ledinek Franc, ko je izjavil, da se mu mudi k poroki ter da želi to čimprej opraviti, zato bi rad spregled enega oklica. Iz tega stavka pa je g. župnik napisal razširjen dopis, kjer se ni ognil laži na račun naše ljudske oblasti, še več, namiguje na »r>ogoste pojave«. Ti po- javi naj bi bili po njegovem preganja- nje vere! Kar na dan z besedo g. žup- nik! Kdo Vas je preganjal? Nihče! Za storjeno kaznivo dejanje je bil župnik Gril Pavel obsojen na 21 dni zapora in plačilo 1.000 din stroškov ka- zenskega postopka. In sedaj, ko bo g. župnik »sedel« 21 dni, bo dejal, da so ga preganjali zato, ker je župnik, ker preganjajo vero in podobno. Ne bo pa povedal, da je bil obsojen zato, ker je lagal, klevetal na- šo ljudsko oblast in spravljal poštene državljane ob njih dobro ime. Šoštanjčani S KONFERENCE ORGANIZACIJE SLEPIH V CELJU Podružnica združenja slepih v Celju je v mesecu marcu sklicala letno kon- ferenco. Konferenci je prisostvoval pred- sednik republiškega odbora združenja slepih tov. Pleško. V daljšem referatu je nakazal naloge in delo organizacije. Po danem poročilu starega upravnega odbora o delu v preteklem letu, je bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom tov. Ivana Ograjenška iz Celja. Vse slepe na območju Celja in okolice vabimo, da se včlanijo v organizacijo. Prijave pošljite na naslov: OLO Celje- okolica — Svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo — podružnica slepih, Celje. SODNA KRONIKA Trgovski poslovodja t KZ Frankolovo Hren Stanko je leta 1950 vzel iz blagajne 20.000 din ter ta denar porabil v Kopru za nakup | raznih predmetov. Ko se je vozil vinjen s^ kolesom po Aškerčevi ulici v Celju, je po- drl na tla dva vojaka in^ ju lahko telesno poškodoval. Okrajno sodišče v Celju mu je prisodilo tri mesece zapora. — Za tatvino j moškega kolesa bo sedel 4 mesece 24-letni; Anton Šinkovec, delavec iz Arclina pri Voj-i niku. — Z neupravičeno trgovino sta se peča-, la v okolici Žalca 24-letni Tomo Pavlic in 23- letni Fran jo Grabovec iz Hrvatskega. Pro-i dajala sta ročne ure, kamenčke za vžigal-' nike in uhane. Nagrada vsakemu je en me-j sec in 20 dni brezplačnega bivanja za reset-i kami. — 55-letni delavec v Železarni v Što.' rah Jurij Motoh je v jeseni 1951 z dvorišča točilnice Halužan v Celju ukradel žensko ko-' lo, last Antonije Halužan. Sedel bo 5 me-: secev. — Zlato žepno uro, vredno 20.000 din je 21. februarja 1952 ukradla Ribič Matilda. Alojziju Potočniku v Zavodni pri Celju. Se-l dela bo 3 mesece. — 49-letni ključavničar Vinko Jane iz V'rbja pri Žalcu je bil ob- sojen na 21 dni zapora, ker je v bolniškem' stanju opravljal dela pri prezidavanju svo-* jega stanovanja in s tem zagrešil kaznivo' dejanje kršitve pravic iz socialnega zavaro-l vanja. Obsodba naj bo resen opomin tistim,; ki na podoben način skušajo izrabljati so-i cialno zavarovanje. — Dva meseca bo sedei Jože Gros iz Vranskega, ker je pretepel Kok Mihaela in ga lahko telesno poškodoval. — Od hčerke je sprejemala ukradene bone i« gotovino gospodinja Marija Gnus iz Hru-, ševca pri št. Juriju. Vedela je, da hčerk* ni prišla na pošten način do gotovine. Eii mesec zapora ji je plačilo. — En mesec b» sedel, ker ni hotel plačevati preživnine z« svojega izven zakona rojenega otroka, 27- letni Jezernik Ivan iz Št. Ilja pri Velenju. — Tri mesece za tatvino zavoja z blagom, ki jo je izvršil v gostilni v Škofji vasi, b» sedel delavec švan Alojz iz Zadobrove. — Brez vozniškega izpita je vozil z motornim kolesom 24-letni Jože Arh iz Začreta. Na cesti proti Šmartnem v Rožni dolini je po- drl 76-letno Vitanc Marijo. Slednja je pri padcu dobila hude telesne poškodbe. Kazen: dva meseca zapora. — Miličnika je obreko- vala v Grobelnikovi gostilni na Mariborski cesti 34-letna Hedvika Pušnik. Kazen: en mesec, pogojno za dobo enega leta. — 46- Ictni rudar Anton Gabršek je pri Sv. Pan- kracu s palico udaril rudarja Laznik Pavla po glavi tako, da je ta dobil pretres možga- nov. Svoje dejanje bo 4 mesece razmišljal za rešetkami. — Za 54.361 din je ukradla poso- de v Tovarni emajlirane posode tam zapo- slena delavka Lovrenčak Berta. Tatvine je izvrševala v letih 1949 in 1950. Sodišče ji je prisodilo 4 mesece zapora. NE NASEDAJTE GOLJUFOM V vranski okolici in Št. Jurju pri Celju se je pojavil 26-letni Peter Babic brez stalnega bivališča in zaposlitve. Prestal je zaporno kazen. Obiskoval je svojce tistih, ki pre- stajajo kazen in pod pretvezo, da jim b» nesel v zapor stvari, ki bi mu jih domači iz- ročili, je izvabil od lahkovernih ljudi večje materialne zneske. Tudi 20-Ietni Friderik Plečko je v zaporu spoznal Ivana Tanška i« Trnovca pri Vojniku. Prišel je k njegovi znan- ki Golež Heleni, posestnici v Trnovcu in J' ukradel raznih stvari v vrednosti okro^ 40.000 din. Oba tička čakata v celjskih za- porih na zasluženo kazen. Ljudem naj bo t» v opomin, da ne nasedajo t;ikim nepridipra- vom, temveč da le rednim potom iščejo trebne zveze. gtev- 15 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 12. aprila 1952 Stran 3.1 Priobčujemo nekaj odlomkov iz za- piskov občinskih sej nekdanjih nemškili celjskih občinskih svetov, da se tudi danes spomnimo na težke razmere, ki 80 jih nekdaj preživljali celjski Slovenci t boju za svoje pravice v takrat ponem- eenem Celju. Drobne zanimivosti iz starega Celja Iz delovanja nekdanjih občinskih s ve/o v, ki so bih Slovencem zelo nenaklonjeni NEMŠKI STRAH... Na seji občinskega sveta 3. aprila 1882 je bil stavljen naslednji predlog, j^i so ga podpisali vsi občinski svet- niki: »Iz razloga, ker so slovenski stran- jjarji neumorno na delu, da poslove- jujo in odvzamejo spodnještajerskim mestom in trgom nemško obeležje in jn ker je bila namera slovenizirati tudi spodnještajerske srednje šole ter| tako odvzeti doraščajoči generaciji možnost, si svoj obstanek zasigurati v širnem svetu, smatra celjski občinski svet za dolžnost, proti takim napred-j ku in kulturi sovražnim stremljenjem] kar najodločneje nastopiti in se z vse-i mi zakonitostmi in dovoljenimi sred-j stvi proti temu boriti. i V prvi vrsti morajo biti vložene pe-' ticije za poslansko in gosposko zbor- nico. Tudi se mora na isti način pre- prečiti sloveniziranje uradov in sodišč. Tako stremljenje slovenskih strankar- jev zasleduje cilj, da se zaradi slove- niziranja uradov in sodišč ustanovi v Ljubljani deželno nadsodišče, s čimer bi bil storjen prvi korak k delitvi naše domovine in k fantastični ideji usta- novitve »Kraljevine Slovenije«. Končno želi občinski svet mesta Ce- lja, da se v svrho skupne borbe spod- nještajerskih Nemcev proti takim ci- ljem in da bi se laže odbilo za nemško in slovensko prebivalstvo kvarne aspi- racije, sestane strankin zbor za Spod- nještajerske« SLAVA TEBI, KI SI NAS KMETE LJUBIL ... Starejšim Celjanom je gotovo še znano, da je svoje dni stal na seda- njem Trgu svobode pred bivšim Na- rodnim domom, spomenik cesarja Jo- žefa II. Imel je lepo železno ograjo, tam so rastle štiri ciprese in okrog so stale štiri plinske svetilke. V sredini vsega pa je bil vodnjak. Na seji občinskega sveta 1. septem- bra 1882 je bilo sklenjeno, postaviti na takratnem Grajskem, sedaj Trgu svo- bode, spomenik cesarju Jožefu II. Za postavitev spomenika se je sestavil po- seben odbor. Spomenik je bil odkrit z velikimi svečanostmi 29. oktobra ob 11. uri na Grajskem trgu. Na predve- čer je bilo mesto svečano razsvetljeno in po mestnih ulicah se je vila bakla- da, po zakladi pa je bil družabni se- stanek v hotelu »Pri zlatem levu«. Uvod v slavnostni dan je bila budnica, ob pol 11. so se vsjr udeleženci slavno- sti, društva in kof^joracije v slavnost- nem sprevodu podali na Grajski trg pred spomenik, kjer je občinski svet- nik Tisch imel slavnostni govor v nem- škem, župan iz St. Petra v Savinjski dolini Josip Lenko pa za slovensko podeželsko ljudstvo, v slovenskem je- ziku. Zupan mesta Celja dr. Necker-; mann je nato odkril spomenik in ga prevzel v varstvo občine. Celjske dame so položile pred spomenik venec, trak: tega venca je bil pozneje v celjskem^ muzeju. Po slovesnosti odkritja je bil v kazini, ki je stala na mestu sedanje- ga OF doma, banket. — Ta spomenik je po nastanku stare Jugoslavije stal par mesecev še na svojem mestu. Hu- domušneži so ga ogrnili v star avstrij- ski vojaški i51ašč, na glavo so mu po- veznili železno vojaško čelado. Na pod- stavek spomenika je bila prislonjena napisna kažipotna tabla, ki so jo sneli na križišču sedanjega Tomšičevega trga, z napisom »Nach Graz, Wien«. Ker se za odstranitev spomenika ni nihče brigal, mu je v novoletni noči 1919 mladina navezala okoli vratu vrv in Joseph II. se je zvrnil v sneg... Sic transit gloria mundi... M. C. IZ CELJA... LJLDSKA UNIVERZA V CELJU Predavanje: Politične prilike pri Slovencih koncem 19. stoletja in Cankarjevi Hlapci, se bo vršilo v četrtek 17. aprila 1952 ob 19.S0 v dvorani Narodnega doma v Celju. Preda- val bo tov. prof. Aškerc Anton, predsednik Sveta za prosveto in kulturo v Celju. TUDI VZROK, ZAKAJ JE PO CELJSKIH ULICAH TEMA v časopisih se pojavljajo večkrat vesti, v katerih se kritizira, da je tema v nekaterih predelih mesta. Uslužbenci javne razsvetljave sicer monti- rajo od časa do časa manjkajoče žarnice, vendar vse skupaj nič ne pomaga, ker se je v razdobju zadnjih 14 dni ugotovilo, da so bile žarnice javne razsvetljave ukradene ali pa s kamenjem razbite. Redne tatvine se vršijo po terenih Jožefov hrib in na Ljubljanski cesti. Med tem, ko v parku večinoma žarnice razbijejo. Škoda gre v težke tisočake in znaša samo za v zadnjem času pokradene žarnice okrog 3000 din. za razbite svetilke v parku pa 9000 din. Svetujemo, da bi prebivalci terena Jožefov hrib in Lisce, kakor tudi iz ostalih predelov mesta opazovali, kdo je storilec, kajti če bomo tatvine in razbijanje svetilk preprečili, potem sem prepričan, da bo tudi razsvetljava v kritičnih predelih mesta boljša. M. J. NA RAZVALINAH STAREGA GRADU so lepe razgledne točke. Ena takih je raz- gled na Savinjo. Tam pa je del zaščitnega zidu porušen. Delno je zid zglodal zob časa, delno pa je bil porušen od raznih neodgovor- nih elementov. Tudi na Friderikovem stolpu so vrzeli, ki so že naravnost smrtno nevarne. Olepševalno društvo opozarja posetnike sta- rega gradu, da so na takih mestih zelo pre- vidni. Mala nepazljivost lahko povzroči ve- liko nesrečo. PREPRIČLJIVA ZMAGA STRELSKE DRUŽINE »TEMPO« V nedeljo 6. aprila so se pomerili med seboj člani strelske družine »Tempo« iz Gaberja s člani strelske družine »Ivan Gošnjak« iz Titove kasarne v prijateljskem dvoboju v streljanju z vojaško puško na 300 m. V po- zdravnem govoru, ki ga je imela tov. čatrova, je navedla med drugim to, da so tudi strelci iz Celja pripravljeni braniti domovino do zadnjega diha, če bo potrebno. »Ne bomo do- pustili, da bi naše brate v Trstu, Istri in Dalmaciji zasužnjili italijanski imperialisti!« Zai vsako strelsko družino sta nastopili po dve 5-članski ekipi, nekaj pa še izven kon- kurence. V tem dvoboju je prepričljivo zmagala strelska družina »Tempo« s 713:179 krogi. Tehnični rezultati so naslednji: 1. Tržan Jože 98 krogov, 2. Mejaviek Mirko 95, 3. čater Drago 79, 4. Pocajt Sla- vica 73, 5. čater Vali 71 (vsi »Tempo«) itd. Najboljši strelec strelske družine »Ivan Goš- njak je zasedel z 62. krogi šele 9. mesto. Želimo, da bi bilo v bodoče v Celju še več takih tekmovanj! NOVOIZVOLJENI DELAVSKI SVET v PODJETJU »OBLAČILA« je iz svoje srede izvolil upravni odbor pod- jetja, obenem pa je bil razgovor o bodočem delu. Z ozirom na nove gospodarske prilike je bilo nujno, izločiti in osamosvojiti nekaj obratov, in sicer čevljarsko delavnico, kro- jaštvo in šivalnico po meri. Zaradi tega je bil izvoljen tudi nov odbor sindikalne po- družnice. Novoizvoljeni delavski svet, kakor tudi ostali se vneto zanimajo za gospodarske težnje podjetja. Pomembno delo ŽSO Celje in vloga društva za bodoči razvoj fizkulture v Celju Komaj leto dni je poteklo od iistanovitve >Železiiičarskega športnega društva« v Celju. Mlado društvo, ki je v marcu preteklega leta « rokometne sekcije pričelo razvijati svojo dejavnost, je v kratkem obdobju pokazalo pj^v lepe uspehe. To daje upanje, da bo društvo v bodoče doseglo še večji razmah. Delovanje društva, odnosno njegovih sekcij pa je bilo in je še povezano s problemi, ki so deloma subjektivne, še bolj pa objektivne narave. Z najtežjimi problemi se je moral t>oriti gospodarski odbor, da zagotovi sekci- jam nujno potrebne rekvizite. Pred društvo *ot celoto pa je postavljena naloga čimprej Urediti prostore in igrišča za treninge in tekmovanja. ŽSD Celje razvija svojo dejavnost preko Petih sekcij: rokometne, košarkaške, plavalne, odbojkaške in nogometne. Ima 150 aktivnih članov ter več sto podpornih. Notranje-orga- nizacijsko sloni delo na odborih, ki so orga- nizirani v skladu z gospodarskimi in propa- -gandnimi potrebami. Delo sekcij so spremljale težave, ki niso dopustile, da bi društvo doseglo takšen nivo, kot si je to članstvo želelo. Moštva rokometne sekcije so v lanski sezoni odigrala 29 tekem, od tega I. moštvo 19 kot član zvezne roko- metne lige. 7 tekem je bilo odločenih v ko- rist društva, 2 sta bili neodločeni in 10 iz- gubljenih. Mladinci so si v letu 1950-51 pri- borih naslov republiškega rokometnega prva- ka. Ženska skupina je po uspešnih začetnih rezultatih, ki so ji dovolili vstop v zvezno ligo, zaj-adi neodgovornosti nekaterih od- mrla. Vsekakor bo potrebno v bodoče ob- noviti žensko skupino. Brez dvoma se bo kakovost rokometnih skupin občutno izbolj- šala, čim bo na razpolago igrišče in potrebni rekviziti. V letošnjem letu je I. moštvo od- igralo več tekem in je vse odločilo v svojo korist; v kratkem bo nastopilo v podzvez- nem tekmovanju varaždinske skupine. Košarkaška sekcija se je trudila urediti si igrišče, vendar zaradi pomanjkanja finanč- nih stredstev ni uspela zgotoviti potrebna dela, kar bo po vsej verjetnosti v letošnji sezoni uspelo. Sekcija je imela redne treninge in sestanke. Problem rekvizitov pa je še vedno pereč. Plavalna sekcja predstavlja društvu prav- zaprav osnovo, na kateri se lahko društvo v bodoče omasovi. Sekcija je v pretekli sezoni izvedla več tekmovanj in zabeležila vidne uspehe. Vendar je morala iskati bazene izven Celja, to je v Rimskih Toplicah in Rogaški Slatini. Plavalna vrsta je bila zaradi dobrih rezultatov brez kvalifikacije sprejeta v zvezno ligo. Masovnost in kakovost pa zahtevata kot prvenstveno važno nalogo — čimprej zgra- diti v Celju bazen, začasno pa usi)osobiti pro- vizorij v rokavu Savinje. Nogometna sekcija rsizvija svojo dejavnost preko treh moštev, od katerih je najslabše delovalo moštvo starejših, dočim so si mla- dinci priborili vstop v Slovensko ligo in v njej dosegli 4. mesto. Delovanje sekcije je povezano z ureditvijo igrižča, pravtako pa tudi delovanje odbojkašev. Letos si je društvo zadalo nemalo nalog, ki pa jih more izvršiti le ob disc pliniranosti svojih članov in podpori merodajnih faktor- jev. Potrebno bo povečati število članov ter pritegniti v društvo predvsem mladino z de- lavskih vrst. Druga, pravtako važna naloga pa je ograditev igrišča pri Skalni kleti ter ureditev ploskve za nogomet, košarko in od- bojko. Očistil se bo odvodni kanal, da ne bo na igrišču poplav. Plavalna sekcija bo morala postati najbolj množična, ker ima zato tudi najboljše pogoje. Zato bo potrebno očistiti in urediti provizoričen bazen v rokavu Sa- vinje, kjer se bodo vršili treningi in tekmo- vanja. Društvo vabi v svoje vrste vse tiste, ki imajo veselje se izživljati v športu ter kre- piti svojo fizično sposobnost. R. G. Nekulturno obnašanje v planinah Ob priliki prvenstva celjskih srednjih in 'tpokovnih šol v smučanju na Golteh so ohi- *kaU planinsko kočo tudi Stropnik Franc, končan Robi, Budnar Leon (vsi iz Celja) in *«ki Mozirjan. Omenjeni mladinci so vzbujali J*»ornost pri številni dijaški mladini s i^ojo sposobnostjo pri pitju vina, ki so ga '««ali v polni meri. V nočnem času so pa kar S^ltrat v svojem fantovskem zanosu kontro- ""■au sobe, v katerih je spalo 70 tekmovaJ- *«tomočnik Češnovar Anton in tov. delavka Kostevc Roza; poljski delavec Sir monič Stanislav in gospodinja Cimerman Antonija; mesar Jurak Ivan in Oglajner Te- rezija, tovarniška delavka. Umrli so: Martin Viktor, star 2 leti iz Bevč 46; Ju- hart Franc, star 51 let iz Kota 31, Kebelj; Vasle Cvetko, novorojenček iz Zg. Ponikvo 21; Hren Ivan, star 71 let iz Celja; Šegula, roj. Travinič Dragica, stara. 46 let iz Celja; Gorenjak Alojz, star 53 let iz Celja; Pire Janko, star 30 let iz Polzele; Planinšek Ja- nez, star 73 let iz Celja; Brecl Terezija, stara 74 let iz Kalsaz pri I^ibojah; Mežnar Jožefa, stara 71 let iz Celja. v celjski okolici Od 31. marca do 5. aprila se je rodilo 8 deklic in 9 dečkov. POROČILI SO SE: Zeme Ivan, krojač iz Trobendola pri La- škem in Knez Valburga, poljska delavka iz Malih Grahovš pri Laškem; Rauter Frane, mlinar iz Preverja in Bevc Marija, admini- stratorka iz Prevorja ter Fijavž Alojz, gozdni delavec iz Bukovja KLO Vitanje in Bobik Ivana, poljska delavka iz Bukovja KLO Stra- nice. UMRLI SO: Jošt Mihael, kmet iz Gotovelj, star 86 let; Polšak Anton, preuJitkar iz Bistrice KLO Za- gorje, star 77 let; Zimšek Kristina, polj&- delka iz Straške gorcc KI^O Prevorje, stara 21 let; Blagotinšek Marija, poljska delavka iz Št. Andraža, stara 76 let; Rebernik Ivana, kmetica iz Št. Andraža, stara 78 let; Laubii Mihael, preužit. iz Straže, KLO Dramlje, star 83 let; Lapornik Eva, gospodinja iz Kuretna pri Laškem, stara 77 let; Vodeb Štefanija, otrok iz Sv. Urbana KLO Slivnica, stara dve leti; Boha Franc, cestar iz Klak KLO Lesično, star 63 let in Bevc Terezija, pre- užitkarica iz Gubna KLO Drensko rebro, stara 87 let. SOVJETSKA SVOBODA V VZHODNEM BERLINU Zapadno berlinski list »Der Abend« poroča, da je v vzhodno berlinskih zaporih 10.000 pripornikov, ki so zaprti zaradi ekonomskih in političnih prestopkov. V zaporih v Rum- melsburgu je 4000 v Lichtenbergu pa 2500 pripornikov. Zapore v Rummelsburgu so po- večali in bodo v bodoče lahko sprejeli 10.000 oseb. ZA VEČJI DOPRINOS KROMPIRJA V^ Veliki Britaniji so zgradili stroj, s ka- terim bo omogočeno racionalnejše izkopa- vanje krompirja. Prednost novega stroja ob- stoja v tem, da ne izkopava samo krompirja, temveč je opremljen s separatorjem, skozi katerega gre izkopani krompir. Cev, skozi katero gre krompir, je obložena s ščetkami, ki očistijo krompir zemlje. Izrabljene ščetke se lahko zamenjajo. Posebna naprava na stroju odstranjuje kamenje in večje grude zemlje. Stroj zmanjšuje stroške izkopavanja krompirja za 75 odstotkom in je plačan že t roku ene žetve. stran 4. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 12. aprila 1952 Ste\ ?nnA*i P"J**">J« novo ameriško letalo F 9 F »Cougar« v poletu. Letalo doseže hitrost okrog 1000 km na uro. Čeprav je hitrejše od svojega prednika »Panther-ja«, je njegova hitrost za vzletanje in pristajanje ista ter je zelo primerno za uporabo na letalonosilkah. i FIZKULTURA Prvenstvo republiške lige MURA :KLADIVAR 1:1 (1:1) V četrtem kolu republiške nogometne lige je celjski Kladivar gostoval v Murski Soboti in igral s tamkajšnjo Muro neodločeno. Tudi v tej tekmi se je odražala neefektnost Kla- divarjevega napada, sicer bi prinesel domov obe točki. Izredno dobro je igrala obramba. Odlično sta igrala tudi tokrat čater in Do- brajc. Slednji je v tej tekmi mnogokrat igral z napadom, vendar je' imel pri streljanju iz- redno smolo, saj so se njegovi močni udarci na vrata nasprotnika odbijali od igralcev Mure. Kladivar je proti koncu drugega pol- časa močno pritisnil nasprotnikovo enajsto- rico v obrambo, toda zaradi nepreciznega in slabega streljanja ni mogel doseči zmago- nosnega zgoditka. V predtekmi sta odigrali obe mladinski moštvi prijateljsko tekmo in je mladina Mure po zaslugi izredno nesigurnega vratarja Kla- divarja zmagala s 3:E. Sodnik je izključil mladinca Kladivarja Coklič Edija in Koko- teca zaradi ugovarjanj njegovim odločitvam. To kaže na slabo disciplino. Tudi Kvartič je bil izredno nediscipliniran in bi tudi njegova izključitev bila povsem upravičena. Mladinci Kladivarja imajo vse pogoje, da postanejo dobro in solidno moštvo, vendar je predpogoj disciplina, na katero mora vod- stvo bolj paziti in nedisciplinirane tudi kaznovati. 2ELEZNIČARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO CELJE igra v tekmovanju mariborske podzveze V nedeljo dopoldne je bilo v Mariboru ustanovno zborovanje vseh nogometnih klu- bov novoustanovljene mariborske podzveze. Tudi vsi celjski klubi in sekcije spadajo pod mariborsko podzvezo, le s to razliko, da ima- jo svoj okrožni odbor v Celju. Na tem zboro- vanju je bilo sprejetih vrsta zelo dobrih sklepov za razširitev in nadaljnjo demokra- tizacijo našega nogometa in uvedbe tekmo- vanja tudi v drugih športnih panogah med nogometaše, posebno pa vadbe in tekmova- nja v streljanju ter bodo v ta namen orga- nizirana posebna tekmovanja. V ligi mariborske podzveze bo tekmovalo ]0 moštev, in sicer Kovinar Tezno, Kovinar Štore, Studenci pri Mariboru, Drava Ptuj, Rakičan Murska Sobota, Fužinar Guštanj, Rudar Velenje, Usnjar Šoštanj, ŽŠD Celje. ODRED : KLADIVAR 4:0 (2:0) V prvi letošnji tekmi na domačem terenu je ljubljanski Odred prepričljivo premagal Kladivarja. Gole za Odred so dali: Osrečki v 32. min, Belcer v 41 min, pa zopet Osrečki v 57 in Belcer v 79 minuti. DVE PRIJATELJSKI KOŠARKAŠKI TEKMI V CELJU ^JL zvečer so ženski in moški ekipi ZSD Celje in Rudarja iz Trbovelj odigrali pred kolodvorom dve tekmi. V obeh so bili domačini boljši in zmagali v ženskem sreča- nju z 14:11, v moškem pa z 57:21. D. GrobelniR Fina mehanika za popravila pisalnih in računskih strojev, fotoaparatov, nalivnih peres itd. CELJE« Tomšieev trg štev. lO Telefon 217 Celjs»:a srednješolska mladina na Goltehi v izvedbi aktiva učiteljev za telesno vzgo- jo se je v dneh 4. do 6. t. m. vršilo na smu- čiščih Medvedjaka na Mozirskih planinah smučarsko prvenstvo celjskih srednjih in; strokovnih šol. Udeležilo se ga je 70 tek- movalcev iz 6 zavodov. Tekmovali so v smu- ku, veleslalomu in skokih, dočim so v ostalih disciplinah bila tekmovanja opravljena v Celju že meseca februarja. Vreme je bilo v teh dneh ugodno, sneg za smučanje pa ide- alen. Vse to je v mladih ljudeh vzbujalo pri- jetno razpoloženje, ki se je stopnjevalo do samega tekmovanja. Marsikateri tekmovalec je ob ogledovanju proge za veleslalom go- drnjal misleč, da je preveč zahtevna. Ob samem tekmovanju pa je sleherni spremenil svojo bojazen ▼ izredno navdušenje. Na cilju se je razvila živahna razprava med tekmo- valci o vtisih s tekmovanja. Kljub majhnemu številu funkcionarjev je bila organizacija tekmovanja odlična, k čemur so pripomogla tudi tehnična sredstva (telefonska zveza). Rezultati: V smuku starejših mladincev je zmagal Tkavc I. gimnazija s časom 41.8 pred Če- tinom. Tudi v tekmovanju ekip je bila prva I. gimnazija pred Ekonomsko srednjo šolo. Pri mlajših mladincih je zmagal Veber IKŠ s časom 47 sekund. Tudi v ekipnem prven- stvu je zmagala v tej skupini IKŠ. V smukn mladitak je bila prva Bratuša Učiteljišče. Istotako je v ekipnem zmagala ekipa Učite- ljišča. V slalomu starejših mladincev je zmagal Četina Peter s časom 55.8. Zmagala je ekipa I. gimn. s skupnim časom 4.15,3. V skupini mlajših mladincev je zmagal zopet Veber IKŠ s časom 1.02,5. Zmagovalka v ekipnem zopet IKŠ. V slalomu mladink se je uvelja- vila na prvo mesto Vivodova Učiteljišče s časom 53,5, v ekipnem je tudi prva ekipa Uči- teljišča. V skokih je zmagal četina z 191,5 točkami s skokoma 13 in 14 m. V.V Sah SVaV ŠAHOVSKI TEDEN V CELJSKEM OKROŽJU Izvedba šahovskega tedna je razgibala v«e večje šahovske enote v celjskem okrožju. Ne- katera društva, odnosno klubi in sekcije tiO v tem tednu imeli dan na dan razne šahovske prireditve; simultanke, predavanja, dvoboje, brzoturnirje, mladinski in pionirski šah, ša- hovske prireditve na gimnazijah, strokovnih šolah ipd. Okrožni odbor je samo od najbolj- ših enot kot so: šahovska sekcija KUD Ivan Cankar Žalec, ŠD Savirjčan Šentpeter, ŠD Kovinar Gaber je in ŠK Rudar Trbovlje, pre- jel poročila o tolikih prireditvah, da jih je težko sproti registriral. OBČNI ZBOR OKROŽNEGA ŠAHOVSKEGA ODBORA Okrožni šahovski odbor v Celju je imel redni občni zbor v nedeljo 30. marca. Po izčrpnih poročilih vseh referentov in vzpodbudnih besedah zastopnika ŠZS prof. Vagaje je bil iz- voljen z malimi spremembami stari odbor na čelu s predsednikom tov. Pipan Francom. Novi odbor si je zadal obširen program, pred- vsem poživitev šaha med delavskim in kmeč- kim slojem, z ustanovitvijo šahovskih sekcij po našem podeželju. ŠAHOVSKA IZLOŽBA V LJUDSKEM MAGAZINU Šahovski dom v Celju je za šahovski teden priredil v izložbi Ljudskega magazina šahov- sko izložbo s šahovskimi rekviziti, šahovsko literaturo s slikami iz naiega šahovskega življenja in šahovske olimpijade v Dubrov- niku. Izložba je vzbudila mnogo pozornosti. V. KOLO REPUBL. NOGOMETNE LIGE V nedeljo gostuje t Celju trenutno naj- boljše moštvo republiške nogometne lige, ma^ riborski Železničar. Za to srečanje bo Kla- divar nekoliko ojačil napad z nastopom Po- sineka, ki bo gotovo vnesel nujno potrebno efektnost. Tako da bo moštvo Kladivarja ver- jetno izgledalo takole: Klanjšek. Petelinek, Mauer, Dobrajc, čater, Florenini, Stanejčič, Kopitar, čoh, Posinek, Firm. Tekma se začne ob 15.30 in jo sodi ljub- ljanski sodnik Stepanovič. V predtekmi se srečata v mladinski prven- stveni tekmi celjskega okrožnega tekmovanja mladini ŽŠD Celje II : Kladivar II. PRVENSTVENE ROKOMETNE TEKME Branik: Celje 3:15 Pred mnogoštevilnimi gledalci se je na igrišču Železničarja predstavilo sodniku mo- štvo Celja v sledeči postavi: šmid, Gmaj- nar, Cizelj, Uršič, Polutnik, Jezernik, Bu- kovac, Poznik, Zakrajšek, Ramskugler in Fi- javž. Igrišče je bilo odlično pripravljeno in je obema moštvoma dovoljevalo res neovirano igro. Prvi so bili uspešni domačini, čerpes je z lepim strelom pod prečko dosegel prvi gol za domačine. Celjani osvajajo hitro te- ren in nenehno so pred golom domačinov. Niz res lepih akcij se je končalo z golom. Po vodstvu 7:1 so Celjani začeli popuščati, igra je izgubila na zanimivosti in hitrosti. Napadalci so po vrsti zapravljali res naj- lepše prilike. Pri tem je prednjačil Zakrajšek, ki mu žoga ni in ni hotela v mrežo. Z re- zultatom 10:2 sta moštvi odšli na odmor. Prva polovica drugega polčasa je minila brez gola. Serija strelov na gol in mimo gola je dala slutiti, da Celjani igre ne jem- ljejo preveč resno, številne, dobro zamišlje- ne kombinacije so končavale s slabim ali netočnim strelom na gol. šele zadnjih 10 mi- nut je bila igra zopet živahna, še 5 golov, ki so bili doseženi, to potrjuje. Redke napade domačinov je obramba z lahkoto razbila, nekaj strelov pa je odlično branil šmid. Igralci Branika niso bili tako slabi kakor kaže rezultat. Preveč zadržujejo žogo, nepo- trebno vodenje pa jim onemogoča hitro o- svajanje terena. Obrambo imajo slabšo kakor napad. Igralci so bili disciplinirani in sod- nik ni imel težke naloge. OBJAVE IN OGLASI OBJAVA Izvršilni odbor MLO Celje je na svoji sejt^ dne 28. februarja 1952 sprejel v načelu, • pripombami, generalni urbanistični načrt z* mesto Celje, izdelan po Zavodu za urbaH nizem in komunalno tehniko v Ljubljani. ' V smislu določil 10. člena »Temeljne uredbftj o generalnem urbanističnem načrtu« (Ur. 1., LBS št. 68-1949) bo načrt izložen na splošni vpogled pri Mestnem projektivnem biroja v Celju, Titov trg 3-II v času od 14. 4. doi vključno 14. V. 1952. j Vabimo interesente, da vpišejo svoje pri-j) pombe in predloge v knjigo predlogov v raz-^ stavnem prostoru ali pa predložijo iste pisme-j no Mestnemu ljudskemu odboru do zaključka> razstave. j Poverjenik za lokalno gospodarstvo MLO Celje: Skomina Rafko I. r. REZ. OFICIRJEM JLA MESTA CELJA i sporočamo, da bo v sredo 16. aprila 1952 obl pol 8. zvečer v Klubu ljudskih poslancev iuj odbornikov OF (Jurčičeva ulica - bivši klubj UDV) prvi sestanek vseh rezervnih oficirjev: mesta Celja. Vabljeni so vsi rezervni olicirji.i Opozarjamo, da smo poslali vsakemu na nje-; gov naslov vabilo, vendar ni izključeno, dt^ marsikateri oficir ne bo dobil vabila, ker, je spremenil naslov ali pa ga ne bo doma,; ko se bodo vabila razpošiljala. Mestni odbor združenja rezervnih oficirjev FLR Jugoslavije Celje V PROSLAVO DNEVA ŽELEZNIČARJEV priredijo celjski železničarji ob sodelovanju] SKUD »France Prešeren« in ŽSD Celje! dne 14. aprila: J Nogometno tekmo Kovinar štore :ŽSD Celje, ob 15. uri. Mladinska predtekma Kladivar; Celje : ŽSD Celje. Komemoracija pred spo-' minsko ploščo na peronu postaje ob 18. url. Koncert godbe na pihala »France Prešeren«^ ob 19. uri pred postajo. Rokometne in košar-: kaške tekme ob 19,30 pred postajo. Družabna^ prireditev v prostorih Uniona ob 20. uri s; sodelovanjem orkestra »Ronny«. Delovna kolektiva sekcije za vzdrževanje; proge in postaje počastita svoj praznik *j izvolitvijo upravnih odborov. POZIV i Pozivamo svojce pokojnikov, pokopanih na« pokopališču v čretu in na pokopališču naj Golovcu, ki imajo ograjene družinske pro-l store in grobnice z železno ograjo in sOj iste že v slabem stanju, da jih prenovijo v] roku dveh mesecev, to je do 15. junija 1952.: Ograje, ki ne bodo v tem času očiščene ini prepleskane, bomo odstranili s pokopališča.| Obenem pozivamo na redno vzdrževanj*! grobov, ker lastniki zanemarjenih grobov; izgube pravico do podaljšanja najemne dob^i v smislu Pokopališkega reda. ] GOSTUJTE V OKRAJNEM LETNEM ' GLEDALIŠČU V GRIŽAH Okrajni lO LPS iz Celja-okolice vabi vsej kulturnoumetniške skupine iz svojega teri-; torija in območja Celje-mesto, da v bodoči; letni sezoni gostujejo v Okrajnem letnenij gledališču v Grižah. t Lepa prirodna okolica, akustično, amfi>-1 teatralno gledališče, ki je vedno do zadnjega! kotička zasedeno s kulture željno publiko, bd navdušilo tudi same nastopajoče. Dopise s prijavami za gostovanje, odnosnoi željami za informacije, pošiljajte na naslov: Okrajni Izvršni odbor Ljudske prosvetei okraja Celje-okolica, Celje, Trg svobode. I POZIV \ Tistega, ki si je sposodil v moji delavnici; rezilo za rezanje navojev za vodovodne cevij »račno« od pol cole do ene cole, prosim, daj jo takoj vrne. Dolžan Franjo, Celje i SPREJMEMO V STALNO SLUŽBO i satmske konjarje, ki so vajeni vožnje in polj-i skih del ter dva kravarja, ki sta vajenai molže. Hrana in stanovanje pri podjetju, pla-j ča po uredbi. Ekonomija Celje, Lava 9 ; KUPIM polovico hiše (manjše), ali «|J družinsko stanovanje v mestu ali v neJ sredni bližini. Naslov v upravi lista. T PRODAM rabljen domač kmečki mUn (.muM za žito z naravnimi kamni na motorni gon. A Zupančič, Celje, Ipavčeva 6. ^ PRODAM baterijski 3-cevni radioaparat (m_ 11.000), foto »Agfa« 6x9 (din 3000). grainj fonski kovček s slovenskimi ploščami j 10 kg časopisnega papirja. Aškerc, biv, sejmar, št. Rupert, p. Sv. Jurij pri Celju. PRODAM visoko brejo mlado kozo. A. Z\| pančič, Celje, Ipavčeva 6. KONJA delovnega in žrebe prodam. Gok Brezova, Šmartno v R. d. M PRODAM dobro ohranjen dvosedežni otroH športni voziček. Poizve se pri Leban AloM krojač. Ljubljanska cesta 6, Celje. | PRODAM razne pohištvene predmete. NasloJ v upravi lista. [ PRODAM žimnate madrace. Naslov v upravi PRODAM nove tarok karte. Naslov v uprav lista. IŠČEM VINIČARJA — strokovnjaka v blij nji okolici mesta Celja, (lahko tudi upo kojenec). Nudim vse ugodnosti — plačj po dogovoru. Pismene ponudbe na upi:i\ lista. TRGOVSKA POMOČNICA išče primerili poslitev. Naslov v upravi lista. PRAZNO SOBO 3 posebnim vhodom v sredi šču mesta Celja išče dr?., nameščenec (sam 'ski). Naslov v upravi lista. OSEBA, ki je te dni izgubila dežnik, dobi naslov najditelja na upravi lista. DNE 8. aprila sem izgubil od Zidanška prot, Bukovžlaku na Teharje plahto za voz. Naj. ditelja prosim, da mi jo vrne proti na- gradi, ki bo v isti vrednosti, kakor plalv\^ (Plahta ni bila moja last). Kline Ivan, Nova cerkev št. 17. NA SUMU IMAMO OSEBO, ki je vzela v nedeljo izpod kozolca v Mediogu dvokolicol (zelene barve). Da se izogne sodnemu po,| stopku, naj mi jo čimprej vrne na omenjenol mesto. I PREKLICUJEM neresnične besede, ki seiol jih izrekel v zadevi stanovanja o LebaJ Ivanu, ter se mu zahvaljujem, da je oC stopil od tožbe. Anderlič M. I PREKLICUJEM KRST svoje hčerke Nadd ki je bila krščena brez moje vednosti] Doler Stanko, Nova vas. PREKLICUJEM KRST svoje hčerke Darinke] ker je bil izvršen brez moje vednosti. Kli. nar Jakob, Celje. PREKLICUJEM KRST svojih otrok na iim! Marija in Vlasta, ker je bil izvršen brej moje vednosti. Mlakar Franc, Velenje 63. PREKLICUJEM KRST mojih otrok Janeza in Slavkota kot nevnju^ ven, Brglez S., Paka pri Velenju. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, dne 15 aprila ob 14,30: Roš-Gorinše^ Desetnica Alenčica. Zaključena predstava zunanje šole. Četrtek, dne 17. aprila ob 14,30: Ivan Ca kar: Hlapci. Zaključena predstava za str kovne šole. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 13. aprila 1952 tov. dr. Sevšek MaksinJ Ljubljanska cesta 36. — Nedeljska zdravniški dežurna služba traja od sobote opoldne df ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO METROPOL Od 8. do 14. aprila 1952, angleški filfl »BAGDADSKI TATIC« Od 15. do 17. aprila 1952, jugoslov. fiifl »DEČEK MITA« Od 18. do 23. aprila 1952, francoski fUfl »VARUJTE SE PLAVOLASK« KINO DOM Od 11. do 14. aprila 1952, jugoslov. lita »KEKEC« Od 15. do 17. aprila 1952, ameriški filmi »KEY LARGO« Od 18. do 21. aprila 1952. francoski filmi »BRATA BOUYUINQUANT« Povečana izbira NAMIZNIH VIN IN NOVE CENE NA VELIKO Nudimo franko naša klel v Ljubljani: BELO NAMIZNO ir/o po 60'-din za liter CVIcEK iz VZ Kostanjevica ,«0/ kk. hi« „ n.nr in VZ Brežice 107o po 55'-din za liter REBULA - Brda lM37o od 59'- do 65'- din za I MALVAZIJA - Istra n-137e od 72'- do 83'- din za I REFOSKO - Istra 10-12 Vo od 68"- do 80'- din za i in sortna steidenična vina iz Štajersl(e in Primorsite Velelrgovcem dajemo popust po dogovoru Na zalogi imamo vedno pristno domačo slivovko in v zastopstvu veliko izbiro najboljših 'MARASKA« likerjev Prepričajti se o kakovosti naših vin z neposredno poicušnjo pr, SLOVENIJA-VINO LJUBLJANA 17 Stane Terčak Živi zid šolska deca, ki je stopala na čelu kolone in ob straneh, je v smrtnem strahu dosegla mostiček. Bila je rešena. Dva otroka tta bila težje ranjena in sta umrla. Naše bolničarke so ranjenima malčkoma nudile prvo pomoč. Prvi del borbe je bil končan. Trajal je pet do šest minut. Zaseda je prerezala pot Svabom. Prvi del povelja je bil izvršen. Vsa njihova predhodnica, kar jih je ostalo živih, teh pa je bilo malo, se je kopala v ledeni Gračnici. Na cesti pa so se motno lesketale švabske brzostrelke in puške, ki so jih odmetali Frici. Švabi, ki so rinili za predhodnico, so se hitro znašli. Kolona, ki je nastopala za predhodnico, je zasedala položaje nasproti naši zasedi v višji legi. Ni minulo pet minut in že so tolkli švabski »šarci« v bok zasede. Naša četa se je znašla v močnem ognju lahkih in težkih mitraljezov. Okoli nas se je prašila zmrzla zemlja in drobci odkrušenih skal. Vsi trije mitraljezi so začeli sejati smrt na zasneženo jaso nad drugo četo. Nemške mitraljezne trojke so zavzemale položaje na tej jasi, ki je bila strma kakor streha. Tu pa tam se je prekopicnil zelenec in se valil po strmem bregu do ceste, kjer je negiben obležal. Svabi so imeli velikansko premoč v težkem orožju. Z vsakim trenutkom so nas močneje napadali. Divizijska komora se je že prebila preko ceste in potoka in se odmikala v nasprotni hrib po ozki stezi. Šercerjeva brigada se je v največji naglici razvijala za borbo na vrhu, da zaščiti prihaja- jočo komoro, če bo potrebno. Gašper, namestnik komandanta Šercerjeve brigade, eden naj- hrabrejših oficirjev v diviziji, je dal bataljonu znak za umik. Zadnji borec v koloni je bil na varnem. Pobočje nad prvo četo je bilo tako strmo, da je bilo izključeno prebiti se po strmini na vrh hriba. Borec je obveščal borca, naj se potegne k glavnini bataljona. Prvi so začeli zapuščati položaje najoddaljenejši. Švabi so opazili naš premik in so pritiskali za nami z vso silo. Za našim hrbtom se je razvijala za borbo kolona, ki je štela nad tisoč mož. Vzdolž ceste so sipali švabski mitraljezi dolge rafale. Njihovi fosforni svetleči se izstrelki so risali v zraku dolge žareče črte. Te črte so nam kazale smer njihovega obstreljevanja. Prva četa se je pomikala po majhnem kolovozu vzporedno s cesto. Gozdič, po katerem smo se prebijali, je bil le delno porasel z grmičevjem in redkim smrekovim koševjem. V dolgih skokih smo se poganjali skozi gozd. Mimo ušes so nam žvižgale švabske krogle. Pobesneli Svabi so nam pošiljali smrtnonosne pozdrave, da bi se maščevali za svoje »kamerade«, ki so ležali mrtvi in ranjeni v soteski. Na cesti, nekaj korakov od nas, pa so se motno lesketale brzostrelke in puške. Zapeljivo so nas vabile. Bile so za nas velika izkušnjava. Toda, kdor bi stopil le korak proti cesti, bi se lahko pobratil s snirtjo. Od vsega bataljona, ki je bil v zasedi, je ostal pri njih samo komandant Ilija Badovinac. Vsi partizani so ga poznali po njegovih drznih dejanjih. Boril se je na Dolenjskem, Notranjskem in Hrvaškem, kjer so slovenske in hrvaške brigade obkolile nad štiri tisoč Italijanov, je bil na čelu svo.iih fantov, ki so vdrli v sovražni obrambni sistem. Širokopleči, vedno nasmejani Belokranjec, pravi velikan med nami, ni poznal strahu. Bil je človek železnih živcev in mišic. Rešiti ga nismo mogli. Ostal je t soteski. Komando bataljoni! je prevzel politkomisar Martin. Nad mostičkom na desni strani Gračnice sta se četi združili! Partizan Ivan je prisopihal zadnji. Polglasno je zaklel. Za njifli se je usul rafal iz brzostrelke. »Hudiči, komaj sem se jim izvil. še minuto ali dve in bilo bi prepozno,« je zagodrnjal. Stisnil se je za skalo in spustil doU rafal na švabsko predhodnico, ki se je oprezno pojavila izza ovinka. Res, pravi čas se je izmuznil. Patrulja je sklenila obroc. Po cikcakasto izpeljani poti smo se v velikem razmaku pomi^ kali v breg. Toda nasprotno pobočje so v višini košenic na naŠ> strani zasedli Svabi in tolkli na vsakega posameznega borca, ki se je pokazal iz gozdička. Morali smo prekoračiti to zadnjo čistino, ki je bila najbolj nevarna. Politkomisar Martin je držal z zaščit- nico ta položaj. Trrrr-rrrrrr se je oglašal njegov mitraljez v so- tesko in gozdove na nasprotno pobočje. »Fantje, ta položaj je treb« držati, dokler se ne prebije zadnji borec iz soteske do nas!« naiK je zaklical. Nihče ni odgovoril. Vsak je še tesneje stisnil puško^ vsak je bil prirasel na svojem položaju. Od vseh strani se je usi' pala na nas toča krogel. Od časa do časa so padle v našo bližio' mine z ostrim, oglušujočim pokom. Njihovi drobci so se odbijali od skal in jih drobili, grizli smrekovje in bukovje. Debele vej« so padale po tleh. Borci se niso umaknili niti za korak. Kurir Jotj je zadnji prekoračil nevarno mesto in javil, da so se vsi tovariš' srečno izvili iz soteske. Martin je zapovedal umik. Drug za drugim smo v razdalj deset do petnajst metrov prečkali čistino. Z velikimi, dolgins| skoki, smo se v visokem snegu, vsi potni in hropeči, zaganjal' preko nje, da čimprej dosežemo previs, ki je nudil varno zavetj« Slo je za življenje!