>t. 1
Leto XL
Kamnik, 17. januarja 2001
Zadnja lanska seja občinskega sveta
Sprememba zazidalnega načrta BI 7 Duplica po delih
Dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta v lanskem letu, ki jo je župan Tone Smolnikar sklical za sredo, 20. decembra, občinski svetniki niso dosti spreminjali. Na predlog Statutarno pravne komisije so dodali le obravnavo predloga sklepa o soglasju ustanovitelja k Statutu Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. Predlog svetniške skupine LDS (Brane Golubovič), naj bi spremembe zazidalnega načrta za območje BI7 Duplica umaknili z dnevnega reda, ker bi bilo to območje potrebno celovito ob-
ravnavati, je povzročil prekinitev seje. Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, je namreč pojasnil, da gre tokrat samo za preoblikovanje jugovzhodnega dela (bivše Stolovo skladišče hlodovine), ki je v lasti občine Kamnik. Vsak, ki izkaže interes, pa ima pravico predlagati spremembe tudi v ostalem delu tega območja (BI7). Župan Tone Smolnikar pa je dejal, da so se leto in pol pogajali z gospodom Majdičcm, lastnikom zemljišča preko katerega naj bi tekla cesta na občinsko zemljišče, vendar je zahteval previso-
ko ceno, poleg tega pa je zahteval, naj občina odkupi vsa zemljišča, na katerih je zgradil ceste. Zato je nujno potrebno dostop zgraditi na drugem mestu, sicer bo načrtovana občinska stanovanjska gradnja za nekaj let odmaknjena.
Po krajšem odmoru je Demit-rij Perčič v imenu svetniške skupine LDS svoj predlog umaknil.
Tako je 27 od 29 svetnikov, ki so se udeležili seje, (izmenoma sla jo vodila župan Tone Smolnikar in podžupan Anton Hočevar) obravnavalo 1.1 zadev.
(nadaljevanje na 2. strani)
Prednovoletni sprejem pri županu
Zupan Tone Smolnikar je udeležencem sprejema zaželel srečno in uspešno novo leto 2001.
Po starem običaju je župan Tone Smolnikar tudi ob iztekajočem se letu 2000 priredil sprejem za nekdanje in sedanje javne, kulturne in športne delavce, predstavnike različnih organizacij iti društev, nekdanje župane in druge. Na sprejem so bili povabljeni tudi vsi trije častni občani, vendar smo na sprejemu videli le gasilskega veterana Jož.cta Bcrleca. Sprejema so se udeležili tudi direktorji javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina.
V gostišču Mlakar na Duplici so udeleženci prisluhnili besedam župana Smolnikarja, ki je na kratko orisal dosežke
in probleme v občini Kamnik, ki so zaznamovali lansko leto.
Pri tem je posebej opozoril na (Hipna vprašanja v zvezi s sanacijo OŠ Šmartno v Tuhinju in dograditvijo osnovne šole na Duplici. V zvezi s pripravami na občinski proračun 2001 je dejal, da ga država omejuje na 105,1% lanskega, če pa bi hoteli pokriti vse potrebe, bi potrebovali kar za 50% več sredstev.
V živahnem pogovoru so nato udeleženci izmenjali poglede na dogajanja v preteklem letu. Znani alpinist in gorski reševalec Cene Grilje je zbranim pokazal lastno upodobitev
S#iO
Moste 88 Ar Komenda
Prodajalna obutve in tekstila
SEZONSKO ZNIŽANJE CEN OBUTVE IN OBLAČIL
Cenejši nakup od 20 do 40%
do 31. januarja!
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure.
Himalajskega pogorja, ki ga je naslednjo soboto na Jezerskem izročil Davu Karničarju za njegov izreden podvig - nedavno smuko z vrha najvišje gore sveta.
F. S.
s~
Naslednja številka Kamniškega občana izide v sredo, 31. januarja.
Članke oddajte najpozneje do srede, 24. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 29. januarja.
'Dvosedežnica s Šimnovca proti Gradišču je stekla
Potrojena zmogljivost
»21. avgusta je v tem prostoru, kjer danes stojimo, obratovala Se prejšnja enosedežnica,« je ob odprtju nove dvosedežnice, 29. decembra 2000, dejal direktor družbe Velika planina Stane Kavčič. Najprej se je zahvalil delavcem, ki so v slabih štirih mesecih v nemogočih pogojih, saj je bilo več dežja kot sončnih dni, podrli staro in postavili novo sedežnico. »Tako smo dokazali, da se na Veliki planini le premika naprej. Lani v enakem ra.su smo zamenjali nosilno vrv nihalke. Dvosedežnica pomeni s povečanjem zmogljivosti okrepitev dostavnega prometa na planino.« Posebej se je direktor zahvalil delavcem gradbenega
podjetja Žurbi team iz. Kamnika in drugim izvajalcem. Poudaril je, da je obratovalno dovoljenje že izdano, čakajo \e še na strokovni tehnični pregled in dodal, da so delavci ZAC. kljub prazničnim dnem opravili vse potrebne naloge in preizkuse.
Kavčič je povedal tudi, da bodo letos na planini imeli smučarsko in des-karsko šolo. Zelo verjetno pa bo na Veliki planini tudi tradicionalna F1S teku ki za ženske.
(nadaljev. na 9. strani)
Po prvem poskusu z vožnjo petih vreč kalcitovega peska in nekaj nahrbtniki sta dvojni sedež (seveda v mirujočem stanju) prva preizkusila župan Tone Smolnikar in predsednik nadzornega sveta Velika planina Franc Jeras. Ob novoletnih praznikih pa so se z dvosedežnica na Zeleni rob (kjer je vmesna postaja) in na vrh Gradišča zapeljali že prvi planinci, saj je naprava uspešno prestala tudi najstrožje preizkuse.       /.^ N( g yJ
Praznik ljubiteljev konj v Zgornjem Tuhinju
Na praznik sv. Štefana, 26. decembra je Ko-njerejsko društvo Tuhinj organiziralo te 5. srečanje konjerejcev z blagoslovom konj.
Kljub slabi vremenski napovedi se je ob 10. uri res velikt) faranov in ljubiteljev živali, tudi iz dni gih krajev, zbralo v cerkvi Marije Vnebovzete v /.gornjem Tuhinju, kjer je za zdravje konjerejcev po tudi njihovih konjev tuhinjski '.upnik gospod Mihael Knlišnik daroval svelo mašo. Meti mašo je blagoslovil sol, ki jo ljudje potem odnesejo domov in potrosijo živalim, da so tako tudi one deležne božičnega blagoslova. Bogoslužje so s pclpni rudi nitih božičnih pesmi lepo popestrili mladi tuhinjski pevci in pevke.
Po maši so se navzoči razporedili zunaj ob cerkvi, od koder je lep pogled v dolino in so lahko spremljali slovesni sprevod prek 30 konj, nekaj z jezdeci v sedlu, druge vprež-
ne v lojtrnike. zapravljivčke, nekaj pa so jih lastniki gnali peš, na povodcih.
(nadaljevanje na 4. strani)
VA. AL-ova plat medalje
B. Žabjek: Pan
Kot smo napovedali že v prejšnji številki, bomo tokrat objavili daljši povzetek z novinarske konference, ki jo je 15. decembra 2000 v novem poslovno stanovanjskem objektu na Duplici sklical Božo Žabjek, direktor firme VA.AL d.o.o, iz Ljubljane, kije investitor gradnje omenjenega »zelenega« objekta. Sklicatelj je v vabilu med drugim zapisal, da je občina Kamnik »podajala v javnost tako
i Sena
• Šivanje otroške konfekcije
• V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a,
• (HIP), tel.: 839-46-89
• smo odprli trgovino z lastnimi izdelki:
• otroški bod yji, polo majice,
• dekliške majice, hlače,...
•# Odprto od 9h - 18h, sobota od 9h - 12"
Med objektoma Mintexa (na desni) in Colorja (na levi) po medsebojnem dogovoru ne bo dovozne ceste do zelenega poslovno-stanovanjskega objekta, pač pa naj bi to cesto po spremembi »zazidalea« speljali z leve strani ob objektu.
vprašljive in tako škodljive podatke, dodal, da za vsemi njegovimi trditvami, i moramo tudi mi predstaviti grad- mi in odločitvami sloji dokumentaci-njo v luči, ki bo nedvoumno pokaza- ja in dokazila, la skrbnost in zakonitost gradnje« in (nadaljevanje na 2. strani)
P
Dragoceno darilo!
POPUSTI ZA VOZILA LETNIK 2000
PRESTIŽNO DARILO DIAMANT!
A »togem« Pižem Rado ».p. Mala Loka 15 f 1230 Domžal« ' tal.: 01 56 27 100 pizem.si
2 17. januarja 2001
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
B. ZABJEK: PARKIRNIH PROSTOROV JE DOVOLJ...
Nadaljevanje s l. strani
Ker so poglavitni očitki leteli na pomanjkanje parkirišč, ki naj bi bila na voljo stanovalcem in uporabnikom tega objekta, je direktor VA.AL-a najprej navedel nekaj podatkov, ki naj bi tako trditev ovrgli. Dejal je, da je na izrisu iz zazidalnega načrta razvidno, da so parkirna mesta predvidena na dovozni cesti in na parkirnem »žepu«, jugovzhodno od objekta. Ob cesti naj hi bilo 14 parkirnih mest, na omenjenem žepu pa 31, kar pomeni 45 mest. po informaciji, ki jo je investitor dobil na Upravni enoti Kamnik, po naj bi zadoščalo 43 parkirnih mest. Povedal je. da bodo ob spremembi zazidalnega načrta zaprosili še za dodatnih 10 parkirnih mest na dvorišču objekta. Dostopni poti med sosednjima hišama (Color in Mintex) so se namreč v dogovoru s sosedi odpovedali in bodo dostopno pot po spremembi zazidalnega načrta speljali preko zemljišča ob objektu, kije sedaj predvideno za zelenico. Teh deset parkirnih mest naj bi bilo namenjenih lokalom v spodnjem pritličju.
Glede širine dovozne ceste z Ljubljanske ceste je Žabjek dejal, da so jo morali pomakniti nekoliko proti jugu, ker je sosednja hiša (Color) za štiri metre premaknjena proti jugu v smeri dovozne ceste. Zato so morali površino parkirišč zožiti za l meter. Povedal je še, da je mejnik ceste na meji sosednje (Majdičeve) parcele in ne posega v njegovo parcelo. Na začetku je cesta dovolj široka, nato pa se zaradi zamika omenjene stavbe zoži. Kot je dejal, so bili po pogodbi z občino Kamnik dolžni zgraditi to cesto in jo po uporabnem dovoljenju dati v upravljanje občini. Glede parkirišč je še dodal, da v izrisu iz zazidalnega načrta (z dne 16. I. 1997) in v gradbenem dovoljenju, ki ga je pridobil še Majdič, piše, da bo »parkiranje urejeno na parkirišču in ob glavnem uvozu«.
Glede podpisa sporazuma s sosedi, ki so zato umaknili svoje pritožbe na enotno (drugo) gradbeno dovoljenje, izdano konec novembra 2000, in ne tudi z občino, je dejal, da sosedje niso hoteli, da bi bil ta sporazum odvisen tudi od tretje osebe. »Občina je bila izločena iz postopka pritožbe in je gradbeno dovoljenje pravnomočno«, je poudaril Žabjek. »Prejšnji teden se je župan spet pritožil, kar pa ne zadrži pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in ne uporabnega dovoljenja, če bom jaz izpolnil zahtevane pogoje«.
Ker bo cesta do novih občinskih objektov sedaj po predvideni spremembi zazidalnega načrta tekla preko parkirnega žepa, s katerim je občina po Žabjekovih besedah želela reševati problem parkirišč za svoje objekte, bo zato tu kar nekaj parkirišč odpadlo.
V zvezi z očitki glede višine novega objekta na Ljubljanski 31 je dejal, da je po zazidalnem načrtu določena najvišja kota 14,90 metra, dejanska najvišja kota nove hiše pa je za 30 cm nižja.
Preko parkirnega prostora, kjer naj bi bilo za potrebe uporabnikov VA.Alo-vega objekta 31 parkirnih mest, je predvidena po predlogu sprememb zazidalnega načrta, ki so ga občinski svetniki obravnavali na zadnji seji, dovozna cesta do še nezgrajenih občinskih stanovanjskih hiš. (na levi)
Tudi z električnimi priključki posameznih stanovanj ni več nobenih problemov. 22 stanovanj je že priključenih. »Zaradi na.se napake, ker smo ob spremembi notranje ureditve zaprosili le za 8 dodatnih priključkov, namesto za 14, je upravna enota v gradbeno dovoljenje vpisala le osem priključkov. Imam pa tolmačenje pristojnih, da se število priključkov ne piše v gradbenem dovoljenju, pač pa je to stvar dogovora investitorja z dobaviteljem električne energije.«
Uporabnike Ljubljanske ceste pa tudi sosede na drugi strani ceste moti velika luža, ki ob deževnih dneh sega do polovice širine Ljubljanske ceste. Zato smo želeli izvedeti, kako namerava investitor rešiti to težavo, saj je velika luža začela nastajati po izgradnji objekta, ker voda več ne odteka. Odgovor: Nameravali so ob objektu vzdolž Ljubljanske urediti tudi pločnik z odvodnjavanjem, vendar občina tega ni dovolila, ker je to že cestno zemljišče.
Župan naj bi po pisanju v časopisih izjavil, da se ne ho pogovarjal preko odvetnikov. V zvezi s tako županovo trditvijo Žabjek pravi, da se po svetu investitorji ukvarjajo s financami, odvetniki pa rešujejo pravne zadeve v zvezi Z investicijo. »Ko pa pridete na sestanek z županom, mu mora odvetnik citirati občinske odloke. Ko ga vpraša, če gospod župan vztraja na občinskem odloku ali pa je spet neka nova stvar, je tiho in neha govoriti.«
Novinarjevemu predlogu, naj bi se glede na tako vroče polemike morda župan in investitor tudi javno soočila, je Žabjek pritrdil, in dodal, da je to želela narediti že novinarka TV Tednika, vendar je župan nasprotoval. »Sem za to, da se dobimo, vendar naj bo razprava na neki ravni...« je zaključil direktor Žabjek. F. S.
\
Ob prihajaj očem Cetu 2001 ste nam, dragi bralci in poslovni partnerji, izrekli številne čestitke.
I
z voščili in Cepimi željami, ki so nas prijetno razveselila. Za vašo pozornost, osebne in pisne izraze najboljših žeCja se toplo zahvaljujemo.
I      Izdajatelj %amnij>lcgga občana 'Bistrica, d.o.o., JQannik\ I
V
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. Odgovorna uradnica Sata Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave na katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik breplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 I občina), teMTaks: 061/83-91-311, 041/662-450. Žiro račun: Bistrica. d.o.o, 50140-601-281496. Nenaročenih člankov in fotografij ne 1 honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TCR. dd Ljubljana.
Zadnja lanska seja občinskega sveta
SPREMEMBA ZAZIDALNEGA NAČRTA Bil DUPLICA PO DELIH
Nadaljevanje s I. strani
Najprej so se lotili spremembe odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, pri katerem je Ivan Pristovnik v imenu predlagatelja umaknil prvotni predlog, da bi odlok obravnavali po skrajšanem postopku. Takemu postopku je nasprotovala statutarno pravna komisija, kije bila mnenja, da se predlagane spremembe ne nanašajo le na uskladitev s predpisi, pač pa, da s predlogom o ustanovitvi novega oddelka za gospodarske javne službe to presega. Pomisleke o smotrnosti ustanovitve novega oddelka, ki bi zahteval dodatna proračunska sredstva, je izrazil tudi Brane Golubovič (LDS).
Marjeta Humar (NSi) je menila, naj bi kolegij imel stalno sestavo in naj ga župan ne bi poljubno spreminjal, kot je predlagano v odloku. Po
dejo glasovat, ne pa več tudi tisti, ki ostanejo doma, kot je bilo doslej. Nekaj pripomb je doživel tudi predlog komisije, naj bi člani nadzornega odbora občine imeli najmanj VI. stopnjo izobrazbe.
Svetnik Franc Orešnik, kije tudi predsednik sveta KS Duplica, je spomnil na sklep občinskega sveta v prejšnjem mandatu, naj občina pripravi odlok o imenovanju naselja Duplica. Tako bi to veliko naselje, ki je tudi krajevna skupnost, našlo svoje mesto med naselji, kijih našteva občinski statut. Ker sklep doslej še ni bil uresničen, je Orešnik predlagal občinskemu svetu, naj sprejme dodatni sklep, da župan pred drugo obravnavo sprememb občinskega statuta na sejo občinskega sveta uvrsti odlok o imenovanju naselja Duplica. Za tak sklep je glasovalo deset svetnikov, devet pa jih je bilo
Občinski svetniki na zadnji lanski seji, ki so jo izjemoma začeli že ob 10. uri, vendar so jo zaključili šele po petih urah, okrog 15. ure, ko so se podali na obisk in srečanje v Budnarjevo hišo v Palovčah.
Volitve in imenovanja
Občinski svet je v Svet Zavo-da za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku kot predstavnika občine Kamnik imenoval Janjo Kiš Skodlar. V Svet Osnovne šole Šmartno v Tuhinju pa so bili kot predstavniki ustanovitelja imenovani Joži Šuštar, Marija J u ha nt in Marjan Semprimoinik.
Občinski svet je dal pozitivno mnenje o Marinki Boroša, kandidatki za ravnateljico Vzgojno varstvenega^ zavoda Anton Medved Kamnik.
mnenju Dimitrija Perčiča (LDS) odlok posega v sedanji oddelek za okolje in prostor, naloge in pristojnosti vodij obeh oddelkov se bodo prekrivale, kar bo zameglilo odgovornost posameznikov.
Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, je v dodatnem pojasnilu dejal, da je predlagana sprememba glede sestave kolegija samo uskladitev z obstoječim stanjem in da je bil oddelek za okolje in prostor že sedaj razdeljen na dve skupini. Dodatnih finančnih posledic pa spremembe ne bodo imele, le vodja gospodarske javne službe ho po novem kot vodja oddelka neposredno odgovoren županu. Občinski svet bo nadaljeval razpravo o odloku v drugi obravnavi na naslednji sej
O dodatno uvrščeni točki, predlogu sklepa o soglasju k statutu Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, ki ga je razložil Igor Podbrežnik, predsednik statutarno pravne komisije, med svetniki ni bilo razprave, čeprav je zanj glasovalo le 16 svetnikov.
K predlogu programa dela občinskega sveta za leto 2001 v prvi obravnavi so svetniki (Tatjana Rot Djalil, Klavdij Koderman in Brane Golubovič) dali nekaj vsebinskih dopolnitev. Program bodo še enkrat obravnavali in sprejeli na naslednji seji.
V prvi obravnavi je občinski svet pretresel tudi predloge statutarno pravne komisije za spremembi/ občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta. Razmišljanja svetnikov, oziroma svetniških skupin (Marjeta Humar - NSi, Franc Orešnik - SLS-SKD, Franc Spruk - SDS, Miroslav Petek-SDS) so se nanašala predvsem na novo zakonsko opredelitev referenduma o krajevnem samoprispevku, po kateri o uvedbi samoprispevka odločijo le tisti volivci, ki pri-
proti. Šest svetnikov pa se ni opredelilo. Zato je bil sklep sprejet.
Občinski svet je sprejel tudi besedilo dopolnitev občinskega statuta, v pripombami, kijih bo predlagatelj, statutarno pravna komisija, preučil do druge obravnave. Svetniki so sprejeli tudi predlagane spremembe poslovnika občinskega sveta.
Precej živahno razpravo pa je spodbudil predlog odloka o čiščenju odpadnih voda v prvi obravnavi.
Po uvodni razlagi Bojana Mlakarja, vodje Oddelka za okolje in prostor, so v razpravi sodelovali Iztok Debevc, ki je v imenu svetniške skupine LDS želel dodatno razlago precej zapletene formule za obračun stroškov čiščenja komunalnih in padavinskih voda, Marjeta Humar (NSi), kije menila, da je treba z odlokom zajeti tudi čistilno napravo v Šmartnem, da nek skupni organ občin uporabnic čistilne naprave ni potreben, da je treba razrešiti nejasnosti glede merjenja padavinskih voda, da ne moremo tistih, ki ne plačujejo čiščenja enostavno »nagraditi« Z izključitvijo iz sistema čiščenja in podobno. Rudi Capuder (LDS) je opozoril na problem dokazovanja, kdaj je voda, ki odteka z individualnega zemljišča, potrebna čiščenja in kam sodijo vode, ki s parkirišč odtekajo kot meteorne vode. Po mnenju Janeza Stražarja (NSi) ho obračun odpadnih voda po predlaganih formulah zahteval ogromno dela. Zavzel se je tudi za ločeni sistem odvajanja padavinskih voda. Individualne greznice naj hi praznila samo pooblaščena organizacija, ob tem je opozoril na posledice »divjega« praznenja greznic na Veliki planini. Uporabniku, ki ne plačuje čiščenja odpadnih voda, bi bito po njegovem mogoče zapreti le dovod vode.
Vseh 27 svetnikov je nato soglasno sprejelo odlok o čiščenju odpadnih voda v prvi obravnavi.
Pri spremembi zazidalnega načrta B5 Perovo bo po besedah Bojana Mlakarja le sedanja bencinska črpalka nadomeščena s stanovanjsko poslovnim objektom.
Po mnenju Marjete Humar (NSi) bi morali več pozornosti nameniti ohranitvi pogleda na staro mestno jedro Kamnika. Investitorjem ne bi smeli dovoliti prevelikih odstopanj od pogojev, določenih z zazidalnim načrtom, ne jim popuščati, da delajo kar želijo. 1,5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto je premalo, Janez Stražar (NSi) je vprašal, zakaj se ne obravnava celotno območje B5
Perovo in pri tem bolj upošteva po treba po parkirnih prostorih. Zanimalo ga je tudi. kdo bo določil lego in moč transformatorske postaje in merilno regulacijske postaje. Tudi France Orešnik (SLS-SKD) je menil, da bodo investitorji zaradi preširoko postavljenih okvirov gradili po lastni presoji, kar pomeni, da usmeritve zazidalnega načrta ne bodo dovolj upoštevane.
Občinski svet je nato s 25 glasovi sprejel predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem območju B5 Perovo.
Po sklepu občinskega sveta (zanj je glasovalo 23 svetnikov) bo treba gospodinjstvom od I. I. 2001 za m' vode odšteti po 96,3 SIT, gospodarstvu po 172,22 SIT. Od I. 7. 2001 pa se bo ta cena za gospodinjstvo povečala na 115,74 SIT, za gospodin•sivo pa na 206,48 SIT. Poleg tega pa je na novo uveden prispevek za vzdrževanje vodomerov in sicer za priključek do I cole 2000 SIT na mesec, za priključek 5/4 in 6/4 cole 1450 SIT na mesec, za močnejše priključke pa bo treba odšteti 2200 SIT na mesec.
Občinska uprava je tako povečanje utemeljila z velikimi stroški za vzdrževanje zastarelega vodovodnega omrežja in svetnikom predložila predlog programa za doseganje predpisane oskrbe s pitno vodo na območju celotne občine Kamnik. Med največja dela po tem programu spadajo povezovalni cevovod Iverje - Kamnik (200 mio SIT), obnova vodovoda od Ljubljanske ulice do Usnjarske ulice in od Glavnega trga do Fužin (33 mio SIT), dograditev vodovoda visoka cona Novi trg (22 mio SIT), sanacija črpališča Podskalco in ureditev ožjega zaščitnega pasu, izgradnja vodovodnega sistema Gahrovnica-hi-seno-Pšajnovica (50 mio Sfrj, sanacija vodovoda na Vranji Peči (19 mio SIT), ureditev vaških vodovodov (30 mio SIT letno) itd. Program naj bi se uresničeval na podlagi pritoka sredstev (ocenjujejo ga na okrog 86 milijonov SIT letno) in bo vsako leto določen v predlogu občinskega proračuna.
Kot je na seji povedal Bojan Mlakar, predlagana nova cena vode še vedno ne bo primerljiva s cenami v ostalih občinah.
Svetniki LDS so med drugim poudarili, da In bilo treba vse vodovodi' prenesli v občinsko upravljanje. Razmisliti pa hi bilo treba tudi o možni vključitvi vzdrževanj števcev v ceno vode (Humarjeva-NSi), saj vse občine nimajo posebnega prispevka za vodomere (j. Repanšek - SDS).
Pri razlagi sprememb zazidalnega načrta B17 Duplica je Bojan Mlakar poudaril, da ho občinska uprava preko izdelovalca zazidalnega načrta (UB Urbanistični biro Kamnik) vsebino razprav na seji občinskega sveta vključila v gradivo za javno razgrnitev.
Po mnenju Franca Orešnika je stanovanjska gradnja na tem območju Duplice nesmiselna, dokler se ne uredijo odnosi z bivšim podjetjem Stol, ki v neposredni bližini sežiga odpadke. Kdo pa bo živel v novem stanovanju pod Stolovim dimnikom. Iztok Debevc pa je dodal, nuj občin ski s vel sprejme dodatni sklep, po katerem morajo vsi investitorji v roku enega leta pripraviti spremembe zazidalnega načrta BI7 Duplica glede na dejansko stanje v naravi in ga predložiti občinskemu svetu v sprejem, kar je občinski svet tudi sprejel
Občinski svet je sprejel tudi program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega območja B-17 Duplica in ustrezen odlok v prvi obravnavi. Poročilo o stanju gospodarstva v občini Kamnik v letu 1999 (o njem smo poročali v prejšnji številki) so občinski svetniki sprejeli brez razprave.
Po sklepu občinskega sveta od I. I. do 30. 6. 2001 za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča velja nova, za 5,4% višja vrednost točke. Za zazidano stavbno zemljišče bo vrednost točke znašala 0,0363 SIT, za nezazidano stavbi zemljišče pa 0,0117 SIT.
Občinski svet je na predlog župa na spremenil tudi tri sklepe o prodaji nekaterih nepremičnin (med njimi tudi prostorov nekdanje samopostrežne trgovine na Zapričah), kijih je sprejel na sejah v aprilu, juniju in septembru 2(XX). Z njimi je bila namreč določena izklicna cena za proda-
ila
1 r-
V odmoru je bila pred načrtom s predlaganimi spremembami v pozidavi južnega dela območja B17 na Duplici, ki sta jih radovednim svetnikom pojasnjevala Župan Smolnikar in »prostorski šef« Bojan Mlakar (v sredini) kar velika gneča. Tudi Janeza Stražarja (na levi) in Ivana Sekavčnika (na desni) je zanimalo, zakaj se navzlic več problemom na celotnem območju spreminja samo del zazidalnega načrta.
jo nepremičnin v točno določenem znesku. Ker kljub večkratnim javnim razpisom ni bilo nobenega odziva kupcev, se novi sklepi glase tako, da 00 nepremičnine mogoče prodati po ceni. ki bo kot najugodnejša dosežena v postopku javnega zbiranja ponudb.
Občinski svetniki so na zadnji lanski seji županu in občinski upravi postavili tudi več vprašanj in dali več pobud. <)hjavili jih bomo hkrati z odgovori, ki jih bodo pristojni pripravili v pisni obliki.
Zupan Tone Smolnikar se je oh zaključku leta 2(XX) zahvalil svetnikom za njihovo sodelovanje V pretek lem letu ter jim v novem letu 2001 zaželel veliko osebne sreče in uspehov.
FRANC SVETEIJ
Občina Kamnik in Območna obrtna zbornica Kamnik organizirata
SEMINAR
Napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2000
KDAJ: 6. februarja ob 16. uri
KJE: sedež OOZK, Tomšičeva 11, Kamnik
CENA: 2.000,00 (razliko do polne cene sofinancirata
OOZK in Občina Kamnik) PLAČILO: položnica OOZK KAMNIK 50140-637-63662
Svetovali bosta Ksenija Proscn, univ. dipl. oce, in Barbara Guzina, univ. dipl. oec.
Prijave sporočite na tel. št. 8391-738 ali 8319-810 (do zasedenosti mest).
Kamniški OBČAN
URAD ŽUPANA IN OBČINSKI SVET
17. januarja 2001 3
Svetniki obiskali Budnarjevo hišo
Po zadnji lanski seji so se občinski svetniki /. županom in predstavniki občinske uprave podali v /gornje Palovče v sedaj že daleč naokoli /nano Bud-narjevo hišo ali po domače k 'Matjaž,
Tu jim je najprej Iva S111 »ti j Kramar, upraviteljica hiše, ob zakurjeni krušni peči v kmečki i/bi predstavila zanimive programe kulturnih in narodopisno obarvanih prireditev, razstav, predavanj in tudi družabnih srečanj, ki tod potekajo vse leto.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Tako koalicijske kol opozicijske občinske može in tudi žene po je najbolj pritegnil primorski možakar z velikim stegnom pršuta, ki jim je šel tako v slast, do se je kar prehitro pokazala kost. F. S.
T. K. iz Kamnika sprašuje Župana, kdaj bo občina končno pripravila odlok o ureditvi cestnega prometa?
Res je, tla sodi urejanje cest nega prometa na občinskih cestah v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. Zakonom O javnih cestah in Zakonom o varnosti cestnega prometa meti pomembnejše naloge občine. Oh tem je treba spomniti, do je občinska upravo že v prejšnjem mandatnem obdobju pripravila odlok z navedenega področja, vendar ga Občinski svet v drugi obravnavi zarodi nasprotujočih si pogledov o rešitvi posameznih vprašanj ni sprejel. Spremenjena zakonodaja in zlasti povečan promet nesporno narekujeta pripravo predpisa, ki ho v celoti usklajen z veljavnimi zakoni in pod zakonskimi akti. Torej tudi s tistimi, ki se nanašajo na izvajanje ukrepov za umirjanje prometa. Tako je bil pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah sprejet šele v sredini lanskega Ida. Odredba o obvezni uporabi tehnične specifikacije :.a javne ceste, ki določa naprave in ukrepe z.a umirjanje prometa
na cestah, pa je pravkar pričela veljati. Pravna ureditev ukrepov umirjanja prometa po vsebinski plati vsekakor sodi v odlok o ureditvi cestnega prometu, saj so se v preteklih letih med Kumničani zelo pogosto pojavljale tovrstne zahteve. Na novo pripravljeni odlok, ki je f.c prestol prvo obravnavo, noj bi uredil šc zlasti vprašanje mirujočega prometa, ki nam iz dneva v dan dela preglavice. Prav tako nuj bi za staro mestno jedro opredelil speci jičen prometni režim. Glede rešitve tega vprašunja pu so mnenja tudi tokrat zelo različna. Celo stanovalci ene in iste ulice imajo povsem nos/trotu joči pogled o odprtosti OZ zaprtosti ulice, poteku enosmernih cest. uporabi javnih prometnih površin idr. Zaradi navedenega skoraj zagotovo nihče ne ho povsem 'zadovoljen z vsebino odloka, ko bo le-ta ugledal luč sveta.
Pri končni pripravi navedenega občinskega predpisu pa je smiselno slediti tudi odločitvam o načrtovani prostorski ureditvi. Ne zgolj zaradi kasnejših težav pri morebitnem potrebnem spreminjanju prometnega režima, temveč tudi zaradi razmeroma velikih stroškov, povezanih z iz-
vedbo različnih ukrepov ter nameščanjem prometne signalizu-cije in prometne opreme. Prav tako ne gre pričakovati, da bo mogoče po uveljavitvi odloku kar z enim zumahom rešiti vso nakopičeno prometno-vurnost-no problematiko. Občinska upravu in župan zato že sedaj pospešeno iščeta povsem konkretne rešitve.
Sicer pu bi bilo mogoče doseči bistveno več prometnegu reda, če bi dosledneje upoštevali veljavna določila prometne :\a konodaje. Potem tudi ne bi hi lo potrebno izvajati kazenskih določb. Zal brez njih očitno ne bo šlo po sprejetju novegu odloka.
ŽUPAN
ANTON TONU SMOLNIKAR
_________J
Zanimivi in dokaj podrobni predstavitvi sta /a javorjevo mizo pod bohkovini kotom ob božični polici in domačih piškotih prisluhnila tudi župan Smolnikar in podžupan Hočevar /. ostalimi svetniki.
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Spominska srečanja na Kostavski planini in v Rudniku
v decembru lanskega leta je organizacija Rezervnih častnikov pripravila spominsko srečanje pri spomeniku padlim borcem NOR na Kostavski planini. Na tej vsakoletni proslavi sodeluje vedno več ljudi. Kljub snežnim razmeram in ne preveč obetavni vremenski napovedi se je srečanja udeležilo kar nekaj sto nekdanjih borcev in aktivistov NOB, krajanov Tuhinjske doline, prišli so predstavniki bojnih enot. precej je bilo Kamničanov. Proslave so se udeležili tudi poslanec državnega zbora Maks Lavrinc, dr. Kudi Ri/nian in drugi.
Tokratna slovesnost je bila pri obnovljenem spomeniku v lepo urejeni okolici, /a kar je poskrbelo kar 23 Šmareanov pod vodstvom predsednika KS Šmartno Toneta Rajsarja.
V kulturnem programu so sodelovali pevci Solidarnosti, recila-torji iz osnovne šole, spregovoril pa je bil g. Zakrajšck. Spomnil se je dogodkov i/, časa osvobodilne vojne, vseh, ki so dali svoja življenja, njihova imena pa so vklesana na spomeniku.
Organizatorji so srečanje popestrili šc s prihodom približno dvajsetih konjenikov, že pred začel kom uradnega dela srečanja pa so na zbirno mesto pritekli športniki, ki so za dobre uvrstitve prejeli pokale in medalje.
Razpoloženje je bilo kar prijetno. Mnogi so obujali spomine na tisle težke čase. drugi pa so se pomenkovali O aktualnih vprašanjih sedanjega časa.
Spominsko srečanje v Rudniku
je v soboto, 6.januarja letos, privabilo k spomeniku v Rudniku nekaj sto ljudi.
Letošnje srečanje so pripravili organizatorji iz. ZB Domžale.
Skoraj 30 Kamničanov, večinoma upokojencev, je krenilo na pot od spomenika pri Titanovi brvi. Do Rudnika smo rabili približno I uro hoje. čeprav smo se ustavili še pri Hribarjevih (Ceri-novih). Tu sla nas pričakala domačina Rezka in Jernej z izvrstno Zganjico.
Številni borci in aktivisti, zbrani pri spomeniku v Rudniku, so bili veseli srečanja. Mnogi so prišli tudi iz Kranja, Kamnika. Domžal. Spominu padlih se je poklonilo kar 24 praporov. Med udeleženci smo opazili tudi Kamniškega župana Toneta Smolnikarja. Na tem kraju oziroma v bližini je 6. januarja 1945 ugasnilo več življenj organizatorjev in aktivistov NO H, po zaslugi izdajalcev. 1
Govornik na prireditvi je bil Rajko Hafner - ob tej priliki je
poleg spominu namenil besede tudi 60-letnici vstaje proti oko-patorju in IO-lctnici osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Pevski zbor iz Radomelj je zapel več borbenih in partizanskih pesmi, recitator Alojz pa je prebiral Prešernove stihe.
STANE SIMŠIČ
Ali bo moralo podjetje Meso
zapustiti Kamnik?
Kako je z novo lokacijo podjetja Meso? Ali bo podjetje ostalo v soseščini blokov pod Malim gradom? Kdo bo financiral novogradnjo? Ali bo moralo uspešno podjetje zapustiti Kamnik? Ta vprašanja je Zupanu in občinski upravi na 16. seji postavila Marjeta Hu-mar.
V odgovoru občinske uprave je
rečeno, da sedanja lokacija med reko Kamniško Bistrico in Usnjarsko cesto tudi glede na pridružitvene pogoje Evropske zveze za dejavnost podjetja Meso ne bo več ustrezna. Zato je občinska uprava preverila možne lokacije za preselitev podjetja, ki pa mora bili za-
Govomik Rajko Hafner pred 24 prapori v Rudniku.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK,ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADKVK izdaja na podlagi 131. Člena Zakona O IptolBCIll upravnem postopku (Ur. list RS. It 80/99 in 70/2000) v zvezi s 3. odst. 84. člena Zakona t> orožju (Uradni lisi RS. si. H/2000)
JAVNO NAZNANILO
s katerim: vabi vse OBČANE, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, da v zakonitem roku 6 MESECEV, ki je določen za legalizacijo orožja, t. i. od X. I. do 8. 7 2001, vložijo VLOGO ZA LEGALIZACIJO OROŽJA.
• Vloge /a legalizacijo orožja. RAZKN OROŽJA IZ KATEGORIJE A (vojaško, eksplozivno in drugo orožje), za legalizacijo katerega lahko /apn.sijo zgolj REGISTRIRANI ZBIRATELJI OROŽJA, se oddajo na UPRAVNO ENOTO KAMNIK, ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE, KAMNIK, Glavni trg 24. (SOBA I.Č. - pritličje levo).
• Ob vložitvi vloge /a legalizacijo se OROŽJE NE PRINAŠA S SEBOJ.
• Obrazec vlog za legalizacijo si imetniki lahko priskrbijo v sprejemni pisarni na sedežu Upravne enote Kamnik, v Kamniku, (ilavni trg 24. Pri podaji vloge je potrebno plačali upravno takso po tal. si. I v
vrednosti 50 točk (750,00 SIT).
• Vlogi je potrebno poleg podatkov o orožju, ki so sestavni del vloge, priložiti se naslednja DOKAZILA:
- ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO in
- POTRDILO O OPRAVIJbNI M PRHIZKUSU ZNANJA V ROKOVANJU Z OROŽJEM
Navedenih dokazil ni potrebno priložiti, te posameznik že poseduje orožno listino /a določeno vrslo orožja.
• Pristojni upravni organ ho navedenim imetnikom i/dal ustrezno orožno listino, razen orožnega lista, pod POGOJEM, DA OROŽJE NE IZVIRA IZ KAZNIVEGA DEJANJA m cc imetnik izpolnjuje pogoje iz I.. 2., 3.. 5. in 6. točke 2. odstavka 14. elena Zakona
orožju:
tč - da je dopolnil IX let. le. - da ni zadržkov javnega reda, tč. - tla je zanesljiv,
tO. - da ima opravljen zdravniški pregled, tč - da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem
• Posamezniki pa v skladu z doloebo 3. odst. X4. elena Zakona o orožju ne hodu mogli legalizirati vojaškega in eksplozivnega orožja, razen če so registrirani zbiratelji orožja (imajo izdano dovoljenje za zbiranje orožja oz. so podali vlogo za izdajo takšnega dovoljenja). Tovrstno orožje pa bodo lahko izročili pristojni policijski postaji, po predhodno opravljenem tclefoničnem ali pisnem obvestilu.
PRISTOJNI ORGAN SE JE POSLI ŽIL INSTITUTA JAVNEGA NAZNANILA ZATO, KER GRE ZA OSEKE, KI Ml NISO ZNANE, IMAJO PA LAHKO V UPRAVNEM POSTOPKU LEGALIZACIJE OROŽJA POLOŽAJ STRANKE.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
radi specifične dejavnosti locirano v bližini komunalnih objektov in naprav. Ena od možnih lokacij je zemljišče znotraj zazidalnega otoka B-25 Fructal (ob Korcnovi cesti), za katerega je sprejel ustrezen izvedbeni načrt. Ta predel je namenjen razvoju industrije in spremljajočih objektov z ustrezno infrastrukturo. Občina je od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS že pridobila ustrezno zemljišče. Cc bodo tehnološke rešitve podjetja Meso ustrezale veljavnemu prostorskemu aktu, je možno takoj začeti postopek za pridobivanje potrebnih dovoljeni za gradnjo.
Vsekakor je temeljni interes občine ustvarili pogoje za gospodarski razvoj, predvsem za razvoj primarnega sektorja. Zato bo občinska uprava nudila podjetju vso potrebno upravno in strokovno tehnično pomoč v zvezi s preselitvijo na novo lokacijo. Financiranje novogradnje je stvar investitorja in sofinerjev, ki želijo realizirati svoje razvojne programe (ZIL Občina).
V Volčjem Potoku
(pre)nizek vodni pritisk?
Ko so dupliški gasilci v oktobru preizkušali pritisk vode v hid-rantih na območju Volčjega Potoka so ugotovili, da je pritisk minimalen in nezadosten, pravi v svojem vprašanju Ivanka Jerman in dodaja, da krajani novega naselja že nekaj časa občutijo slab dotok vode. To naj bi se dogajalo, odkar se je na vodovod priključil Golf Arborelum. Zalo sprašuje, kdo je
dal soglasje za ta priključek, ne da bi zagotovil dovojj vode tudi ostalim krajanom in kdaj namerava to napako odpraviti?
Komunalno podjetje Kamnik pravi, da so meritve, opravljene pri hiši št. 39 v Volčjem Potoku in pri brunarici KS Volčji Potok pokazale statični tlak 3,5 bara. Rezultati kažejo, da stanje ni tako slabo, kot navaja Jcrmanova
Letos so bile v Smarci izvedene prevezave za Volčji Potok, ki izboljšujejo vodovodne razmere na lem koncu. Priključitev Golfa res pomeni povečano obremenitev sistema. Soglasje zanj je dala občina Kamnik kot lastnik vodovodnega sistema na osnovi tehnične dokumentacije, soglasij in mnenja upravljalca.
Dolgoročno pa bo na tem koncu potrebno zgraditi večji primarni cevovod, ki bo zagotavljal zadosti vode tudi ob konicah.
Prehod za pešce v Smarci prihodnje leto
Marjan Sehnabl je vprašal, kdaj se predvideva ureditev označenega prehoda za pešce med Ljubljansko, Korenovo in Koroško cesto ter potjo proti cerkvi sv. Mavricija v Šmarci in obvoznico in dodal, da je v družbenem planu občine tu predviden rondo (krož.išče).
Občinska uprava mu je odgovorila, da bo talna prometna signalizacija na tem mestu urejena v prvem polletju prihodnjeta leta (2001). E.S.
Svet javnega zavoda Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik
RAZPISUJE
PROSTO DELOVNO MESTO DIREKTORJA AGENCIJE
Pogoji:
• je državljan Republike Slovenije;
• ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri;
• ima najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj na področju turizma in podjetništva ter vodstvene in organizacijske sposobnosti;
• obvlada osove dela z računalnikom (urejevalnik besedil, preglednica, baza podatkov);
• predloži vsebinski in finančni program dela za mandatno obdobje.
Priporočljivo je aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika.
Z izbranim kandidatom/ko bomo sklenili delovno razmerje za mandatno obdobje 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidate/ke vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z življenjepisom na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni po objavi razpisa.
4 17. januarja 2001
IZ DRUŠTEV IN STRANK
Kamniški OBČAN
SREDA SREDI GLASBE       Praznik ljubiteljev konj v zgornjem Tuhinju
S KITARISTKO SVETLANO PUSNIK IN FLAVTISTOM MARKOM ZUPANOM
Koncertni cikel kamniškega Društva študentov Akademije za glasbo poimenovan Sreda sredi glasbe se je 13. decembra 2000 v Galeriji Veronika uspešno nadaljeval s skupnim nastopom kitaristke Svetlane Puš-nik. študentke zadnjega letnika pri prof. Andreju Grafenauerju in flavtista Marka Zupana, študenta 2. letnika pri prof. Mateju Zupanu. Skupaj sta nam odigrala Sonato beneškega baročnega mojstra Benedetta Marcella, razgibano skladbo sodobnega avtorja Johna W. Duarteja Un Petit Jazz Z rockovskimi in jazzovskimi primesmi in za zaključek malo mojstrovino argentinskega skladatelja Astorja Piazzole Nightclub 1930. Predstavila sta se tudi vsak s svojo zahtevno solistično točko: Svetlana Pušnik z Bachovo Chaconno in Marko Zupan s Piece Jaccjuesa Iberta. Hvalevredna pa je bila predvsem velika udeležba mlade publike, kije pozorno spremljala zahteven in zanimiv program obeh nadarjenih izvajalcev.
M. KUMER
MAMUT SE PREBUJA
Letos mineva 63 let od odkritja okostja ledenodobnega mamuta v Nevljah pri Kamniku.
In mamut se ponovno prebuja. Prvič se je to zgodilo leta 1998, ob 60-letnici odkritja. Tedaj je bila v zaklonišču OŠ Frana Albrehta podružnica Nevljc postavljena stalna razstava, ki si jo je v okviru šolskih dejavnosti do letos ogledalo veliko osnovnošolcev in predšolskih otrok.
V zadnjem letu pa se je začelo bolj intenzivno delati na promociji razstave in odkritja samega. Tako se
je mamut konec meseca septembra vključil v aktivnosti ob Evropskem dnevu brez avtomobila (22. septem-berl. Tisti, ki so v Nevlje prišli peš ali s kolesom, so si lahko razstavo ogledali brezplačno, organizirano je bilo tudi vodstvo. Avtorja razstave sva še posebno ponosna na obisk dr. Nika Sadnikarja. Gospod, ki je bil leta 1938 tudi sam prisoten pri izkopavanjih, je prvi tega dne s palico in nahrbtnikom pripešačil iz Kamnika v Nevlje. Skupno si je razstavo ogledalo 50 ljudi.
Drugič pa se je mamut oglasil na Štefanovo. Tudi tega dne si je razstavo ogledalo precej ljudi in s tem pokazalo svoje zanimanje za naravno dediščino na Kamniškem.
V letu, ki smo ga zaceli, napovedujem še več aktivnosti, povezanih z. odkritjem mamutovega okostja v Nevljah in k sodelovanju na tem področju vabim vse, ki vas tematika zanima. Poleg tega vabim tudi vse, ki bi si želeli razstavo ogledati, da pokličete (01/831-22-08 ali 041/ 884-713) in se najavite za ogled.
BENJAMIN BEZEK
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278
1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. STOPNJA) - vpis: februar 2001
2. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
3. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
3. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
TEČAJI:
- angleški jezik
- nemški jezik
- računalništvo
- higienski minimum
- varstvo pri delu
KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽA, TISK...
Poleg ostalih grafičnih storitev vam nudimo tudi knjigoveške storitve: vezava diplomskih nalog, uradnih listov, knjig, prevezava starih knjig, albumov, izdelava albumov...
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/72-12-278.
Nadaljevanje s I. strani
Sprevod se je ustavil ob stopnicah pod cerkvijo. Župnik Mihael je konje in njihove lastnike blagoslovil in jim želel obilo božjega blagoslova pri njihovem delu. Vse navzoče je pozdravil predsednik Konjerejskega društva Alojz. Jeras in se vsem zahvalil z.a udeležbo in jim zaželel vse dobro v novem letu, z upanjem, da se prihodnje leto sper vidijo!
Spregovoril je tudi predsednik Krajevne skupnosti Tuhinj Marjan Drolc in lepo opisal zgodovino konjereje v Tuhinju. Med drugim je poudaril, da je bila konjereja za Tuhinjce vedno življenjskega pomena, kajti konj in konjska vprega sta bila dolga leta edino prevozno sredstvo in edina pogonska sila za kmečko orodje. S konji so orali sneg, vozili gnoj na njive in travnike, orali, branali, vozili seno in poljske pridelke, vlačili les v dolino. Nikakor ne smemo pozabiti na »gepel«, to je naprava, ki je poganjala mlatilnice, slamorez-nice, pajklne in podobno. Tu je konj še posebej trpel, ker so mu morali zavezati oči, da je lahko cele dneve hodil v krogu in s tem poganjal napravo. Na srečo konjev je to napravo izrinila elektrika in jo sedaj lahko vidimo le še kot muzejski eksponat ali pa stoji pozabljena pod kakšnim skednjem.
Okrog leta I970 je bilo na področju Tuhinjske doline še okrog 120 konj, z uvedbo delavske avtobusne proge se je veliko ljudi zaposlilo v tovarnah, kupili so traktorje in druge delovne stroje,
s tem pa je marsikateri-konj moral od hiše in po nekaj letih bi jih lahko našteli na prste ene roke.
Toda ostala je ljubezen in nekaj ljubiteljev konj je upalo na boljše čase Ponovno so pričeli ali nadaljevali z rejo, malo so k temu pripomogle tudi naravne danosti, saj je mnogo travnikov in pašnikov močvirnih in tam zraste trava, ki gre v slast le konjem. Tako se je število te plemenite ži-
Zbrane sta nagovorila predsednik KS Tuhinj Marjan Drolc in predsednik konjerejskega društva Alojz. Jeras.
vali v Tuhinjski dolini ob koncu leta 2000 povzpelo blizu številke sto. Leta 1997 je bilo ustanovljeno Konjerejsko društvo in število članov iz leta v leto narašča. Svojim članom nudi tudi strokovno izobraževanje, kajti rejci se dobro zavedajo, da sodobne konjereje ni brez strokovnega defa.
Društvo konjerejcev se aktivno vključuje v življenje svojega kraja, za kar jih je predsedik KS še posebej pohvalil. Udeležujejo se sprevoda na Dnevih narod-I nih noš v Kamniku, hodijo na spominske pohode na Oseke in Slevec. Tudi običaj blagoslovitve konj so oživili in s tem vsako leto privabijo v Tuhinj večje število ljudi. Skratka: v zadnjem času ni prireditve lokalnega ali občinskega značaja, da na njej ne bi sodelovali člani društva in tako s svojo udeležbo (in ponavadi na svoje stroške!) pomembno prispevajo k ohranitvi starih prevoznih sredstev (lojtrniki, za-pravljivčki), stare vprege, hkra-
ti pa veliko prispevajo k promociji Tuhinjske doline in občine Kamnik. Ob tem jim stojijo ob strani njihove žene in dekleta in Aktiv kmečkih žena, ki pripravijo dobrote, s katerimi pogostijo lačne želodce. Tudi za tokratno
V sprevodu smo opazili tudi Rafaela Pirša, kije z. lepim žrehičkom navdušil predvsem otroke.
prireditev so se dobro pripravile: postregle so z odličnim domačim pecivom, kuhanim vinom in domačim žganjem.
Po blagoslovu konj so se konje-rejci in gostje zbrali v gostilni Pri Mežnarju, kjer jim vsako leto gostoljubno odstopijo prostor. Ob dobrih kranjskih klobasah in drugih dobrotah se še dolgo zadržijo v prijetnem druženju, kjer izmenjajo svoje izkušnje in poglede na rejo in vzgojo konj. Vsem udeležencem izročijo spominska darila in koledarje; letos so koledarje pripravili tudi za vse družine, ki so se udeležile maše.
Ob vsem pa ne smemo pozabiti na domače gasilec, ki so vestno in odgovorno skrbeli za red in varnost navzočih.
MARINKA MOŠNIK
Dolgi govori premikajo stole, kratki pa srca
Že mesec dni je minilo od rednega volilnega občnega zbora Zelenih Kamnika. Vse skupaj se je začelo v poznem deževnem popoldnevu 15. decembra in zaključilo v zasneženi noči. Vreme se je ujelo z utripom našega srečanja, saj tako pomemben dogodek kot volitve so, vedno nekoliko razburka čustva.. Ob tej priložnosti še posebej, saj se je Marija Reba, več kot desetletje prva dama Zelenih Kamnika, poslovila. Res, da samo od najodgovornejše funkcije predsednice, saj bo »zelena« spremljevalka kamniškega odbora tudi v bodoče, a vseeno. Vsi, in ni nas bilo malo, smo Mariji želeli povedati nekaj besed o hvaležnosti in prijateljstvu, ki se je v dolgih letih stkalo med »zelenimi« Kamničani. »Vse, kar sem naredila in še delam v življenju - rada delam.. Rada sem imela otroke, zato delo poučevanja ni bilo naključje, rada sem pri Zelenih, ker je to edina stranka, ki ni usmerjena k materialnim dobrinam, temveč, k lepi in zdravi naravi in okolju, ki vsem ljudem bogati življenje«, je med drugim dejala Marija in izrazila vso podporo svojemu nasledniku, g. Danielu Kovačiču z besedami: »Je pošten, delaven, pokončen in strokovno primeren (po poklicu je inženir organizacije dela, op. p.) kandidat za predsednika Zelenih Kamnika.«
Poročilo o delu v preteklosti in program dela v prihodnje sta med prisotnimi naletela na veliko odobravanje in podporo, predvsem pa pri-
pravljenost novoizvoljenih članov predsedstva in strokovnega sveta za delo v bodoče. To je pomembno še posebej zato, ker bi bilo brez te brezpogojne pripravljenosti delo kamniških Zelenih ogroženo. Zjiradi krivičnega izpada na občinskih volitvah niso deležni nikakršnih proračunskih sredstev. Tako živijo in delajo izključno od rok, razuma in pridnosti in prispevkov (članarine) svojih članov, ki pričakujejo popravo krivic z. Evropskega sodišča za človekove pravice.
Reševanje okoljevarstvene problematike občine Kamnik je pred-
OBVESTILO
Krajevno združenje ZZB NOB Tuhinj in KS
Tuhinj vabita ob praznovanju krajevnega praznika na
TRADICIONALNI POHOD NA OSEKE NAMENINO PLANINO V NEDELJO, 4. FEBRUARJA, KJER BO OB 10. URI PROSLAVA PRI SPOMENIKU PADLIH.
Odhod pohodnikov bo ob 7.30 izpred pŠ v Zg. Tuhinju.
Pevski zhorček Vrahčki DKD Solidarnost.
nostna naloga strokovnega sveta, ki mu ho predsedoval dr. Stane Uhan,
dolgoletni član in gonilna sila strokovnega dela Zelenih Kamniku. Budno se bo spremljalo izvajanje Strategije varstva okolja v občini Kamnik, »zakonik«, ki zajema večino problemov v okolju ter načrtuje, čas in način njihovega razreševanja. Skrbi z.a vodovarslvena območja, zrak, hrup, problematiko industrijskih in drugih onesnaževalcev, urejeno ravnanje z. odpadki in prostorsko ureditvene plane ni nikoli preveč. Z vztrajnostjo in sodelovanjem s podjetji se je v Kamniku marsikaj obrnilo na bolje v Kemijski industriji Kamnik, Belinki Kemostik: zgleden primer, kako se problemi onesnaževanja dajo rešili brez. usodnih posledic za zaposlene pa je Calcit iz. Stahovice. Kako trd oreh so tovrstni problemi kaže primer betonarne Graditelj v Stahovici, s katero opravljala Pavel Iskra in Žurbi, d. o. o., ki so sicer kot povzročitelji prekomernega hrupa v naravnem in življenjskem okolju opravili meritve hrupa, delno le-le ga intli zmanjšali, vendar ne v zadostni meri. Tovarna Titan je po napornih in dolgotrajnih pogajanjih in nenehnih pritiskih s strani Zelenih Kamnika,
pa tudi zaradi lastnega interesa, pristopila k izdelavi sanacijskega programa z.a odpravo virov čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom ter čezmernih emisij snovi v zrak. Tudi bivša kurilnica Stola, s katero upravlja podjetje Piroliza, d. d., je odločna v svojih trditvah, da gre za ekološko »prijazno« kurjenje, čemur pa ne morejo pritrditi prebivalci Duplice. Dela na tem področju je veliko, vendar pa bo poslanstvo Zelenih pri reševanju teh problemov uspešno le ob dobrem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, z občino, upravno enoto in državo (predvsem Ministrstvom za okolje in prostor in inšpekcijskimi
sodelovanje j,. potrebno še
poglobili. Tudi z. županom, ki smo ga Zeleni ji :,.j>h       Kamnika pod-
Uprli pri njegovi izvolitvi zato, ker verjamemo, da bo s svojimi odločitvami in dejanji ravnal kot prvi »varuh« okolja in prostora v Kamniku.
Seveda bomo Zeleni Kamnika ludi v bodoče posvetili veliko časa osveš-čanju in obveščanju občanov o pomenu zdravega okolja, zdravi prehrani, zdravem načinu življenja in nepravilnih ravnanjih v okolju. Še se bomo trudili, da bodo naše družabne prireditve privlačne. Zadnji izlet med slastne olive na Primorsko novembra
letos je, kljub slabemu vremenu, uspel. Se posebno slastna je bila menda istrska marenda. Obiski »biokme-tij« so vedno navduševali udeležence, kot tudi poučna predavanja o naravni pridelavi zdrave prehrane in naravnem zdravljenju bolezni. Še bomo sodelovali pri čiščenju hrež.in Kamniške Bistrice in Nevljice, organizirali kostanjevo pojedino, v hudih zimah poskrbeli z.a premraž.ene in lačne ptice, obeležili dan Zemlje in še kakšnega, ki bo tako ali drugače zaznamoval skrb z.a naš planet. O vseh aktivnostih pa homo skrbno obveščali občane Kamnika. Zato bo morala poskrbeti predstavnica želenih za stike Z javnostjo. Potrudila se bo, da bodo prispevki, kot seje v svojem pozdravnem nagovoru slikovito izrazil predsednik Zelenih Slovenije Dušan Puh, kratki in učinkovito premikali srca in zavest tudi tistih, ki z naravo in okoljem ne bodo ravnali odgovorno.
Za konec le še naslednje: Otroški pevski zbor Vrahčki, ZKD Solidarnost, pod vodstvom Marinke Aparnik je naše srečanje odel z. milino pesmi, ki nas je navdala z. upanjem v prizadevanje vsega čovešlva za ohranitev lepe narave in varno življenje naših otrok in vnukov. Prijateljstvo Zelenih s pridelovalci zdrave zelenjave in sadja pa je bilo »krivo«, da se je v srečanju, potem ko se je prevesilo v družabni del, miza šibila oh dobrotah družine Verbič iz. Cerkelj, družine Zabavnik iz Tunjic, družine Videmšek iz Doba pri Domžalah in mnogih drugih, ki so prispevali dobrote iz. domače »kuhinje«.
ZELENI SLOVENIJE -OO KAMNIK
Člani in simpatizerji, med njimi »državni« in bivši ter sedanji občinski predsednik Zelenih.
Že v ponedeljek, II. decembra 2000, smo se povabili na obisk k zlatoporočencema Anici in Jožetu Sedušaku iz Tunjiške Mlake 23. Na skupno življenjsko pot sta stopila 25. novembra 195(1. Ta pot je bila podobna potem vrstnikov, ki so si po vojni gradili skupna ognjišča. Kljub pomanjkanju in drugim težavam sta se smelo odločila ustvarjati sebi primerno prihodnost. Po zagotavljanju obeh slavljcnccv sta v tej nameri v celoti uspela.
Slavi jenka Anica se je rodila 24. 7. 1926 v Črni pri Kamniku v rudarski družini kol prvorojenka izmed sedmih otrok. Po soli v Stranjah se je zaposlila v rudniku Črna in zatem v kamniški us-njarni, kjer je delala do leta 1952, ko je ostala doma zaradi družine in obdelovanja male kmetije. Bila je vesele narave, mnogo je brala, zlasti je ljubila romane. Se vedno sledi dnevnim dogodkom.
Jože Scdušak je bil rojen v de-lavsko-kmcčki družini desetih ot-
Zaposlil se je v Tovarni usnja Utok in na odgovornem delovnem mestu struženja kož. delal vse do svoje invalidske upokojitve 1982. Vključen je bil v delo sindikalne organizacije, v samoupravne organe in posamezne komisije.
V prostem času je s pomočjo žene Anice gradil stanovanjsko hišo, kamor se je družina preselila 1967. Jože je pomagal tudi svojim otrokom, ko so gradili svoja bivališča.
Zdravja ni najboljšega, vseeno pa marsikaj postori na vrtu in v hiši, pravi Anica.
Njuni trije otroci, vsi fantje, so že odrasli in so poslali dobri obrtniki. Rodilo se je že tudi 7 vnukov: 4 dekleta in 3 fantje, prišel pa je že tudi prvi pravnuk.
Zlatoporočenca sta zatrdila, da sta dosegla vse, kar sta si želela. Sta skromna in zadovoljna, želita pa si le zdravja. Vesela sta svojih pridnih otrok in njihovih naslednikov: vnukinj, vnukov in pravnu-
Anica in Jože Sedušak.
rok (živa sta še dva). Osnovno šolo je obiskoval v Tunjicah, kasneje je opravljal priložnostna dela do 1943, ko je bil mobiliziran v nemško vojsko. Bil je udeleženec bojev v Normandiji, od tu je prišel v angleško ujetništvo 1944 in se š Prekomorsko brigado vrnil v Split. V vojski je ostal do 1947, da je hkrati še odslužil vojaški rok.
ka. Jože še vedno rad zapoje, včasih je sodeloval tudi v pevskem zboru.
Predstavniki DU Kamnik smo slavljcnccma podarili skromna darila, diplomo in zaželeli vse lepo, predvsem veliko zdravja. Zlato poroko sta Anica in Jože slavila v družbi svojih najbližjih na Sen-turški gori.
Naslednji obisk sta Marjana in Stane v imenu DU Kamnik namenila zlatoporočencema Pavli in Antonu Jeras iz Kebetove Ul. 6 v Kamniku. Zakonsko zvezo sta sklenila 21. oktobra 1950.
Pavla Jeras je bila rojena 12. julija 1925 v vasi Lascno v družini osmih otrok. Po šoli v ČeSnjicah je ostala doma pri starših, nekaj let zatem pa služila po bližnjih vaseh, do 1940. leta. Tudi med vojno je ostajala v domačem okolju.
a se je morala skrivati pred okupatorjem. Ves čas je delovala za NOB. Ima dvojno priznanje pred 9. 9. 194.3 pa do konca vojne in status vojnega veterana. Po končani vojni se je zaposlila v Stolu in delala do 1950. Tako kot mnoge mlade matere je zaradi družine ostala doma, se 1957. leta ponovno zaposlila v KIK-u Kamnik. Delala je v oddelku eksploziva do 1974, ko je bila upokojena. V življenju je z. veseljem obde-
V SPOMIN
FRANCU ZADRGALU
Pred koncem leta 2000 nas je, kamniške strelce, presenetila trst. da se fe za /rdim poslovil od nas naš dolgoletni znanci, sotekmovalec In prijatelj Franc Zadrgal. Njegova življenjska pol je bila prežeta s streljanjem. Njegov mirni, preudarni značaj je bil kot nalašč za športnika strelca. ■ V sredini sedemdesetih let je tekmoval skupaj z drugimi znanimi in požrtvovalnimi sotekmovalei Ivanom Podgornikom, Petrom Bertonceljnem, Francem Rihtarjem, Francom Kore-cem, Ivanom Rihtarjem in drugimi. Streljal je še v časih, koje i>ilo potrebno veliko prostovoljnega dela pri izgradnji strelišč, koso tarče na MK strelišču menjavališe ročno, streljalje z MK in zračnim orožjem in bil vseskozi eden boljših tekmovalcev, saj je skoraj vedno nastopal za ekipo Ka tunika. Ko so se začele ustanavljati in delovali strelske družine ludi izven Kamnika, se je Z VSO ljubeznijo posvetil delu v SI) Komenda, litije njihov vzornik, miren in vedno pripravljen pomagati z nasvetom in delom.
< Organiziranje strelskih družiti se je velikokrat spreminjalo združevalo, razdruževalo. ljubezen dostrelstva iti pristni sliki pa so ponovno /»išli do izraza v njegovem delovanju v društvu upokojencev Kamnik, kjer se. je spet srečal s svojimi nekdanjimi sotekmovalei iz mladih dni. Bilje član zmagovite ekipe društva upokojencev Kamnik, kije nastopala na društvenih, regijskih in državnih prvenstvih.
Člani društva upokojencev so osvojili veliko število pokalov, poteg športnega udeistvovanja pa jih je družilo prijateljstvo. Iz tega kroga prijateljev se je poslovil Franc Zadrgal. Nanj nas ho vezalo veliko spominov, veliko prijetnih dogodkov in lahko si rečemo: bili so lepi časi. izredni dogodki, veliko veselja smo doživljali skupaj. Strelca Franca /atlrgala .se bomo z veseljem spominjati, saj je bil dober človek, dober prijatelj in velik športnik,
Kamniški strelci
lovala vrt, rože jo zelo privlačijo, veliko je šivala in pletla. Rada zahaja v naravo in z veseljem nabira gobe. Veliko časa je namenila gradnji hiše. gospodinjstvo pa je bilo vsakdanje opravilo. V novo hišo so se vselili 1966. Tu prebivajo skupaj s sinovo družino.
Kot udeleženka NOB je članica Zveze borcev in nosilka odlikovanja Red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Anton Jeras izhaja iz kmečke družine šestih otrok. Rojen je bil 9. junija 1928 v Šmartncm v Tuhinjski dolini. Po šoli v Šmartncm
V Lasenem sla obnovila staro hišo, tja ob koncu tedna zelo rada zahajata sama in njuni. Hodita na sprehode, gobarjenje pa je samoumevno.
V družini se dobro razumejo in si med seboj pomagajo. Sin s svojo družino, ženo in dvema otro-koma-vnukinjama, živi v zgornjem delu hiše, zato se Cesto videvajo in družijo.
Čas 50 let je kar hitro minil. Vsa lažja ali težja družinska vprašanja sta znala sporazumno razreševati. Materialno sta preskrbljena, a zdravja nista najboljšega.
Pavla in Anton Jeras.
je ostal doma pri starših. Leta 1950 je začel delali v KIK-u in tu ostal vse do upokojitve 1984. Delo je bilo nevarno zaradi eksploziva. V podjetju je bil aktivno vključen v sindikalno organizacijo, v delo organov upravljanja. Za 25-lcinico dela je prejel praktično darilo - zelo dobro uro, ki mu še vedno služi.
V prostem času je gradil hišo, rad nabira gobe (za to ga je navdušila žena Pavla), rad dela na vrtu, pa šc kaj bi se našlo.
zato si tega najbolj želita. Nikoli nista klonila, zelo sta zadovoljna z doseženim. Ne pritožuje ta se. Življenje jima pomeni vse, zato si tudi še sedaj vzameta čas za osebna razvedrila. Z avtom, ki ga vozi Anton, se včasih zapeljeta v kraje, ki si jih želita obiskali. 50 let skupnega življenja je bilo vredno njunega truda, zatrjujeta oba.
Jubilej Zlato poroko so dostojno proslavili pri Čibru na Potoku. Prišlo je več kot 20 povabljencev, sorodnikov in prijateljev.
Na Duplici v Jakopičevi ulici 23 smo obiskali zlatoporočenca Marjeto in Jožeta Pes-totnika. V imenu DU Kamnik smo jima izročili darilca in diplomo, voščili k jubileju in izrekli tople želje
Po prijaznem sprejemu smo se z. njima pogovarjali o 50-lcIni skupni poti, ki sta jo začela 2. septembra 1950. Pogovarjali smo se tudi o vprašanjih, ki mnogokrat ostajajo brez odgovora, o težavah in lepih trenutkih, ki sta jih bila deležna.
Najprej smo dali besedo slav-Ijcnki Marjeti, ki jc bila rojena 13. 7. 1929 v Komcndski Dobravi. Družina je štela kar II otrok. Zaslužil je le oče, zato je že s sedmimi leti pomagala na bližnjih kmetijah. Osnovno šolo jc obiskovala v Komendi. Priložnostna dela je opravljala vse do 1947, saj očetov zaslužek, ni zadoščal za
težki časi. Sicer pa jc bilo življenje tudi lepo in prijetno, takoj dodaja. Človek mora le biti vztrajen, pa lahko doseže svoj cilj.
Z možem Jožetom sva znala vedno urejati medsebojna vprašanja v zadovoljstvo cele družine, pravi in ga pri tem pogleda z iskrečimi očmi.
Jože, rojen 8. aprila 1931 v Imoviei pri Lukovici, je osnovno šolo obiskoval v Šentvidu, zatem pa opravljal razna priložnostna dela do 1947. Zaposlitev je našel v Stolu, kjer je ostal vse do upokojitve, vmes je odslužil dveletni vojaški rok. V podjetju je opravljal različna dela. Bil je šofer tovornjaka, viličarja in traktorja.
Za svoje marljivo delo je prejel več priznanj, med drugim diplomo Rdečega križa, kri je daroval kar 30-krat, dobil je več Stolovih priznanj in državno odlikovanje -Red dela s srebrnim vencem. Jožeta pogosto srečujemo kol bali-
Marjeta in Jože Pestotnik. preživljanje lako številne družine. Tega leta jc nastopila službo v Stolu in ostala do 1952. Zaradi povečanja družine in gospodinjstva jc ostala doma. Kasneje jc polnih 20 let skrbela za kulturni dom na Duplici in bila odgovorna za čiščenja in druga opravila. Z grenkobo ugotavlja, da jc KS takrat ni uradno prijavila kot zaposleno delavko, zato danes ne prejema nobene pokojnine.
Skrb za družino, rodila sta se dva fanta in dekle, ter gospodinjstvo jo jc polno zaposlovalo. V prostem času jc veliko šivala za svoje otroke in tudi za 3 vnukinje in vnuka. Zelo vestno obdeluje vrtiček in najeto njivo. Rada hodi na sprehode, redno sledi nekaterim TV nadaljevankam, sledi dogodkom iz vsakodnevnega življenja. Spominja se, da ji jc že pri 12 letih umrla mati, Nemci pa so leta 1943 ubili tudi brata. Bili so to
na tja na balinišču DU Kamnik. Nastopa na rekreativnem in tekmovalnem delu. Prejel jc celo vrsto medalj, pokalov in drugih odliči j.
Oba z ženo sta vneta gobarja, seveda pa Jože marsikaj ponaredi tudi na vrtu in pomaga Marjeti, ki brez vrta, tako pravi, ne bi mogla živeti.
Skupno življenje jima je podarilo dva sinova in hčer, prišle pa so že tudi tri vnukinje in vnuk. Srečna se srečujeta z njimi, tudi sin France - Podokničar se rad oglasi.
Posebnih želja pravita, nimala, seveda pa jc zdravje najpomembnejše, tega pa si nadvse želita še za naprej. Kot skromna in delovna človeka pa pričakujeta, da jima bo življenje tudi v prihodnje naklonjeno. Tem željam smo se pridružili tudi mi, in se poslovili od prijaznih ljudi.
STANE SIMŠIČ
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
TOMŠIČEVA 23, KAMNIK TEL.: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Ja pljeva 2, Kamnik, tel.: 01/83-17-556 Petek. 19. Januarja, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik
Odprtje razstave fotografij Štirje letni časi na Veliki planini
Avtorji: člani Foto kino in video kluba Mavrica, Radomlje
V programu ob otvoritvi bo nastopil Mešani pevski zbor Mavrica
Srednja vas pod vodstvom Jane Verbič. Razstava bo odprta do 4.
februarja.
Vstop prost!
Sreda. 24. ianuaria. ob 19.30 Dvorana Glasbene šole Kamnik Sreda sredi glasbe
Nastopili bodo:
Sebastjan Vrhovnik - tenor, Andreja Humar - flavta, Simon Krećič - klavir.
Soorganizacija: Študentski klub Kamnik in Društvo študentov
Akademije za glasbo.
Vstop s prostovoljnimi prispevki!
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 01/83-12-597 Sreda. 17. ianuaria. ob 19. uri
Predavanje dr. Igorja Kononenka o vplivu Naravnega zdravilnega gaja iz Tunjic na človeka in njegovo avro ter še o marsičem drugem.
Torek. 23. ianuaria. ob 19. uri
Kamniški večer: dr. Tone Cevc nam bo z besedo in sliko predstavil svojo novo knjigo z naslovom Lončene posode pastirjev: sklede in latvice iz poznega srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah.
Sreda. 24. januarja, ob 19-30
V sodelovanju s Študentskim klubom: potopisno predavanje Nepal.
Predaval bo Luka Poznič.
Petek. 26. ianuaria. ob 19. uri
Lojze Vrankar: Od Bruslja do Amsterdama. Potopisno predavanje z diapozitivi.
Sreda. 31. ianuaria. ob 19. uri
Dr. Janez Rugelj: Pot samouresničevanja. Znani slovenski psihiater, alkoholog, nam bo predstavil svojo zadnjo knjigo. Ponedeljek. 5. februarja, ob 19. uri
Ob kulturnem prazniku vas vabimo na Kamniški večer s predstavitvijo interaktivne knjige Veronika z Malega gradu.
Svobodna umetnica - poustvarjalka ljudskega izročila LJOBA JENČE vas bo s pesmijo in besedo popeljala v svet ljudskega izročila. Ogled interaktivne knjige bo organiziran v avli knjižnice.
PRAVLJIČNE URE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
Vsak ponedeljek ob 18. uri Cena 400 SIT.
Igralne ure z RIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dahe v Matični knjižnici Kamnik
Vsako sredo od 10. do 11. Vodi: Helena Sterle. Cena: 400 SIT.
Pravljične ure v ŠMARCI
Vsak drugi četrtek ob 18. Mateja Zibelnik. Cena: 400 SIT.
ure v dvorani knjižnice.
uri v kulturnem domu Šmarca. Vodi:
Pravljične ure v PODGORJU
Vsak četrtek od 1 7.30 do 18.30 v kulturnem domu v Podgorju. Vodi: Mateja Osolnik
Ustvarjalne delavnice za otroke - VILA ČIRA ČARA
Vsako sredo od 17. do 19. ure v dvorani knjižnice.
ALI BI SKUPAJ USTVARJALI DOBROTE VILE ČIRA ČARA?
Če ste stari od 6 do 14 let, pridite in se vsako SREDO 3 ure
zabavajte! Za vse skupaj plačate 6.000 SIT na mesec in vse
čarovnije so vaše. Vodi Rosana Kleindienst Premk.
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/83-17-647, 83-17-662
GALERIJA MIHA MALEŠ
Glavni trg 2, Kamnik, tel.: 01/83 91 616
Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar
(odprto od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure)
Petek. 19. ianuaria. ob 16. uri
Javno vodstvo po galeriji in po muzeju
(Zbirno mesto ob 16. uri v galeriji, kasneje po želji odhod v muzej) Sobota. 20. ianuaria. od 10. do 12. ure
MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON - ustvarjali bomo izrezanke in kolaže iz barvnega papirja. (Prispevek za material: 200 SIT)
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580
Hiša s črno kuhinjo je na ogled ob sobotah in nedeljah od 14. ure do mraka.
Sobota. 20. ianuaria. od 14. ure dalie
PRIKAZ IZDELOVANJA PLETENIC
Prikaz: Stane Zore. Zamesili bomo tudi kruh in ga spekli v krušni peči.
OTVORITEV RAZSTAVE - LONČARSKI IZDELKI Prikaz: Lončarstvo Boje iz Dolenje vasi v Ribnici.
6 17. januarja 2001
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Iz torbe Krištofovega Pepeta
Kamniške hiše strahov ali naj živi turizem ...
Pa smo končno le stopili v tretje tisočletje: Bolj, ko se je leto 2000 bližalo svojemu koncu, vse več je bilo javnih priznanj, da smo bili lani priče tolikšnega kričanja, da je z drugim tisočletjem konec zato. ker so tako velevali trgovski interesi. To kaie, da vse bolj postajamo družba, kjer bo o vsem odločal le dobiček ne pa zdrava pamet... \Ja.ši občinarji so tudi letos pri-L t redili pričakovanje novega leta na Glavnem trgu, čeprav precej skromnejše kot lani. Cekine za ognjemet so namreč porabili že lani, pa nič zato. Navzlic vsemu je sredi našega mesta pokalo kot na fronti in se je kljub jasni novoletni noči nad mestom dvigala gosta megla. Vse kaže, da (nevarno) metanje petard in drugega eksploziva, žal, vse bolj postaja tudi naš narodni običaj. Naj se ve, da naša stoletna pulferfabrika še vedno živi... flbčinski možje (in žene) so so-y~r glasno ugotovili, da je bila najboljša točka dnevnega reda zadnje lanskoletne seje pri Budnarju v Palovčah, kjer je vrli primorski vinski strokovnjak pri peči rezal odličen pršut in točil pristno primorsko kapljico. Čeprav mu je pot tekel s čela. ni uspel sproti narezati dovolj materiala, še dobro, da je vinska soda prepustil kar občinskim možem, da so si ga kar sami točili po milji volji. Takih sej si pa še želimo, je bilo slišati zadovoljne svetnike in svetnice, ki so si voščili srečno in zdravo novo stoletje...
Zlobneži natolcujejo, da so žič-ničarji županu Tonliju ob otvoritvi nove dvosedežnice na Simnovcu podtaknili staro »zajlo« namesto slavnostnega
traku zato, da bi jo žagal vsaj toliko časa, da bi iz Ljubljane prispel papir s šiuinpiljko. da je naprava spodobna tudi za prevoz ljudi ne samo »ruksakov«. Ker pa papirja niso dočakali, so žičničarji vrv kar sami odvezali in tako županu preprečili nadaljnje »malranje.« Obljubili so, da bodo vrv sami razrezati, da je bodo za spomin malček deležni tudi oba po-župana, direktor zaklada in še kdo ... Tkjekdanji šef zaklada narave iS Rudije bil zelo užaljen, ko je zvedel, da so žičničarji odprli novo dvosedežico, ne da bi za to priložnost oblekli »njegove« planšarske uniforme, še bolj pa je bil užaljen, ker ga na to slavnosl niso povabili, čeprav jim je bojda »zrihtal« kar 47 milijončkov za ta namen ... T7 ar se tiče lokacij hiše strahov Jm. te Priden možicu, ki sije pred prazniki za svoje predstave spel izbral rove pod Malim gradom, ne bi bilo treba podajati v vlažne luknje. Vjnestu v naročju planin imamo kar nekaj zelo primernih lokacij za te namene. Sem vsekakor sodila zaprta Planika ali nekdanja Kendova gostilna in »hotel« Malograjski dvor z gostim pragozdom sredi mesta, pa še kaj bi se našlo, če bi si podrobneje pogledali samo Šutno...
]~p ei škoda, da se je lepa stranj-JTV ska vasico lansko jesen tako skrila za betonske ograje najrazličnejših oblik in velikosti. ALi je bil nekaterim res lako všeč zid za »barutano«, da so ga hoteli imeti še pred svojo hišo. Turistu, ki jo bo i: Kamnika mahnil peš proti planinam pa se bo pol zdela še daljša. Kuj pa moremo. Živimo pač v času belima, ko je zelenja
vedno manj.
rudi v sosednjem Godiču niso Od muli. Omislili so si lake debele ležeče policaje, da bo začela zavarovalnica pobirali posebno premijo za zavarovanje avtomobilskih »aks« pri listih, ki se bodo s svojimi konjički vozili skozi vas s 50 kilometri na uro, kot zapoveduje prometni znak. Pri tej hitrosti bo namreč marsikdo ostal tudi brc: koles. Pa so na Duplici godrnjali, ko so jim pred leti na ulici nalimali centimeter debele jlike in so Se tiste pokradli...
\Ja prelomu tisočletja je po dalj-L t šem premoru spet zagledala luč sveta nova (?) številka nekoč slavnih in za nekatere preplah zbujajočih (S)novic. Med drugim obravnavajo zelo »aktualne« teme kot SO aprilska čistilna akcija in majski žegen godiških zvonov. Kaže, da naš župan Tonti in naši policaji uredniku preskHHjO premalo "sloja". Samo županov predsodek in podobni šlosi so premalo za mesečno izhajanje. Vsa čast uredniku, kije na »Volovskem trgu« (njegovo poimenovanje!) z.a svoj rojstni dan pekel hrenovko, da še vedno vestno pobira in ludi citira naše »občinsko trobilo«, kot ga vztrajno poimenuje. Čestitke in brez. zamere!...
Po lem. kar so nam o Prešernu v petih dejanjih pokazali na televiziji, bil bi tudi jest iihka pesnik«, pravi -kamniška legenda« Temni valček, »samo vsak dan nis'm »nažgan«, kuk'r je bil televizijski prunce. pa ludi »gvaž.ev« ne mečem čez ramo. To se moram še naučit ...»
Krištofov P epe II.
PISMA - MNENJA - ODMEVI
Poslanska pobuda ministrici za šolstvo in šport dr. Luciji Čok
V Kamniku že nekaj let čaka na sprejem v vrtec okoli 290 otrok. Kljub izraženim interesom staršev za vključitev njihovih otrok v vrtec, ki prostih mest nima. Občina Kamnik še ni začela postopkov za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnih vrnili oziroma m ponovila neuspelega postopka za razpis koncesij, kar bi bila dolžna storiti v skladu z 10. členom zakona o vrtcih Ur. 1. RS. št. 12/96 in 44/2000).
Dejavnost predšolske vzgoje je izvirna naloga občine oziroma lokalna zadeva javnega pomena in jo občina zagotavlja kot javno službo. Občina je v skladu z Že omenjenim 10. členom zakona o vrtcih dolžna zagotavljati vključevanja otrok v programe predšolske vzgoje.
Žal v primeru Občine Kamnik ni tako, zato dajem poslansko pobudo, da Ministrstvo za šolstvo in šport v skladu z 90. a členom zakona o lokalni samoupravi (Ur. t. RS, št. 72/93, 6/94 ■ odločba US, 45/94 - odločba US. 57/ 94, 14/95. 20/95 ■ odločba US. 63/95-obvezna razlaga, 9/96 ■ odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97. 70/97. 10/ 9«. 6M98 ■ odločba US, 74/9«, 59/99 -odločba US in 70/2000) Občino Kamnik nemudoma opozori, da ne zagotavlja vključevanja otrok v programe javne službe oziroma ne izvaja ene izmed svojih izvirnih nalog ter ji predlaga izpolnitev te naloge v določenem roku.
MAKSIMIUAN LA VRINC
Lepo in dobro naj traja
S prijemim občutkom so bivši delavci - upokojenci trgovskega podjetja Kočna prejeli povabilo na novoletni sprejem, ki jim ga je poslala uprava Vele, trgovska družba Domžale. Vsi so bili v rahlem dvomu, da bo združeno trgovsko podjetje morda opustilo to trideset-letno tradicijo. Svetel žarek jim je zasijal, ko so ugotovili, da so med nami še ljudje, čeprav na vodilnih položajih, da smo še vedno ljudje z enakim občutkom socialne pravičnosti ne pa, da je človek človeku volk. Z združitvijo Kočne Kamnik in Vele Domžale so upokojenci imeli občutek da se nikoli več ne bodo srečali s sodelavci. Vsa mlada leta so pustili za pultom trgovin in s skromnimi plačami vztrajali na delovnih mestih, še posebno v preteklem desetletju, ko so nad Kočni viseli črni oblaki ekonomske prenove in lastninjenja. Razpršili so se črni oblaki in zasvetil je žarek, ki osvetljuje združene VELE-trgovsko družbo s sedežem v Domžalah.
Skoraj vsi upokojenci bivše Kočne. razen nekaj izjem, so prišli 15. decembra na novoletno srečanje. Vsi so bili prijetno presenečeni ob toplem sprejemu, nagovoru in čestitkam za leto, kije pred nami. Po uvodnih formalnostih so jih postregli Se s kosilom in vinom.
Vsak udeleženec je pred odhodom dobil novoletno darilo. Za tako bogat sprejem in darilo gre zahvala vodstvu Vele-trgovski družbi, delavkam, ki so pripon lir hrano in stregle ter ostalim, ki so kakor-koli doprinesli k temu sprejemu z geslom »Ne popravljaj, kar deluje.« Enake želje, kot so bile izrečene upokojencem, naj se uresničijo vodstvu in delavcem. Srečno in poslovnu 201)1.
ALOJZIJ KONDA
Zapleti ob prenovi strehe na občinski stavbi v Kamniku
V časopisu Kamniški občan je bil dne 11. 12. 2000 na naslovni strani objavljen članek »Zapleti okrog prenove strehe na občinski zgradbi in njeni sosedi« (avtor: F. S.), v istem časopisu, na tretji strani, v rubriki » Vi sprašujete, župan odgovarja« pa je kamniški župan g. Tone Smolnikar podal odgovor v zvezi s prenovo strehe in gradnjo frčad na stavbi Kamnik, Glavni trg 24. tj. na stavbi Občine Kamnik.
V zvezi Z vsebino omenjenih člankov podajam v imenu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju lskrajšano ZVNKD v Kranju ali Zavod) naslednji odgovor in pojasnilo:
Občina Kamnik je 26. 9. 2000 poslala Zavodu v Kranju vlogo za soglasje k predlogu ureditve zahodne ulične fasade in strešnih frčad na občinski stavbi Kamnik, Glavni trg 24. Dopisu je bila priložena skica načrtovanega posega, ki jo je narisal univ. dipl. ing. arh. Bojan Schlegel. (skica je bila 11. 12. 2000 objavljena v Kamniškem občanu). Občina Kamnik je 10. 10. 2000 ponovno poslala dopis, da naj Zavod (zaradi slabega vremena in zamakanja strehe) nemudoma (po faksu) izda soglasje k načrtovanim obnovitvenim delom na strehi občinske stavbe.
ZVNKD v Kranju je dne 17. II). 2001) poslal Občini Kamnik dopis, kjer je med drugim zapisano (citiram): »Obprenovi ostrešja je potrebo ohranjati mere ostrešja in kritino • opečni hobrovec. Izvedba frčad za osvetlitev podstrešnih prostorov je načelno možna. Predložena skica premalo upošteva značilnosti tovrstnih elementov v mestnem jedru Kamnika. Dodajanje historičnih elementov na fasado objekta Občine Kamnik po mnenju ZVNKD v Kranju ni primerno«.
Kakor je razvidno iz. zgoraj navedenih datumov ni bilo polrebnol »Večmesečno dopisovanje in čakanje za takšen odgovor...« kot v Kamniškem občanu trdi župan g. Tone Smolnikar, saj je ZVNKD v Kranju na dopis Občine Kamnik odgovoril v Inku enuindvnjse-tih (21) koledarskih dni oziroma v roku petnajstih (15) delovnih dni. Iz zgoraj navedenega Zavodovega odgovora je tudi razvidno, da je Zavod soglašal z obnovo strehe in da Zavod načelno soglaša z možnostjo vgraditve novih frčad na občinski stavbi v Kamniku, ven-
dar pa je potrebno izdelan risbe za nove, stavbi primerne frčade.
Po tem Zavodovem dopisu je Občina Kamnik 20. 10. 2000 in 23. II). 2001) ponovno poslala dopis, du ini] tt potrdi predložene risbe frčad, ki jih je izdelal arhitekt B. Schlegel. Občina je zahtevala »čimprejšnji« odgovor oziroma takojšnje soglasje Zavoda.
Dne 2. II. 2000 ob 11.00 uri je bil v prostorih Občine Kamnik sestanek (sklicatelj Občina Kamnik, vendar brez. pisnega vabila in tudi zapisnika o se-Munkili Zavod ni prejel) z.a ureditev frčad na stavbi Glavni trg 24 v Kamniku. Sestanka so se udeležili g. Smolnikar, g. Pristovnik, g. Mlakar, g. Kamin, gg. B. in t. Schlegel s strani Občine Kamnik ter g. Knifie s strani ZVNKD Kranj.
Na sestanku sem pojasnil pomen glavne fasade in tudi pojav frčad na stavbah v mestnem jedru Kamnika in v drugih starih mestnih jedrih na Gorenjskem in v Sloveniji.
Poudaril sem, da posnemanje in prenašanje samo nekaterih arhitekturnih elementov iz starih frčad (npr. strešnega loka iz. frčade na stavbi Glavni Irg II, Kamnik) za oblikovanje novih frčad na stavbi Občine ni sprejemljivo brez. celovitega razumevanja in upoštevanja umeinostno-zgodovin-skega in arhitekturnega razvoja: pa tudi ne brez. ohranjanja obstoječe fasade oh dodajanju sodobnih arhitekturnih elementov pri novih frčadah na glavni, vhodni fasadi na tako pomembni stavbi, kakor stavba Občine v Kamniku nedvomno je.
Predlagal sem. da naj bi arhitekt izdelal še nekaj dodatnih idejnih rešitev novih frčad, vendar tako, da na glavno fasado ne bo potrebno »na novo« dodajali starih historičnih arhitekturnih elementov (pilaslrov in šivanih robov), ki so (bili) značilni za XVIII. in XIX. stoletje.
Na omenjenem sestanku je bila Zavodu prvič predstavljena tudi risba fasade s tremi enako velikimi frčadami (tudi ta skica je objavljena v Kamniškem občanu). Žal arhitekt pri tej varianti ni upošteval niti tega, da hi z večjo osrednjo frčado poudaril vlogo glavne osi stavbe in tako vizuelno stopnjeval zunanjo podobo zgradbe in s leni poudaril ludi vsebinski pomen Stavbe Občine kol osrednje stavbe v Kamniku.
S leni so se strinjali vsi prisotni na sestanku.
Občina Kamnik po omenjenem novembrskem sestanku Zavodu ni poslala nobene dodatne skice z novim arhitekturnim predlogom domišljenega in pretehtanega oblikovanju ji čad, tako da hi ZVNKD v Kranju lahko izdelal kultumovarslveno soglasje za gradnjo novih frčad na stavbi občine Kamnik v Kamniku, Glavni trg 24.
Ravnatelj ZVNKD v Kranju VIAD1MIR KNIFIC
REGIONALNO POVEZOVANJE OBČIN
Slovenija je začela z uvajanjem regij zaradi približevanja Evropski uniji. Zahtevam Evrop ske unije prilagajamo politiko regionalnega razvoja in celoten sistem delovanja regij.
Velik pomen za izvajanje re-gu malne jiolil i hi ■ ho tinela strate gija regionalnega razvoja Slovenije, kalen' namen je i skladu s strategijo gos/iodarskega razvoja Slovenije in j>n isti irskim jila-nom Slovenije določili cilje regionalnega razvoja. V strategiji razvoja bodo določeni instrumenti in politike za doseganje ciljev regionalnega razvoja. Na podlagi te strategije bomo v regijah pripravili regionalne razvojne programe.
Tudi Obi Ine Ponižale. Kamnik Komenda, lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin so pred časi mi sklenile dogovor o sodelovanju pri pripravi razvojnega programa. Način priprave regionalnega razvojnega programa bo r nosi regiji nekoliko druga-četi kot v drugih regijah po Sloveniji. Omenjene občine hudo
najprej pripravile skupni razvojni program, v katerem bodo duhu eni njihovi razvojni cilji, šele potem j>a bomo začeli z usklajevanjem razvojnega pro-gratna z Ljubljano in drugimi občinami v regiji (Grostijiljc, Ljubljana. Litija, Dol, Vrhnika. Medvode in druge). Na ta run in
bomo dosegli bolj enakovredno
upoštevanje programov in pred logoi' z i'seli koncei < regije, ki obsega veliko število manjših in večjih občin.
Za razvoj regij namenja država iz lastnih in evropskih virov precejšnja sredstva, ki hodu med regije razdeljena na podla-gi kriterijev, jtredslavljenih v strategiji regionalnega razvoja Slovenije Kriteriji v strategiji bodo sledili zahtevam Evropske ko misije, ki ho vnaprej predstavila pogoje in načine za črpanje
sredstev /.a i rjiauje sredstev je
dolgoročno načrtovanje regi onalnega razvoja in jioznava-n je postopkov ter kriterijev različnih finančnih programov odločilnega pomena
Rezultat priprave razvojnih programov bodo pripravljene zasnove izvedbenih razvojnih projektov, namenjenih razvoju regij. RaZVOjniprogam bo program za nadaljnje delo občin in drugih vključenih kot tak bo bolj kot v analizo stanja vobmo-ču usmerjen v predloge razvojnih projektov. Z.a izvedbo gos/io-darskih projektov bodo občine v sodelovanju z lokalnimipodjet ji skušale pridobiti ugodne pO nudnike, izvedbo neprofitnih projektov pa bodo zagotovile z združevanjem lokalnih in drugih virov.
Prednosti občine z izdelanim razvojnim programom:
• preudarno usmerjanje finančnih sredstev
• jasno določene in v širokem krogu podprte razvojne usmeritve,
• učinkovitejše izvajanje de jar nosti za pospeševanje in usmerjanje razvoja.
• učinkovitejše vzpostavljanje sodelovanja s sosednjimi občinami,
• konkurent nosi občine pri sodelovanju na razpisih,
• promot tja obi ine,
• boljše sodelovanje z občani,
• premišljen razvoj občine, ki ne bo jM>v~:r<n al socialnih te-
. žav in prekomerno obreme njeval okolja.
Za pripravo razvojnega pro grama bodo občine Z javnim razpisom izbrale izvajali a. ki ho poleg priprave programa skr bel tudi za usklajevanje njihove ga programa z regionalnim razvojnim programom, občine te imajo izdelanih nekaj predlogov projektov, ki bi jih rade vključile V skupni in regionalni razvojni program, idejne projekte pa bo potrebno ustrezno ocenili, predstaviti in ovrednoti ti.
Občina Domžale
Občino Domžale v okviru pove znrauja zanima izboljšanje železniških in drugih prometnih povezav, ki bodo pot i '< alc konkureč-nosi območja in še bolj izrabile I vednosti lokalnega gospodarstva Občini se zdijo najpomembnejši projekti ki rešujejo večje simin uporabnikov in omogočajo razvoj območja Kot regionalni projekt vidijo tudi urejanje ravnanja z odpadki, kjer bi lahko izkoristili lego občine in temeljiteje izkoristili do mače vire 1'olreben je tudi uska-Ijen razvoj obrtnih con in centrov za razvoj malega gospodarstva V kmetijstvu fe pomembno povezovanje in prodaja pridelkov na lokalnem trgu,
V občini Domžale je stopnja registrirane brezposelnosti 9,2%, r letu 1999 jia je bila rast prebivalstva kar fi%. Bruto osnova za dohoditi no je r občini presegala slovensko povprečje za i \,6% in je znašala
7X7/1 16 SIT. V občini je nekaj ob im u i j. ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, posebnih omejitev za kmetijstvo pa v občini na podlagi predpisov nt
OBČINA KAMNIK
Za obt ino Kamnik se v okviru regionalnega povezovanja zdijo pomembni projekti Terme Snovik, nadaliiji razvoj čistilne naprave
I luni tale Kamnik in celostna ure
ditev Velike planine, poleg tega pa še projekt ureditve ravnanja z vodo in izraba virov pitne vode.
<>i>< ino Kamnik poleg omenjenih zanima še projekt dolgoročnega ravnanja z odpadki in povezovanje občin zet regionalni projekt ravnanja t odpadki. Na projekte v re gioiialiieni razvojnem programu je po mnenju občine Kamnik pO trebno gledati s treh vidikov: okolje varstvenega, gospodarskega in so cialnega, ki jih je potrebno enako mernp razvijati.
V občini Kamnik je stopnja regis trirane brezposelnosti 10%, v letu 1999 pa je bila rast prebivalstva 4,4%. Bruto osnova za dohodnino je v občini predstavljala 96,1% slovenskega povprečja in je znašala 665,779SIT. v občini je nekaj ob-moi ij. ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, nekaterim območjem občine jia so bile na podlagi
predpisov priznane tudi omejene razmere za razvoj kmetijstva.
Občina Komenda
t )l>cina Komenda vidi svoje razvojne motnosti v povezavi obtnoč ju z učinkovito transportno (železniško) povezavo. Železniške povezave naj bi spodbudile nagel gospodarski razvoj, zlasti ob železniških trasah Poleg prometnih pO-vezav občino zanima tudi sodelovanje z drugimi občinami j>ri razvoju komunalnih storitev. V jir-vi vrsli tukaj najprej računajo na načrtovan pristop k urejanju ravnanja z vodami in odpadnimi vodami.
V občini Komenda je slo/m/a re gistrirane brezposelnosti 8, l%, v letu 1999 jia je bila rast prebivalstva kar 6%. BtViO osnova za dohodnino je v občini /iresegala slovensko povprečje za 3, 5% inje znašala 717.105 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, posebnih omejitvenih dejavnikov za kmetijstvo jia v občini na podlagi pred ptsov ni.
Občina Lukovica
Občino Lukovica v okviru skup nega razvojnega j/rograma in />oz-neje regionalnega programa zanima predvsem skupni projekt ravnanja z odpadki. Poleg tega projekta vidijo svoje razvojne možnosti tudi V razvoju kmetijstva in turizma, v okviru regionalnih jiove .ar pa teli olu ma izboljšati poplavno varnost In stanje voda na svojem območju,
V občini Lukovit a je stopnja re gistrirane brezposelnosti 7,6%, v letu 1999pa je bila rast prebivalstva kar<)",', Bruto osnova za dohodni no je v obt ini predstavljala 88% slovenskega jioijirei ju in je znašala 612.531 sit. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, občini jm so bile na podlagi predpisov priznane tu-
di razmere, ki omejujejo razvoj kmetijstva.
Občina Mengeš
od regijskega povezovanja obt ina Mengešpričakuje sodeh vanje na projektih komunalne infrastrukture in energetike (plinifikacija, drugi obnovljivi Viri, ...). zanima pa jo tudi pro metno povezovanje s hitro železnico, ki ho povečala konkurenčnost in privabila nove na ložbe. Občina želi sodelovali tudi Ini jirojektih ravnanja s pitno vodo in odpadnimi vodami ter pri ravnanju z odpadki.
V občini Mengeš je stopnja registrirane brezposelnosti .v, 7, v letu /999 jia je bila rast prebi valstva kar %,.*>%. Bruto osnova za dohodnino je v občini prest i>ala slovensko povprečje za ' 11% inje znašala 769-585SIT.
V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj, jiosehnih omejitvenih de javu ikov za kmetijstvo pa valu i ni na podlagi predpisov ni
Občina Moravče
občina Moravče vidi svojo vlogo v regionalnem razvoju predvsem V zagotavljanju turističnih zmogljivosti za i e lOttlO iihimh je ti i i kmetijstvu,
kjer s sodobnimi oblikami pride lave in predelave lahko ponudi kako/ ustno hrano ter drugi' pri dr/ke m izdelke. Kot enega skup mli projektov Z drugimi občinami v Moravčah jmedlagajo tudi ureditev zadrževalnika Tirtij-ščica in druge projekte, ki bodo
vsebinska jiorezaiii med obt i nami. V okviru regionalnega
povezovanja predlagajo tudi projekt zagotavljanja pitne vode.
V občini Moravče je slo/mja registrira ne brezposelnosti 7,6%. v letu 1999pa je bila rast prebivalstva 6%. Bruto osnova
za dohodnino je v občini /med Stavljala 85% slovenskega po vjirečja in je znašala 593-642 SIT. V občini je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj olu on\ občini jia so bile na podlagi predpisovpriznane tudi rzame re ki omejujejo razvoj kmettjst va.
Občina Trzin
Občina Trzin vidi razvojne možnosti območja v povezovanju občin za izvajanje različnih skupnih zadev, med njimi inšpekcijski nadzor, skupno prostorsko načrtovanje, promet, turizem in razvoj gospodarstva. Poleg lega namerava občina sodelovati tudi pri projektih podpore malemu gospodarstvu in razvoju /momčine infrastrukture, ki bo izboljšala razvojne možnosti ob moč/a.
V občini Trzin je slo/mja re gistrirane brezposelnosti 8,3%, v letu 1999pa je bila rast prebi valstva kar 12%,. Bruto osnova za dohodnino je v občini /nese gala slovensko povprečje za 50% in je znašala 1.045.213 SIT. v občin je nekaj območij, ki zaradi varstva narave otežujejo razvoj občine, posebnih omejitev za kmetijstvo pa v obilni na /iiidlagi /ired/ii sov ni.
Vse povezane občine od sode lovanja t Ljubljano pričakujejo partnersko in projektno sodelo
vanje kjer bodo r regionalni razvojni program prišli projek ti. ki bodo pomembni za celotno regijo in ne le za določena manjša obmot jo
() pripravi skupnega ra voj
nega programa in regionalne
ga programa lahko vet infor
nun ij dobile ua občini, o regi
onalnem razvoju jm vas bomo
V prihodnjih številkah našega
glasila še obveščali. Vet o regi onalnem razvpju lahko prebe
rele tudi ua domačih slrainii
. igeru i je Republike Slovenije a regionalni razvoj: hup:// www.gov.si/meor/slo/regi-onal/lregslo.htmL
TVAN PRISTOVNIK
Z VOKALNO IN INSTRUMENTALNO GLASBO KAMNIČANI NISMO PRIKRAJŠANI
Tistega večera, ko je bil napovedan praznični hožično-novoletni koncert MESTNE GODBE KAMNIK, sem se po napol praznih ulicah bližal Šolskemu centru Rudolfa Maistra, premišljal in na prste prešteval, koliko različnih ansamblov v Kamniku deluje. Moram priznati, da do kraja nisem uspel priti, kajti številke so bile vedno drugačne in prav tako sem vedno zdaj ta zdaj oni ansambel izpustil ali celo spregledal.
No, vsekakor drZi, da jih je precej preko deset in da so Števili med njimi poznani ne le v samem Kamniku in okolici, pač pa tudi v kamniško-domžalski osrednji slovenski regiji pa tudi po Sloveniji, najboljši celo po Evropi. Bera torej ni slaba, lahko bi celo rekli, da je izredna in da se s tem ne morejo pohvaliti vsa slovenska mesta.
Ker sem bil eden zadnjih, je bi-
sluSno polnimi dopadljivimi zvoki. Lahko bi celo zatrdil, da je tudi skupina klarinetov in drugih visokih instrumentov, kot piecolo, presenetljivo dobro zastopana in namenjena tudi umirjanju, ali pa na trenutke uSesno motečemu zvoku trobent, Se zlasti, če jih di-riget bolj ali manj spusti iz vajeti, česar pa pri tem kamniškem ansamblu navkljub tudi forte in fortissimo igranju ni bilo opazi-
prvih »pleh muzik« zgledovali in učili najprej pri avstrijski Soli, precej kasneje pa pri mnogo modernejši češki šoli, smo se z nizozemsko spopadli šele pred nekaj desetletji, ko so jo »odkrili« polpretekli slovenski komponisti in har-monizatorji, ki so bili istočasno tudi dirigenti ali pa le pihalci pri raznih amaterskih godbah, kot recimo Starič, ki je vodil vojaške godbe, pa Bojan Adamič, ki je večkrat nihal med obema šolama, in cela plejada drugih.
Druga, ameriška, ki je sicer prav tako zelo modernistična, je mahoma prepletena z načinom, temperamentom in zvokovnimi značilnostmi na ameriških tleh tradicionalne črnske, jazz, pop in
Matična knjižnica Kamnik
Knjiga Veronika z Malega gradu: ljudsko pripovedno izročilo s Kamniškega v elektronski obliki na naslovu http://www.kamniskaveronika.net
Zaradi pozitivnega odziva na knjigo Veronika z Malega gradu: ljudsko pripovedno izročilo s Kamniškega, ki smo jo izdali v naši knjižnici, smo se odločili za soočenje z naslednjim izzivom. Knjigo s tradicionalno vsebino smo prenesli na nov medij - preoblikovali smo jo v interaktivno knjigo, dostopno na Internetu. Naš cilj je bil ohranjanje starega ljudskega izročila in tudi narodne identitete ter posodabljanje, zato da bi bile predstavljene vsebine sprejemljive tudi za nove generacije.
•a zelo akustična hala Šolskega centra Rudolfa Maistra Zc polna, tako da sem se kar nekaj časa oziral za prostim sedeZem, pa tudi koncertnih listov je medtem zmanjkalo.
Moj brat Božo, ki je bil dolga leta aktivni član ansambla, nekaj desetletij pa tudi predsednik, me je že vnaprej opozoril na novos-|fc Da imajo vsi lepe mondure, da jih sc'daj vodi nov dirigent, sin starega člana Solidarnosti Spruka, da jih kar 60, med njimi tudi nekaj deklet.
Uradni del koncerta je sestavljalo 10 skladb, dodatni, ki so ga navdušeni poslušalci kar izsilili, pa Se štiri, vsem poslušalcem znane kompozicije klasično-romantičnc, bolje rečeno slovenske in pa avstrijske šole starega Straussa.
Presenečen sem že ob pogledu na prihajajoče urejene vrste godbenikov ugotovil, da je instrumentalna zasedba ne samo korektno klasična, pač pa tudi kompletirana z. instrumenti, ki jih običajno Pri pihalnih godbah ni zaslediti, ali pa se šele z večjo ali manjšo škepso postopoma uvajajo. Namesto starega helikona B, na katerega je v mladih in srednjih letih igral moj oče Polde, so že pred desetletjem vpeljali ameriški suzofon z veliko trobljo, s katero se ameriške pihalne godbe postavijo na mimohodih in paradah. Poslušalci seveda ne vedo, da je grajen iz plastike, razen mehanizma, ki je še vedno iz bakra, saj iz česa drugega kol metala ne more biti. V veščih rokah izkušenega Igorja Sinka, ki je sedaj tudi predsednik, je prav gotovo nezamenljiv pri igranju nizkih in najnižjih pedalnih tonov, pri čemer mu svojevrsto doneče pomaga tudi baskitarna zasedba.
Da, prav ste prebrali: bas kitara, ki je električno uglašena prav tako samo zaradi poudarjanja nizkih tonov, ki jih je svoje časa na kontrabasu izvabljal pokojni Er-nest Kvartič, občasni kapelnik ter tradicionalni »prvohodnik« na paradah in mimohodih kamniške godbe po mestu. Ob tem ne smem pozabiti fagota, ki običajno v takšnih sestavah ni prisoten ter obilno pomnožene grupe saksofonov, ki polnijo in blažilno zvočno plcmcnitijo skupni zvok pihalnega orkestra s prijetnimi in
ti. Visoki instrumenti so v rokah mladih deklet, ki so z velikim žarom sledile mlademu in dinamičnemu dirigentu Spruku in se vsakokratno s prijetnimi nasmehi prav vidno razveseljevale aplavdiranja skoraj dvestoglavega avditorija
Bil bi seveda zelo krivičen, če bi pozabil na srednje skupine instrumentov, ki polnijo in zvočno plcmcnitijo harmonično ali pa tudi načrtno disharmoničo grajene akorde vseh skladb. To so najprej bas in drugi baritoni, med katerimi bi moral najprej omeniti ba-ritonista Luko Znidarja, ki je na baritonu nadvse bravurno zaigral solo-partc v Jami Hadermanna of Music; tu so pozavne, ki so bile v rokah izkušenih in sposobnih mladih godbenikov, trompetc različnih uglasitev, tudi tisti dve brez pistonov. Ti na eni strani polnijo nikoli dovolj plemeniti in polno zveneči zvok sredine, ki mora kot čuvaj spremljati in polniti vodilne na visokih instrumentih izvajane melodije ali pa celo prevzamejo temeljno kantileno, ki se kot zvijajoča kača sprehaja po ansamblu ter se po dirigentovi zapovedi previja in izvija iz ene glasbene skupine v drugo, da bi se v končni fazi bodisi oglasila v celotnem ansamblu ali pa na nek način umirila in zastrto pričakujoče zamrla v zadnjih sklepnih akordih skladbe.
Nikakor ne gre pozabiti tolkal, za katera nepoznavalci običajno menijo, da so najlažje igranje, kar še zdaleč ni res, kajti zanje je treba zelo precizno poznati in se predvsem vživeti v številne ritme
Uradni del koncerta je zvenel, odzvenel in se odvijal v nekem določenem programskem zaporedju, ki sicer ni bil stilnega, pač pa šolskega zaporedja. Čeprav bi na trenutke lahko sodili, da je bilo to zaporedje nepopolno, pa lahko zatrdim, da je bilo povsem načrtno in popolno, kajti (a vsebinska zaporednost nam je hotela predvsem predstaviti dve sedaj prevladujoči šoli: nizozemsko na eni in ameriško na drugi Strani Nizozemska mi je mnogo bližje, kajti v njej in ob njej se že desetletja formirajo najbolj pronicljivi skladatelji in harmonizatorji na eni ter način sodobnega igranja na drugi strani. Slovenci, ki so se dolga desetletja od nastanka
podobne glasbe, kar se prav odlično vidi, opazi in sliši - ne le v raznih koncertnih nastopih, pač pa predvsem ob paradnih mani-festadjah, ki morajo biti kar se da vpadljive in pompozne, da ne rečem celo teatralne. Menda bi prav Bojana Adamiča, ki je marsikatero partizansko uspešnico uspel spraviti v ameriško »preobleko«, lahko šteli kot prvega znanilca, ki mu je kaj kmalu sledi njegov učenec, tudi že pokojni, Jože Pri-všek.
Pri orkestralnih izvedbah je najpomembnejši celoten orkestrski zven, pod katerim si seveda vsakdo predstavlja nekaj drugega, včasih celo nekaj kar pod pojem »zven«, kot ga razumemo
v orkestrski glasbi, sploh ne spada. Tu bi omenil urejenost poteka, koncentracijo, ki jo ustvarja dirigent z jasno in nedvoumno roko, ter mimiko, ki jo avditorij ne vidi, kvečjemu le sluti, kar vse lahko ali pa tudi ne pripelje do tako imenovanega mehkega zvočnega pristanka. Našemu korpusu je resnično treba priznati kar največjo oceno, torej popolnost, ki seveda Se ni brezhibna in na drugi strani tudi dejstvo, da je enobarvno zvočen. To pa sta že kvaliteti, ki jih ne srečamo ravno pogosto.
Interpretacija, ki jo je korpusu diktiral dirigent Rok Spruk, me je presenetila s svojo svežino, naravno domiselnostjo, ki se ni oddaljila od notnega pariturnega zapisa in ki je tako ostala v okviru tiste estetske sheme, ki si jo je zamislil komponist. To pa je tudi
Interaktivna knjiga na internetu je nastala v sodelovanju s podjetjem Halinteractive, dostopna pa je na naslovu http://www.kamniska-veronika.net. Pri oblikovanju naše interaktivne knjige smo izrabili različne možnosti, kijih nudi internet kot interaktivni digitalni medij. Pomembna novost, ki jo prinaša nova tehnologija, je prav v tem, da se bo spremenila sama oblika knjige. Knjiga bo postala multimedijski dokument in to je veliko več, kot nudijo tiskane knjige. Teksti bodo opremljeni z bogatim slikovnim gradivom, skoraj neomejenimi možnostmi povezav, dodana je možnost takojšnjega prevoda v drug jezik. Take knjige lahko vključujejo tudi zvok, kar ne omogoča samo zvočnih efektov, ampak daje možnost za učenje izgovorjave, poslušanja različnih dialektov itd. Nova oblika knjige tradicionalne bralce spremeni v opazovalce, poslušalce in aktivne udeležence v spletni dogodivščini.
In kako je sestavljena naša interaktivna knjiga na internetu?
• Vstopna stran je klasična, z izbranimi meniji, in omogoča seznanjanje z vsebino in kratko predstavitvijo interaktivne knjige, kjer so nakazani posamezni sklopi oz. možne povezave z različnimi vsebinami, potrebne razlage in napotki. Iz te strani so omogočene povezave z zemljevidom, s sklopom pripovedk in pravljic, igricami in s stranjo, kije namenjena stikom z uporabniki.
• Zemljevid je prva grafična hi-peraktivna stran v interaktivni knjigi. Na tem zemljevidu so simbolično prikazane geografske zna-
Kamniške godbenike z mladostno zagnanostjo uspešno vodi Rok Spruk.
ena najlepših odlik le redkih mladih dirigentov in na drugi strani strokovno-umetniška predpriprava za njegovo bodočo umetniško kariero, če se bo tej reproduktivni umetnosti, seveda tudi z vso dušo in mladostno energijo, posvetil. Avditorij je bil več kot navdušen, odobravanje se je iz skladbe v skladbo stopnjevalo ter na koncu uradnega dela nazadnje izsilil kar štiri dodatke, od katerih zadnji dve: Diksiland in še posebno Radecki marš sta v urnebes dvignili priznanje vseh prisotnih.
Da, takih koncertnih manifestacij se ne veselijo samo kronisti, zapisovalci in kritiki, pač pa tudi vsi poslušalci, se pravi tisti, ki jim je koncert primarno namenjen.
Mag. CENE MATIČIČ
čilnosti kamniške pokrajine. Je grafična predstavitev krajevnih značilnosti in teritorialno umestiti posamezne pripovedke in pravljice. Hkrati pa je to prva stran, ki uporabnika z igro popelje v svet pravljic. Omogoča nam, da se orientiramo po prostoru, po katerem se premikamo. Na njem so razvrščene aktivne točke (lahko jih sproti dodajamo in tako obiskovalce ob vsakem obisku pričaka kaj novega), ki nas popeljejo v posamezno dogodivščino (igrico, kviz, nalogo itd.), ki je običajno povezana z zgodbo in nas z njo (v prvi sklop) tudi poveže. Ta del je namenjen animaciji in aktivni vključitvi obiskovalcev, ki tako postanejo »raziskovalci« oz. »igralci« in niso več le statični element. Orientacijski zemljevid skriva predmete in točke (nekatere so lažje, nekatere pa težje dostopne), kijih je potrebno najti in ki nas odpeljejo v dogodivščino in k zgodbi: zamišljene so tako, da mora »raziskovalec« - odvisno od težavnostne stopnje igre oz. kviza - pokazati tudi že nekaj znanja vsebine knjige-
• Knjiga obsega sklop strani s teksti vseh 2H pravljic in pripovedk, spremno besedo, opombami in komentarji, slovarjem starinskih in narečnih izrazov. Dostopne so prek seznama, pojavijo se vsaka zase in jih je mogoče ločeno prebirati (podobno kol v knjigi); v tem delu ni dodanih animacij, strani so postavljene kot sicer vse internetne strani v html kodi, posamezne besede oz deli besedil pa so aktivni in nas povežejo v slovar izrazov ali v strokovno razlago. Pravljice so opremljene tudi z ilustracijami iz knjige. V tem delu se lahko odločimo za klasično, linearno branje ali pa pot po spetu nadaljujemo z igricami in nalogami.
• Igrice in naloge so namenjene aktivni vključitvi uporabnika. Glavni namen igric je približati uporabnikom ljudsko izročilo in njegove posebnosti na poučen in hkrati zabaven način v obliki spletne dogodivščine. Tu bomo dodajali še nove igre in naloge. Trenutna igrica se navezuje na pravljico Farjev plaz. Pomembno je poznavanje vsebine zgodbice: ta govori o pastirčku, ki je opazil, da imajo gamsi zlate parkeljce. Ko jim je sledil, je ugotovil, da zato, ker hodijo čez zlato, kije ležalo na nekem
plazu. To odkritje je vzbudilo pohlep, ki povzroči pastirčkovo smrt. Igra poudarja poanto, da ne smemo biti pohlepni, zlasti ne v odnosu do narave. Torej nas ta animirani del spodbuja k poglobljenemu branju in interpretiranju besedila. Tudi naloge širijo klasično branje k poglobljenemu spoznavanju. Za začetek smo se odločili za besedno
http://www.kamniskaveronika.net
igro, ki zahteva poznavanje starinskih in narečnih besed iz slovarskega dela in nas v primeru, če ne najdemo rešitve, z njim tudi samodejno poveže.
• Stiki z bralci je poseben sklop interaktivne knjige, namenjen razvijanju in ohranjanju stikov z uporabniki, kjer smo predvideli različne možnosti: mesečne igre (za posameznike in skupine), natečaje, knjigo vtisov, galerijo otroških ilustracij, zbiranje še neobjavljenega ljudskega izročila itd.
• Povezave omogočajo, da uporabniki sumi izberejo svojo pot skozi spletno dogodivščino, tako da se aktivno vključijo v dogajanje, ki jim ga omogoča interaktivna shema. Različnih poti je toliko, da je pri vsakem ponovnem obisku strani možno najti nov izziv.
Za promocijo naše interaktivne knjige smo se odločili, da izrabimo širok razpon različnih možnosti, ki jih ponuja internet. Seveda na ta način nudimo tudi možnost oglu sevanja in sponzoriranja. Ponujamo sponzorstvo strani ali posamez nih iger. V skladu z našim dogovo rom bomo na naši predstavitveni strani objavili logotip sponzorja z osnovnimi podatki in naredili povezavo z njihovimi spletnimi stranmi. Sponzorji pa so prav tako ob javljeni na posebni strani, namenjeni sponzorjem. Ponujamo različne možnosti oglaševanja, glede na to, za kakšno sponzorstvo se odločite (generalni sponzor, sponzor strani, sponzor posamezne igre, sponzor nagradnega natečaja). Odločite se lahko tudi za oglaševanje v različnih časovnih obdobjih. Več informacij in cenik pa lahko dobile na spletnih straneh naše interaktivne knjige. V svet pravljic lahko sedaj vstopile tudi prek internetu. Vabljeni!.
ŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER
enota
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
VABIMO K SPOMLADANSKEMU VPISU V:
• ŠOLSKE PROGRAME (IV. in V. stopnje)
ZA ODRASLE
(gimnazija, ekonomsko-komercialna ter trgovska šola)
• VERIFICIRANE TEČAJE TUJIH JEZIKOV
(1. do 5. stopnje)
(angleščina, nemščina)
• TEČAJE RAČUNALNIŠTVA
(Windows, Excel, Access,...)
• TEČAJE HIGIENSKEGA MINIMUMA
(osnovne in obnovitvene)
INFORMACIJE IN VPIS: ŠCRM, Novi trg 41a, Kamnik, tel.: 830-32-28
8 17. januarja 2001
PRAZNIKI SO ZA NAMI
Kamniški OBČAN
BOŽIČNO-NOVOLETNA PRAZNOVANJA
Božiček v ZUIM-u
PRAZNIKI BREZ 3'NEŽNE ODEJE
V pisan program decembrskih prireditev je svoj delež prispevalo tudi občina Kamnik preko turistično informativnega centra. Prireditve so od 20. do JO. decembra potekale na Glavnem trgu.
Božično novoletni sejem na desetih stojnicah, je v glavnem ponujal tekstilne izdelke. Še največ kupcev je pritegnil prodajalec suhega sadja, orehov in lešnikov, kije svojo stojnico postavil ob vodnjaku.
Program za otroke se je dogajal na prireditvenem odru. V soboto, 2J. decembra, je božiček podaril otrokom splet pesmi in glasbenih točk, ki so jih izvedli Kamniški vrabčki pod vodstvom Marine Aparnik in otroški pevski zbor kamniške glasbene šole pod vodstvom Andreja Bernota. Dedek Mraz je v petek, 29. decembra, moral zaradi dežja svojo lutkovno predstavo Padamo, padamo zvezdice, male... prenesti v razstavišče Veronika. Otroški program praznovanja na Glavnem trgu pa je dedek Mraz v soboto, 30. decembra, zaključil z lutkovno igrico Mojca in Kaličopko. To sobotno dopoldne pa so k prazničnemu vzdušju prispevali godbeniki kamniške mestne godbe z promenadnim koncertom.
Od vseh kamniških gostincev je v času božično novoletnih prireditev svojo ponudbo razširil na prostor pred lokalom edino ka-varnar Florjan Mlakar.
Novo stoletje in tretje tisočletje je veliko Kamničanov pričakalo na Glavnem trgu, kjer je od desete ure zvečer igral diksiland ansambel Francija Lipičnika. Opolnoči je zbranim nazdravil tudi kamniški župan Tone Smolnikar in jim zaželel srečno in uspešno leto 2001.
Čeprav letos uradnega ognjemeta ni bilo. je bilo pokanja in raket vseeno dovolj. Tudi mesto je bilo letos lepo okrašeno in osvetljeno, čeprav je nekaj metrov lani položenih svetlobnih cevi na mestnih hišah že mrknilo. Žal so letošnji božično novoletni prazniki minili brez bele snežne odeje in večinoma v dežju. Tudi na Veliki planini ni padlo toliko snega, da hi lahko pognali vlečnice. Besedilo in foto: FRANC SVETEIJ
V Bombačevi trgovini na Satni je čestitke in okraske, izdelke učencev kamniških šol, ponujala prizadevna Helena Sterle iz kamniškega Mladinskega centra. Z izkupičkom naj bi pomagali socialno šibkejšim učencem. Pričakuje, da ho občinski božiček ali dedek Mraz primaknil kak (proračunski) tolar, da bi Mladinski center prišel vsaj do skromnega prostora...
Kuhano vino, punč za dame, je k svoji stojnici z zvončkom vabil »božiček«, mestni kavarnar Florjan...
Mojca in Kaličopko sta navzlic hladnemu vremenu pritegnila pozornost najmlajših, da so pritegnili njunemu petju.
r
Veseli december na Glavnem trgu
Vsi imamo radi mesec december, še posebej otroci, ki se veselimo praznikov in daril. Veselimo se Miklavža. Božička in dedka M niza. Na nastopu Veseli december - 23. decembra popoldan smo na glavnem trgu našega mesta nastopili poleg gojencev glasbene šole tudi mi - otroški pevski zbor »Vrabčki«. Kljub mrazu smo \ csel, > zapeli nekaj zimskih in božičnih pesmi. Snežec, Zima, Zvonč-
ki, Najlepši je čas in Sveta noč. Naša večja vrahčevka »Nina« je igrala na flavto, Petra pa recitirala.
Skoda, da prireditev ni obiskalo več staršev. Po nastopu smo bili povabljeni v kavarno »Veronika« na vročo čokolado, saj nas je prav pošteno zeblo.
Med seboj smo poklepetali, se pogreli, si voščili in zaželeli vse najboljše v prihajajočem letu 2001 - prav tako tudi starši.
SOFIJA KOŠČAK. OP Z »VRARČkl«
Velika okrašena smreka sredi Glavnega trga je tudi minule božično novoletne praznike najbolj označevala praznično vzdušje v starem mestu
Suhe slive, fige in orehi gredo za med, nam je dejal prodajalec
suhega
sadja na
stojnici
sredi
Glavnega
trga.
Tudi učenci , osnovne šole Toma Brejca so za
praznike pripravili pisano zbirko domiselnih in izvirnih čestitk ter darilc...
Obisk Budnarjeve muzejske hiše
Dijaki (post (rehabilitacijskega praktikoma iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika so si konce novembra 2000 pod vodstvom Mojmirja Mavrica in Andreja Stanovnika ogledali Budnarjevo muzejsko hišo v Zgornjih Palov-čah nad Kamnikom. Gospa Iva Šubelj Kramar, ki si prizadeva za obnavljanje in oživljanje nekdanjega Življenja na slovenskih domačijah in skrbi za Budnarjevo muzejsko hišo, nam je doživeto predstavila preteklo življenje na Budnarjevi domačiji in razkazala vse prostore v hiši ter razložila njihovo namembnost. Danes je hiša prilagojena za oglede večjih skupin in za dejavnosti, s katerimi poskusit ga. Iva Šubelj Kramar ponazoriti življenje in delo nekoč. V ta namen (udi pripravlja stare kmečke jedi, ki se jih zaiiZije iz lončene posode. Posebej zanimivo jc bilo v črni kuhinji - Se dolgo smo kašljali zaradi dima - kjer je skrbnica zakurila in smo v kmečko peč vsadili vzhajane hlebce kruha. Med peko jc del dijakov pomagal gospe Ivi pripraviti obilno kmečko pojedino, drugi pa so se poizkusili v tkanju na statvah, za kar je poskrbel g Aleš Oman s sodelavcem.
Dijaki in vsi spremljevalci smo se na Budnarjevi domačiji izredno dobro počutili, dijaki tudi zaradi lega, ker so se lahko kljub telesni ovira-nosli prosto gibali po hiši in njeni okolici. Prizadevni gospe Ivi Šubelj Kramar se zahvaljujemo, da nam je približala nekdanje življenje kmečkih domačij. Veseli smo, da smo sc spoznali. Želimo si, da se čim prej ponovno snidemo.
Kaj so povedali dijaki?
Miha: »30. novembra 2000 smo odšli na Budnarjevo domačijo. Ogledali smo si črno kuhinjo, še pred tem pa nam je gospodaricu te domačije povedala, kako so živeli nekoč in kdo vse je prebival v tej hiši. Dva gospoda sla prinesla statve in nam predstavila postopek tkanja. Potem je ena skupina tkala, druga pa je pomagala gospodu rici skuhali kosilu v »beli« kuhinji, kije bila poleg črne. Po kosilu smo malo posedeli. Gospa je zamrsila krilil. Preden je bil pečen, sem moral oditi, tako da ga nisem pokusil. iii /lan smo imeli sončno vreme in hitro je bilo konec«
Dejan: »Najbolj všeč so mi bili mački, ki jih je bilo povsod polno. Z enim sem se poigral. Koje skočil name, meje opraskal.«
Urška: »Najbolj mi je bila všeč črna kuhinja in soba. v katero so posijali sončni ž.arki. Na policah so bile butare, pleteni koši, kipci in druge zanimivosti Bilo je lepo. Na lakti domačijo bi šla še kdaj. ■■
Nataša: »Všeč so mi bili murki, ki jih je bilo polno. Hiša je zelo stara. V njej je črna kuhinju, hiša. kjer smo bili večino časa in bela kuhinja. V njej nam je skrbnica pripravljala kosilo. Jedli smo gibanico, potico, pili smo čaj in kavo. Za kosilo smo jedli zelenjavno in česnovo juho, matevž, pečeno kašo. mlince, pečenice, svinjsko pečenko in zeleno šolalo. Kosilo je bilo odlično. Z vozičkom sem se peljala po klancu navzdol in okrog hiše. Bilje lep sončen dan. Ililo mi je lepo.«
IVANA URSIC
ZU1Mje v decembru obiskal »protokolarni« božiček z Itrda pri Kranju in lastnoročno razdelil čokoladne roladice med otroke, ki jih je spomladi spoznal na predstavitvi 'Zavoda na lirdu. Otroci so njemu, sošolcem, učiteljem in drugemu osebju zavoda ter staršem pripravili prisrčen program z glasbo, lutkovno igrico in lepimi željami, nato pa se skupaj s starši odpravili domov, praznikom naproti.
Tri decembrske sobote je Mladinski center Kamnik na Šutni pripravil hožično-novoletni bazar s prodajo voščilnic in drobnih daril, ki so jih izdelali učenci kamniških osnovnih šol, izkupiček pa so namenili v sklad za socialno šibkejše sošolce. Poleg prodaje so potekale še delavnice (venčki, namizni aranžmaji in okraski), zbirali pa smo tudi igrače in likovni material za prizadete ob naravni nesreči pod Mangartom. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje, še posebno Dušanu Hombaču, ki nam je v slabem vremenu odstopil prostor v domači hiši.
HELENA
Ko na nebu vžgo se lučke, dedek Mraz natakne smučke...
Četrtek, enaindvajsetega decembra, je bil na osnovni šoli 27. julij prav poseben dan. Vesel, prijazen, poln pričakovanj.
Vrvež na šoli je trajal od jutra, saj je bilo treba ponoviti še kakšno pesmico, š*c preobleči v najlepšo obleko za nastop, popraviti okrasek ali dva na praznični dekoraciji in razporediti dobrote, ki so jih učenci sami spekli za starše in ostale goste, pa še slo pomembnih malenkosti ...
In prav sredi tega dopoldanskega vrveža je »šolo« obiskal prvi dobrotnik z ogromnim zavitkom knjig v naročju. No, resnici na ljubo, g. Zupana bi prav čudno pogledali, ko bi se s košem na rami odpravil z Občine v šolo.
Učenci in kolektiv OŠ 27. julij Kamnik se lepo zahvaljujemo vsem sponzorjem prireditve dedka Mraza, ki je bila 22. 12. 2000:
Dr. Martina Bernot, Stol Kamnik, Zavarovalnica Triglav« Iskra-lel Kranj, Vcmas Godič, Lespal Radomlje, Simps Trzin, Kik Kamnik, Zarja Ko vis, Ideja 2000, trgovina Mery, knjigarna in papirnica Forum, Študentski servis Kamnik, Trafika Cica, trgovina Ho-mar Kamnik, Svilanit Kamnik, N1.B Kamnik, Kcmoslik Belinka, Žito Kamnik, ITckl Crniče, Vrtni center Konta Vodke, l.lform Šmar-ca. Neskončni tisk llerle, Vipava, Vele Domžale, ljubljanske Mlekarne, drogerija Kana, trgovina Kim, Slaščičarstvo Oraž.em, mesnica Podgoršek, trgovina Cokla. DLD Kamnik, trgovina Zgajnar Kamnik, Bajd Kamnik, Emona. Obala Koper, trgovina Ha-NI Mengeš, Plastenka Radomlje, limba Ljubljana, Obrtna Zbornica Kamnik, Mladinska knjiga Domžale, trgovina Gala, Obuti maček Alpi-na. Mesnine dežele Kranjske, Minolta Ljubljana, llelios Domžale.
Sledilo je predpraznično kosilo, priprava prostora in otroci so sestavili otroški in mladinski z.borček, skupino za glasbeno pravljico in plesni nastop, za glashcno-rilmične točke in posamezne nastope. Naučili so se res veliko lepega. Veselega in prijaznega zase. Za ta dan, za svoje starše, sponzorje in dobrotnike, ki so tudi letos dedku Mrazu napolnili koš. Verjetno jc O. Š. 27. julij edina šola pri nas, kjer vsi učenci dobijo darila, kar je ob vse večji socialni razslojenosti pohvale vredno. Otrokom, njihovim staršem in učiteljem pomeni ta izkaz dobrote zelo veliko.
HELKNA
Otroci so bili najbolj veseli obiska dedka Mraza, kije vsakemu izročil posebej zanj pripravljeno darilo.
Kako dobro poznamo svojo občino?
rudi s fotografijo v pred novoletni šlevilki Kamniškega občana Srno ostali v isti dolini kot eno Številko prej - v dolini potoka Čine. Na sliki je bila »Okrepčevalnica pri Jut Oku«, kakor jc njen uradni naslov, ki stoji v naselju KRTVČEVO blizu mesta, kjer se potok Volovljck izliva v Crno približno 636 m nad morjem. Zraven je bila nekdaj Muli zaga. ki pa jc že zdavnaj ni več. Naselje je dobilo ime po stari kmetiji Krivce, ki stoji malo viSjc od Jurčka na desni strani poli proti Podkrajni-ku. Naselje Krivčevo, kamor spalili tudi Smrečje v Crni, kjer je znana gostilna »Pri Logarju«, pa tudi Podkrajnik in cela dolinica potoka Volovljeka z zaselkom Sunce sega prav na prelaz Volovljck, na deželno mejo med Kranjsko in Štajersko, kjer je znana domačija Kranjski Rak s svojo okrepčevalnico »Pri Kanjskcm Raku«.
Pri Jurčku jc bilo nekdaj, ko Sc ni bilo žičnice na Veliko Planino, predvsem pa nc ceste, zelo priljubljeno izhodišče, predvsem mladih, za izlete na Kisovec. (iojško. Malo in Veliko planino. Tb je bila namreč najkrajša pot iz doline oziroma od tam, do kamor sc jc dalo pripeljati / avtobusom ali kolesom. Žičnica, zlasti pa cesla, sta precej Zmainjsali obisk iz tega izhodišča. Čeprav sc sedaj veliko »turistov« pelje z. avtom do Mar-janjih njiv. Ušivea ali Mačkincga kola (najbolj posiljeni in ekološko neosveščeni pa kar na Veliko planino), se tudi od tod se vedno veliko pravih planincev, pa tudi drugih obiskovalcev velikoplanin-ske planote, peš poda vkreber ali pa sc spusti sem dol. saj v pravi, domači gostilni lahko tudi privc-žejo dušo.
Žreb jc izmed pravilnih odgovorov izbral dopisnico Alojzije Cevka iz Most "K/a pri Komendi,
t
Slane Sušnik, nuvi lastnik gostišča Šimnovec
Simnovec ponovno oživeli
Pred dobrim mesecem dni je gostišče Šimnovec, ki je bilo več kot pol leta zapito, (v tem easu je družba Velika planina iskala kupca) prevzel Stane Sušnik iz Domžal. Ob nedavni otvoritvi dvosedežnike na Šimnovcu nam je povedal ka | namerava storiti za ponovno oživitev gostinske ponudbe na tem delu Velike planine.
»Dom je potreben temeljite prenove, saj je v zrlo slabem stanju.« nam je povedal Sušnik. »V teku enega meseca smo postorili najnujnejše, da smo lahko v začetku zimske sezone zaceli poslovati. Prenovili smo kuhinjo, delno pa tudi šank in restavracijo. Tudi sobe smo toliko usposobili, da sc pri nas da prespali. V prihodnjem letu pa bomo sobe popolnoma obnovili, prav tako ludi okna in fasado, zato nas v letu 2(X)I čaka kar velik zalogaj. Zaenkrat bomo očistili obstoječi rezervoar za vodo. v načrtu pa je tudi gradnja novega rezervoarja, kar naj bi omogočilo boljšo preskrbo.« Kaj ponuja kuhinja lačnim planincem in drugim obiskovalcem?
»V glavnem planinsko hrano v obliki enolončnic in preprostih hribovskih jedi. Za večje skupine pa se bo dalo kaj narediti (udi po naročilu.«
Kdaj pa boste imeli odprto?
»Planinski dom bo odprt vsak dan od osmih zjutraj do desetih zvečer.« Upajmo torej, da se bodo pričakovanja obiskovalcev Velike planine, ki so gostinsko ponudbo na Šimnovcu zelo pogrešali, tokrat s prizadevanji novega lastnika objekta res uresničila.
Kamniški »Vrabčki« na dobrodelnem koncertu Unicefa
V torek. 2H. novembru, jc bil prav poseben dan za otroški pevski zbor Vrabčki iz. Kamnika. Pod vodstvom Marine APAKNIK smo nastopili na dob-rodelnem koncertu Unicefa EN SVET - PNO UPANJE v Cankarjevem domu v Ljubljani. Med množico nastopajočih umetnikov iz. Slovenije in tujine smo kamniški VRABČKI nastopili v zadnji točki. Skupaj S slavno angleško pevko SHIKL11: KODEN smo .apeli pesem Kako lepo. Prav naša Velika planina in njena lepota jc navdihnila pevko Sliiiiie. da jo jc ustvarila. /. našlo pum na dobrodelnem koncertu smo se tudi kamniški Vruhcki vključili v veliko mednarodno liiimimilinno akcijo, katere cilj jc zagotovili vsem otrokom sveta boljši danes in jutri, življenje brez. vojn in lakote, življenje, ki si ga zasluzi sleherni otrok mi svetu. MARTINA MILK
OPZ VRABČKI DKD SOLIDARNOST
mm
ki prejme knjižno nagrado v knjigarni na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Torat pa gremo višje in sprašujemo, kako se imenuje naselje na sliki. Pri tem moramo povedati to. da se pravo, staro ime tega naselja to jc ime. po katerem pravzaprav sprašujemo, v običajni rabi redko uporablja, saj sc zanj raje uporablja ime hriba oziroma planote. Svoje odgovore, to je ime naselja, lahko pa tudi še ime planote, na kateri jc to naselje, pošljite do 24. januarja na naslov Kamniški občan. Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovore* bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE,
■Hm
mtBmmmmmmmmm
Dvosedežnica s Šimnovca proti Gradišču je stekla
Potrojena zmogljivost
(Nadaljevanje s 1. strani)
- Franc Je ras, predsednik nadzornega sveta družbe Velika planina, je poudaril dvoje pomembnih dejstev. Občina Kamnik jc lansko pomlad, koje tehtala, ali naj družbo Velika planina prepusti stečaju (za kar so bili dani vsi pogoji), sprejela pametno odločitev, da bo v naslednjih desetih letih zagotovila po dvajset milijonov SIT za sanacijo podjetja. Da je bila dvosedežnica postavljena v vremensko zelo neugodnih razmerah, pa gre pohvala še posebej vsem fizičnim delavcem.G. .leras jc prepričan, da je podjetje sedaj sanirano v pretežni meri. Dostavni promet na planino je sedaj urejen za naslednjih 15 do 20 let, seveda ob rednem vzdrževanju. Korak naprej je narejen tudi s prodajo gostišča Šimnovec. Treba pa bo na Veliki planini izpeljati nek turistični program, ki ga sedaj še ni. Odvisen bo od vseh, ki na tem prostoru živijo in delajo. Novih prenočitvenih kapacitet na planini ne potrebujejo, saj zadostuje sedanjih prek 2000 postelj. Po njegovem je treba bodoči razvoj planine graditi predvsem na letnem turizmu; pri tem jc še posebej poudaril pomen pašništva. Program mora biti tak, da bodo v njem vsi videli svoj interes. Ne moremo biti na dveh bregovih in se pogovarjati o nekih lasi ninskih odnosih. Lastnina je drugotnega pomena. Zato smo na današnji seji nadzornega sveta sklenili, da županu, občini in drugim predlagamo; da sc v januarju srečamo in se pogovorimo o tem sodelovanju, je še dejal Franc Jeras.
Tudi župan Tone Smolnikar je dejal, da je presenečen, da je bilo mogoče v tako težkih pogojih uresničili tako zahteven projekt. Povedal je tudi. da so kljub vsem težavam uspeli z nadzornim svetom najti dogovor o finančni konstrukciji, ki nc bo zahtevala dodatnih proračunskih sredstev. Poudaril je, da sc od leta 1964, ko jc stekla žičnica na Veliko planino', ni zgodilo nič novega, razen da so jo nekateri hoteli na tak ali drugačen način izkoriščati, tako najemniki Šimnovca in vsi. ki so želeli, da bi Velika planina propadla. Pri sedanjem zasuku v družbi Velika planina |e župan poudaril vlogo direktorja Kavčiča, ki jc veliko pripomogel, da je bila nova dvosedežnica v tako kratkem času in V takih razmerah postavljena. Tudi župan je poudaril potrebo po sožitju vseh upo-
rabnikov planine, zlasti pastirjev in žičničarjev.
Od dvosedežnice z Rogle so uporabili le 20 stebrov in 172 sedežev. Povsem nova je 35-mi-limetrska nosilna vrv in celotno krmiljenje naprave. Celotna naložba, vključno s postavitvijo nove trafo postaje na Gradišču, bo veljala okrog 160 milijonov SIT.
Ob glasbeni spremljavi znanega velikoplaninskega bajtarja Stegna je nato župan od žičničarjev prezvel ne preveč ostro žago in poskušal prerezati jekleno vrv ob stopnišču pod spodnjo postajo dvosedežnice. S pomočjo žičničarjev mu je uspe-
Župan Tone Smolnikarje imel pri žaganju jeklene vrvi kar veliko dela. Zato so mu pomagali tudi žičničarji...
lo prekiniti to zadnjo, najmanjšo oviro na poti do nove pridobitve za Veliko planino in njene obiskovalce.
Žal v prvih dneh januarja, ko je nastal ta zapis, snega za smuko še ni bilo dovolj, zato vlečnic žičničarji Se niso mogli pognati. Upajo, da jim bo vsaj druga polovica (koledarske) zime bolj naklonjena.     Besedilo in foto:
FRANC SVETEI..J
Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta (drugi z leve) in Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina (tretji z leve), sta se ob otvoritvi najprej zahvalila delavcem, ki so v zelo težkih razmerah uspeli postaviti dvosedežnica do začetka zimske sezone.
Z zemeljskimi deli za položitev električnega voda, signalnih naprav in postavitev dvosedežnice so začeli konec maja 2000. Dvosedežnica, ki sojo prenesli s smučišča na Rogli, kjer je obratovala šest let, bo na razdalji okrog 1360 m in z višinsko razliko 245 m med Šimnejv tem in Gradiščem prepeljala 1139 potnikov na uro. kar pomeni trikratno zmogljivost glede na prejšnjo enosedežnico. Čas vožnje pri maksimalni hitrosti 2,4 m/s je za smučarje V minul, poleti pa bo Žičnica vozila nekoliko počasneje.
Franc Šimenc, predsednik pašne skupnosti Velika planina (levo), župan I o ne Smolnikar in Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina t desno j, so si pod božičnim drevescem na Šimnovcu obljubili boljše medsebojno sode lovanje...
Nova pridobitev ob motniški šoli
Meseca decembra sc otrokom izpolnijo različne želje, ki jim skušajo ustreči »dobri možje«. I udi motniški Polžki smo sc razveselili novice, ki nam jo je prvi zaupal domačin Marjan Scmprimožnik, sicer občinski svetnik. Zvedeli smo, da je bila v letošnjem letu ena izmed akcij tudi skrb za prenovo številnih zapuščenih in uničenih otroških igrišč v kamniški občini, zato je občina na pobudo gospoda Marjana del sredstev namenila sc razširitvi skromno opremljenega igrišča pred OŠ v Motniku. Hvaležni smo vsem. ki so vedeli in razumeli, da tudi v odročnejših krajevnih skupnostih živijo malčki in šolarji, ki bi radi svoj prosti čas preživljali na igralih ob Soli.
Svoje zadovoljstvo so otroci izrazili tudi s spodnjo pesmico:
Hvala za igrala vam, ki ste nam jih dali, saj se bomo prav vsak dan mi na njih igrali.
Na plezalih uživamo, gugamo se mladi, pridite pogledat nas, res se imamo radi.
V ulici je res lepo, v senci se hladimo, na peskovniku pa vsi poličke naredimo.
Prisrčen zimski pozdrav i/ motniške doline' POLŽKI / I ' 111 I IK AMA VIDO l\ MOKO
10      17. januarja 2001
ZA RAZVEDRILO
Kamniški OBČAN
ANEKDOTE, SALE, ISKRICE, KI SO NASTALE ALI SE JE IDEJA ZA NJIH PORODILA V ALPINISTIČNO-PLANINSKO-VODNIŠKI SRENJI IN IMAJO ZA OSNOVO RESNIČNE DOGODKE (II.)
Pojasnilo
V planinski srenji se, podobno kot tudi drugod, dogajajo zanimive reči. Med njimi je tudi precej zanimivih in duhovitih domislic in podobnega, kar včasih sproža salve smeha in dobre volje. Nekaj takih domislic sem poskusil bolj ali manj verno prenesti na papir, da bi lahko tudi drugi tako ali drugače uživali v boljšem ali slabšem humorju. Se pa že vnaprej opraivčujem vsem, ki se bodo prepoznali in pri tem počutili kakorkoli prizadete ali užaljene ali karkoli podobnega. Moj namen prav gotovo ni bil, da bi kogarkoli žalil ali kako drugače prizadel. Ravno obratno, ohraniti želim zabavne lepe trenutke.
16. Prihodnjič
Po dolgem in napornem občnem zboru sta bili na programu še dve točki: diapozitivi, že pripravljen narezek in nekaj za suho grlo. Ker jc bila ura že precej pozna, vzdušje pa tudi precej utrujeno, je predsedujoči vprašal:
»Ste preveč utrujeni, da bi si pogledali diapozitive?«
»Da.«
»Torej jih bomo pač pogledali prihodnjič. Pa ste tudi preveč utrujeni, da bi malicali?«
»Skoraj ...«
»Torej naj tudi malico prihranimo za drugič!?« »Ja. vendar v naših želodcih!«
Plesni Klub MAK
kamnik
vabi k vpisu ZAČETNIH IN NADALJEVALNIH
TEČAJEV PLE5A
pod vodstvom plesne učiteljice Marjete Kriedl-MAGGY, v prostorih VITA-FIT, Parmova 19, Kamnik
tečaj
OTROCI 4-6 let
UČENCI 1.-5. razred ODRASLI
od-do z začetkom dne
SREDA    16.45-17.30 24.1.2001
PONEDEUEK 16.15-17.30 29.1.2001
PETEK     20.30-2200 26. 1.2001
INFORMACIJE po telefonu 041/214 480 VPIS - 30 minut PRED ZAČETKOM TEČAJA
17. Napor
Na upravnem odboru so poskušali biti čim bolj učinkoviti, a je bilo veliko kresanja idej, pa tudi govorjenja eden čez drugega. Zato se je zapisnikar potožil:
»To vse me preveč utruja. Ne morem sočasno misliti, oblikovati sklepe, pisati zapisnik in še razpravljati!«
»Kako da ne, saj se takrat, ko razpravljaš, dobro spočiješ.«
»Kako spočijem, saj razpravljam!«
»Seveda sc spočiješ, saj takrat, ko razpravljaš, tako in tako nič ne misliš in zato ne oblikuješ sklepov, nc pišeš zapisnika, govorimo pa tako in tako mi. Razprava ni naporna, saj takrat ni potrebno misliti, kar še posebej dokazujejo nekateri naši izvoljenci ljudstva!«
18. Rastlinojedska
Za zajtrk je bil kruh, marmelada, med, margarina, čaj, kava. Pa se je pritožil eden od zapriseženih vegetarijancev:
»A za vegetarijance ne bo nič?«
»Će ti to ni všeč, pa vzemi hren(ovko)!«
19. Dobri gospodarji
Včasih je potrebno pa tudi koristno, da VPZS izmenjajo med seboj izkušnje, ki jih imajo z oskrbniki naših planinskih koč. Te izkušnje so zelo različne, saj so tudi oskrbniki zelo različni. Zelo veliko jih je zelo dobrih, nekaj pa morda tudi kar preveč »gospodarnih«. Tudi v tem, kako zaračunavajo usluge.
Pa je povedal svoje mnenje eden od prisotnih vodnikov:
»Če oskrbnik zaračuna tisto, kar jc pripravil, a mora nato vreči stran, ker nismo naročili, ker nas je bilo manj, kot smo prvotno načrtovali, sicer
ni v redu, vendar je šc nekako razumljivo in delno celo sprejemljivo.«
Pa je nekdo drug povedal še svojo izkušnjo:
»Meni se je pa zgodilo tO, da je oskrbnik zaračunal celo tisto, kar smo sicer naročili, vendar tega sploh ni pripravil, ker mu jc zmanjkalo robe!«
20. Naj imajo vsaj malo veselja
Na izpitni turi je obvezen tudi preizkus znanja prve pomoči. Inštruktor je tako nerodno »padci«, da si je »zlomil« stegnenico, obležal na poti in tečajniki so morali ustrezno ukrepati. Med drugim so mu hoteli olajšati bolečine, pa so mu ponudili le-kadol.
»Ne tega nc, lekadol mi ne bo nič pomagal.«
»Kaj pa aspirin?«
»Tega pa kar dajte.« In ga je tudi požrl.
Pa ga nato, ko jc bil ta del izpita mimo, resno vprašajo:
»Pa tc jc res kaj bolelo?«
»Nc, seveda ne.«
»Zakaj si potem sploh vzel aspirin?«
»Ja, malo sem sc pa moral tudi sam žrtvovati in kaj potrpeti, ko ste sc žc tako trudili zame, da sem vam naredil vsaj majčkeno veselja, pa tudi kri si moram žc malo redčiti.«
21. Belo - črno?
Bilo je na izpitu za VPZS. Kandidati so izpolnili teste in so bili prosti med tem ko je komisija pregledovala teste. Da bi laže pričakali rezultate, so nekateri šli na krajšo turo. Eden od njih je, ko se je vrnil, pripovedoval:
»Tik pod grebenom sem videl belko. Ampak jc bila čr-
»Kaj si torej videl belo ali črno? Belka je namreč pozimi bela.
»Potem je pa že morala dobiti poletno barvo!«
»Ampak tudi poleti ni črna, ampak siva!«
»Ampak jaz sem videl črno!«
(Res jc videl črno, vendar ni bila belka ampak ruševec.)
22. Kdor pade, se lahko tudi pobere
Izpiti za VPZS. Da bi po eni strani malo zaostril, po drugi strani pa tudi olajšal vzdušje pred izpitom, jc inštruktor v šali vprašal:
»Boste jutri na izpitu vsi padli?«
Pa mu eden od kandidatov
ni ostal dolžan:
»Padli že, padli, ampak se bomo tudi pobrali!«
23. Trening
Na sestanku AO so sc dogovarjali o preizkusu znanja za absolvente alpinistične šole. Vodja šole je bil ravno tisti čas odsoten, vendar to ni motilo razpravljalcev.
»Naslednji teden bodo torej izpiti za šolarje.«
»Kdaj sc pa začnejo?«
»Ob šestih zvečer!«
»Kaj ni to malo pozno?«
»Morda jc, toda vodja šole bo tam že ob štirih popoldne«
»Zakaj pa?«
»Da bo prej šc malo potre-niral prečnico!«
BO.IČ
ENAJSTMETROVKE
VZIG
3. januarja zvečer je trener belo-modrih Peter Koželj ukazal vžig tur-bo motorjev članske ekipe. 20 igralcev bo dva meseca opravljalo nape ji del priprav - nabiranje moči z.a spomladanski del prvenstva. Po začetku sodeč, se nam obeta lepa pomlad.
TONE
Povsod prisotni predsednik Hrane Modrijan je uspel prepričati vratarja Toneta Vinkoviča k aktivnejšemu delu. Med navijači vlada prepri čanje, da bo Tone hitro ujel staro formo. Modrijan pa ima v rokavu še dva aduta: podpis pogodb z. dvema napadalcema. Ali bo pri tem imel srečno roko?
142
Toliko nogometašev trenutno trenira v sedmih selekcijah NK Kamnik. Člani imajo 25 igralcev, mladinci in kadeti skupaj 40. starejši dečki 19, mlajši dečki 20, cicibani pa I H. Skupno ima klub na nogometni zvezi v tej sezoni registriranih skoraj 200 igralcev. Škoda pa je, ugotavlja Modrijan, da NZS nima posluha za podporo in vlaganje tam, kjer bi se ji to lahko obrestovalo.
POD SKALO
Po mnenju vplivnega člana opozicije vsi v klubu lajajo in grizejo iz is tega pesjaka. Zato je klubska opozicija »v finalni fazi bazičnih korekcij in angažiranj potencialov ter lokacij.«. Zato pa je te čase oživel puh »Pod skalo«, kamor so sc preselili nogometni privrženci. Stari časi, novi kraji.
M. M.
koreninska bra0avička ali
bakterijska g0m0i jnica
na nekaterih rasti inah
OPOJNA SESTAVINA V TOBAČNIH
LISTIH
DRUŽBA za AVTOCESTE v REP SLOV. (KR)
EDINI PRIMEREK, IZVIRNIK
mesto v zasavju, znano po pustovan.iu
aleS cadež
AFRIŠKI VELETOK
DEL LJUBLJANE
NIKOLAJ 0MERSA
SNOV SVIL0-PflfJKE, ŽIDA
ZVER IZ DRUŽINE MAČK
OČI. ORGANI VIDA
GR. ZEMLJE-PISEC (0K 63 PR. N. ŠT. ■ 0K. 20 N. SI). ANAGRAM N0BASIR
LISTINA, PRILOŽENA SPISU
VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI
SLAVONSKA POŽEGA
KRAJ NA ŠVEDSKEM
KAMP PRI LABINU
VRSTA ŽENSKE PRIČESKE
i1aiijanski REŽISER (DINO)
ANGLEŠKI FILM. IGR. GUINNES
LOVSKO Ml I Al NO
OROŽJE
J AM INDIJANCEV
0GELNI KAMEN
CIIHASICA I .Al It.
AVTOR
jožef cajhen
reka. ki jo je »repi AVAi martin
STREL
PREBIVALEC OTOKA
MESTO OB
IZLIVU R. CETINE v MORJI.
SPI NJE Nl-MASČ0BNE
KROGLICE MLEKA
OČE
HRVAŠKI NAFTNI KON CERN (KR)
oi ;na Car
KIRKE
ŽIVIL. IND. V KAMNIKU
GOROVJE V BURMI
SVETI BIK V EGIP. MIT
LAK, L0SC
PALICA ZA LOV PTIC
POBOM V J. APNENIŠKIH ALPAH V ITALIJI
DEL KOLES DIRKE
KNEŽJI NASL V ARABIJI
SPAJANJE KISIKA Z DRUGIMI
ELEMENTI
REKREACIJSKA TELESNA DF JAVNOST
KRAJ PRI KOI NIJ
PLASTIČNA MASA
SUMERSKA BOGINJA ŽFMI.II
TUREK. 0SMAN
KOS SUKANCA
zalitja, potopi ivi
DALMATIN SKO ž IME
KULTURA. VZGOJA
PREDBOŽIČNI ČAS
GLAVNO
MESTO VOJVODINE
OVOJ ZA LISTE
RIBJA SAMICA
STREŽAJ v uniformi
najvišja g
v Turčiji
(agri)
ANTON Ml dve TI
PRITOK DONAVE V IIOMIJNI.il
AMERIŠKI ZEMELJSKI OREŠEK. ARAŠID
ČLAN AKADEMIJE
ALEŠ ČADEŽ
ŠTUKEU LEON
SL. PESNICA PER0CI
TKANINA ZA OBLAČILA
GR LADJAR (ARISTOTELES^
VARIANTA INAČICA
zbor DEVETIH PEVCEV
MINISTRANTA
ŠIROK PAS PRI KIMONU
<iwži i SKO NASELJE
VERZ 0SMEREC
LOVSKA DRUŽINA KAMNIK .KR |
PRVI SKLON NOMINATIV
JOSIP MOČNIK
RASTI NA ZA PRIDOBIVANJE ANILINA
VRSTA JADRNI NA H0LAND
KOMAR.. KI PRENAŠA
MRZLICO
MESTO V IRANU
R, V SEV BRAZILIJI
ŠVEDSKI KEMIK (AIFRFD)
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
HRV PEVEC R0BIČ
SI GERM ČRKA
ŠPANSKI NARODNI JUNAK
PMTNM NIČA
inge
ilin
KRAJ PRI LJUBLJANI
MESTO IV OSREDNJI TURČIJI
zimska padavina
H0LLYW FILM, IGRALKA GARDNER
ZVEZA ZA AM POMOČ EVROPI (KR I
TOMAŽ MAlill'.IČ
Al p SMUČ CENTER NA ŠVEDSKEM
RAšEvnu
OFREBlJEN SVET
ALEŠ VALIČ
0TMAR PEČK0
IGOR MAJCEN
STRONCIJ
NI /NANEC
OTOK V VZHODNO SIBIRSKEM
MORJU
ODVEČNI, PREOSTALI DELI
dela prost dan, svetek
Kamniški OBČAN
ŠPORT - PLANINSTVO
17. januarja 2001
KAMNIČANIV ANALIH
Končalo se je leto 2000, Ob kom u leta smo z majhno zakas nitvijo pokukali v sprotne almanahe Olimpijskega komiteja Slovenije, na Združenje sprotnih zvez, kjer domuje tudi seznam kategoria (ranih športnikov Republike Slovenije. ()bčtna Kamnik se ponaša s seznamom 25 imen športnikov, ki tekmujejo za kamniške klube in so v zadnjem letu ali dveh dosegli rezultat, ki zadostuje kriterijem kategoriziranega športnika med narodni razred perspektivni(najboljši mladinci), državni in mladinski razred. Naziv svetovni je kamniškim športnikom spolzeliz rok. Poglejmo podrobnosti. Trije imajo naziv medna rodni razred. 4 perspektivni, I ^ držami in, i mladinski. Pa pO j dimo lepo po vrsti. A-avtomoto - kros. kjer na vrhu domuje Roman Jelen, bivši član AMD Sitarpnevmatic team, po zaslugi predlanskega 4. mesta na evropskem pokalu z mednarodnim razredom. Naprej, K-kegljanje da DamjanePirman, kije na ekipnem svetovnem prvenstvu prispevala k naslovu kadetskih svetovnih prvakinj In siprilslužua perspektivni razred. Nato K-kolesarstvo-gorsko. Državni razred siti si na svetovnem prvenstvu na Sierra Nevadi priVOZila Aljoša Martinjaš in Tadej Trobevšek (KD Calcit).
Perspektivni razred sia si s svetovnim kadetskim rekordom pristreljala lokostrelca LK Kamnik Matej Slapar in Rok Ver-bič. Mitja Burja, ludi lokostrelec LK Kamnik sije naziv državni razred pristreljal na mednarodni tekmi v Nemčiji Državni razred so si v članski odbojkarski reprezentanci Situ viti je pri-žogali Tomislav Šmuc, Gašper Ribič in Mitja Pleško. 81. na seznamu odbojkarjev je se Urška Podlesnik, ki »izkorišča* ugodnosti mladinskega razreda na predlog Odbojkarske zveze Slovenije. Planinstvo alpinizem mednarodni razred in tir
zavne službe: Tomaž Humar, kije na Daulagiriju po krilen jih PZS preplezal premalo za svetovni razred kigaje imelprej in Marko Prezelj. Državni razred si je priplezal še Klemen MaU (vsi AO Kamnik) Plavanje, držami razred imata držav ni prvak na 50 kravi Luka Prodnik in Tanja Marentič, tretja na mednarodnem mitingu v Ljubljani na 200 metrov hrbtno s (asom 2; U,29. Mladinski razred pa Htm Alpner, druga na 5o prosto.
Tri strelke SI) Kamnik Renata Oražem, Bojana Bombač in Vesna /.ore SO si /uislrel/a/e državni razred ter mladinka Maja Kraljic mladinskega. Ljubljančan Jani Tomšič, Sira ninii Mirko Kregar in Mariborčan Jurij Lovše, kot i. '< t. na Ironmanu v Romu, vsi triatlonci iris/iona iz Stranj, so si pri-j>lavali, /mkolesarili iti pritekli državni razred. Četrti Kamni cau. ki ima perspektivni razred, je vaterpolist Gašper Šenica, i lan \ K Kamnik, ki ludi zaključuje listo 25.
METOD MOČNIK
Smučarski tek
O ZIMI, MOŠKIH IN LJUBEZNI
Za smučarsko tekačico Andrejo Mali so bili decembrski dnevi v zadnjih treh letih vedno višek sezone. Senzacionalno 5. mesto na sprintu svetovnega pokala v Milanu leta 97. nato trikrat zmagovalne stopničke v decembru 1998 na prizoriščih v Milanu, Garmisch-Partenkirchanu in Kitzbiihlu. Peto in sedmo mesto leta 1999 prav tako v Kitzbuhlu in Ga-Pa je bila krona rezultatov kamniike šampionkc pretekle zime. Ce napišemo sedaj njene rezultate zime v preteklem mesecu, zadnjem v preteklem tisočletju, bi kdo mislil, da je z njenimi uspehi tako kot s snegom v tej zimi. Nekaj Ze prileti, običajno malce višje, a hitro izgine. A ne se bati, ni tako hudo. Andreja Mali je trikrat pritekla med tri-deseterico najboljših, 25. mesto v italijanskem Brusonu in nato še 22. in 12. mesto v švierskem En-
gelbergu, 12. mesto je najboljši dosežek slovenskih tekačev v tej zimi v svetovnem pokalu najboljših. Malce so ji ponagajulc okoliščine. Njeno daleč najbolj trofejno prizorišče, mondeni sprint po ulicah Kitz.buhla, so zaradi pomanjkanja snega preselili v italijanski Brusson. nato se nemškega iz Partcnkirchna v En-gelbcrg. V Švici je proga konli-guracijsko veliko bližje klasičnemu daljšemu teku kot hitremu eksplozivnemu sprintu. »Tečemo res vse enako daleč, a proge imajo svoje karakteristike, ki jih na nobenem terenu ni mogoče kopirati,« je užaljeno spremljala sklepe mednarodne smučarske zveze I IS o prestavitvi prizorišč zaradi volje vsemogočnega.
Drugi vzrok je moški v njenem življenju, .lelenčki in sne-žinkice so nepreklicno mimo. Avtoriteta .larmo l'uiikkiiien.
Na tekmi svetovnega pokala v Santa Caterini je Andreja Mali (na levi) kot tretja tekačica slovenske štafete pripomogla k osmemu mestu.
»Elija« je prepočasen za kolesarje Calcita
Pri vsakem zaključku pride čas poračunov, pregledov opravljenega delti in analiz. Tudi o pretekli sezoni smo o gorskih kolesarjih Calcita izbrskali nekaj statistike. Na državnih prvenstvih so osvojii osem kolajn. Skupno so najboljšim na treh prvenstvih pod okriljem KZS podelili petnajst kompelov ali 45 kolajn. Čc uporabimo matematiko, je tako proti Kam-
niku zapeljalo točno 20 odstotkov kolajn. Ali vsaka peta. Po tej lestvici so jih prehiteli le Primorci, združeni v Stop team Crni vrh, ki so jih osvojili devet. Osem so jih okrog vratu obesili kolesarjem gorenjske Sove Scott. S kolajnami se ponaša 14 klubov.
Naslov državnega prvaka bo leto dni imel čast naslavljati Sandi Srdiir (master) v spustu.
URŠKA IN SAŠA GRILC TRETJI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Karate zveza Slovenije je 25. novembra v sodelovanju S Karale klubom Oplotnica organizirala državno prvenstvo za mladinke in mladince. Seveda so se tekmovanja udeležili tttdi tekmovalci Karale sekcije Virtus Duplica. V kategorijah starejših mladink in mladincev so se jn> merili: Mevludin Mehovič ter dvojčici Urška in Saša Grilc. Vsi trije so se srčno borili, največ usj>elia jut sta imeli Urška in Saša, ki sla na koncu tekmovanju zasedli .i. mesto v svojih kategorijah (-SSk.fi, + 55 kg borbe), Mevludin />a je ostal brez vidne uvrstitve. Kol vedno so ludi tokrat tekmovalci SI) l iriits dokazali, da se v društvu resno in kvalitetno dela in da uspehi niso naključje, temveč sad Irdega dela tekmovalcev in njihovih trenerjev. Da vedno več ljudi Zaupa društvu, pa potrjuje tu ili slovilo novih < auov, ki se iz lela v leto povečuje. Upajo, da bodo lit di v naslednjem letu uspešni in da nas bodo še naprej razveseljevali z uspehi, ki jih hodo dosegali na domačih in mednarodnih tekmovanjih. 'Željam jia se pridružujemo ludi vsi. ki spremljamo njihovo delo in se
veselimo ujiflovili usjie/mv
1 V. S.
Urška in Saša na treningu.
Srebro imajo na vidnem mestu doma Aljoša MartinjaS, ki je v
spustu v kategoriji elite osvojil drugo mesto. Tadej Trobevšek v krosu v kategoriji do 23 let in Luka Pustoslemšek v vzponu, v isti kategoriji. Dve bronasti kolajni sta v Tuhinjski dolini, pri obetavnih Boštjanu Hribovsko (kros, mlajši mladinci) in Luku Kodri (vzpon, mlajši mladinci). Do osmice pridete, če prištejete Se dve bronasti, ki jih je privoz.il Metod Močnik v vzponu in krosu med mastersi. Toliko o posameznikih.
V slovenskem pokalu so vsi kolesarji kolesarskega društva Calcit skupaj že drugo leto zapored nabrali največ točk v seštevku disciplin (v krosu in spustu). Nabrali so jih 466, vsega 14 več od kolesarjev Svvatch Novice Extreme (to je tisti klub, ki ima brezplačno reklamo in veliko hvale v Slovenskih novicah), 32 več od Primorcev (Stop Črni vrh) in 47 več od kolesarjev Sove Scott s sedežem v Kranju. Od te četverice Kam-ničani najmanj izstopajo izven meja ene občine, saj bivajo v radiusu 20 kilometrov.
Točke je osvojilo 27 klubov in društev, ki so Kolesarski zvezi Slovenije pačali vsak po 60.000 tolarjev članarine. V krosu so kolesarji CALCITA po točkah zasedli četrto mesto, v spustu pa so v boju za zmago na domačem terenu (Špica Spust 2000) ohranili 17 točk prednosti pred MT B klubom Kranj, Med posamezniki je Sandi Srdar osvojil dvojno krono, saj je skupni zmagovalec kategorije masters. Boštjan H riboV-šek je končal kol drugi. Aljoša Martinjaš tretji, Janez Štupar četrti, Tadej Trobevšek, Domen Berlic, Metod Močnik peti, I u-ka Pustoslemšek šesti, Boštjan I es sedmi. Bok Podhevšek. Janez Pustoslemšek, Primož. Grk-man deseti, vsak v svoji kategoriji.
V mednarodni konkurenci, v pokalu Alpc-Adria (Ita, Slo,
Aul) so kolesarji Calcita v klubski razvrstitvi na šestem mestu. Domen Berlic je osvojil drugo mesto. Primož Grkman četrto, itd. Poleg tega so zmagali v absolutni konkurenci še na treh domačih dirkah (Grkmun-jesen na obali, PustoslemSck-Golte, Močnik-Kros treh dežel). Imajo še lepo število zmag v kategorijah. Razred zase pa je Luka Kodra, ki je med dečki zbral kar 15 (petnajst!) zmag. za slovo od te konkurence je že osvojil bron na DP v vzponu med mlajšimi mladinci.
Predsednik Kolesarskega kluba Caldt Bogdan Jamšck bo po enem letu lahko ponosen, da je združena posadka KI) Kamnik in ŠD Calcit Ročk Shox lepo veslala skozi leto 2000. Pripravili so sedem tekmovanj, ki so jih premalo agresivno vabili na ogled, zato so jih nekateri športni navdušenci žal izpustili. Vsi najboljši smučarski tekači pa vedno, kdaj in kje je bil »Kamniški Sprint« z lepimi nagradami (februar, Rateče), gorski kolesarji v krosu za »Slovenski Pariz-Roubaix« na Mengeškem polju in skupaj z italijanskimi, avstrijskimi in hrvaškimi kolegi za pokal Alpc-Adria v krosu v Kamniku. S 160 udeleženci na jmnožičnejše mednarodno tekmovanje v občini Kamnik v letu 2000. Vsi najboljši kolesarski smukači so doživeli finale »Špica 2000« v spustu, cestni kolesarji zadnji finalni kriterij slovenskih mest za »Veliko nagrado Kamnika«. Najbolj vztrajni niso izpustili uiti vzpona k Svetemu Primožu, (tako je slovnično menda najbolj pravilno). Tudi prvi julijski dual v Stahovici je zrasel po zaslugi navdušencev iz vrst Calcita. Vsi. ki ste zraven aktivno, ste lahko upravičeno ponosni na opravljeno delo, drugim, ki opazujete od blizu, hvala za potrpežljivost, zaupanje in vse oblike naklonjenosti.
(MM)
4X-letni mož. Srečno poročen, oče štirih otrok, živečih na Finskem. Seveda to ni saga o Eve-restu; tri doma in enega pri sosedu, pa z baznim »ščurkom«, držeč se za roke, v baznem taboru. Nobeni ni Jarmo, možakar in pol, zmešal glave, v smeri kamor sem sedaj z besedo popeljal večino od vas. V drugo smer pač. Jih je kar nekaj: Nataša, Te-ja. Petra Ines, Vesna (pa ne tiste iz filmske pomladi).
Jarmo Punkkinen je glavni trener tekaške reprezentance, velik tekaški strokovnjak na delu doma, pri Italijanih, Švedih. Poseben program treninga in načrtovani vrhunec sezone v Lahtiju na Finskem, na svetovnem prvenstvu nordijcev meseca februarja. Ker se je Jarmo bal, da bi vrhunska forma kamniško dekletce preplavila prezgodaj, ji je za dnevne odmerke teksaških kilometrov odmeril malce več. a merilec srčnega utripa naj ne skače v previsokih frekvencah. Hitrih, poskočnih, dinamičnih odmerkov vadbe, razen udeležbe na tekmovanjih, mož ni odrejal. Inter-
vali, to je podobno vožnji v mestih od križišča do križišča, so bili na planu treninga šele pred božičem. 22, mesto (glej zgoraj) je že pomenilo najboljši tek v klasični tehniki doslej sploh. 12. mesto v drsalni, glede na okoliščine (v njeni izločilni skupini sta tekli Julija Čepalova. vodilna tekačica sezone in njena kolegica iz reprezentance Svetlana Nagejkina), je odličen tek, vreden vseh čestitk. »Sprejem na mejnem prehodu in ognjemet doma še ni potreben, bo še čas za to«, se je pošalila tik po drugi tekmi v Engelber-gu. Potem skok v leto 2001. Srečno.
»Ekskluzivno« za Kamniški občan naj vam še prišepnem. Na celinskem pokalu v astrij-skem Abtenau je najboljša slovenska smučarska tekačica že pritekla drugo mesto, pa 10. mesto na 5 kilometrov, potem je Jermo rekel: »Gremo na Saisser Alm v Italijo«. Pa so šli. Ne bev, ne mev. Tako je to. če ima moški prvo besedo v življenju. Prava ljubezen.
METOD MOČNIK
PLANINSKI KOTIČEK
ČLANARINA ZA PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK
Letos je prišlo pri članarini do večjih sprememb - kakor jih je določila Planinska zveza Slovenije. Vsi člani bodo imeli popust pri prenočevanju v kočah v Sloveniji in tudi v tujini, vsi bodo nezgodno zavarovani in tudi vsi zavarovani za reševanje v evropskih gorah do določenega zneska.
A-člani bodo višje nezgodno zavarovani, dobili bodo Se Planinski vestnik in koledarček akcij PZS. To zadnje (po en izvod) bo dobila tudi družina z včlanjenimi vsaj 4 člani in plačano družinsko članarino.
In kolikšna je letos članarina? Za A-člane je 7.000 SII. za B-člane (teh je večina) je 1.900 SIT, če so starejši od 70 let pa samo 950 SfT Za predšolske otroke je 400 SIT. /.a osnovnošolce 600 SIT, za vse do 18 let 800 SIT, za vse starejše od 18 in mlajše od 27 let pa 1.200 SIT. Družina, ki ima štiri člane, plača družinsko članarino 9.000 SIT, če jih ima pa več, pa 9.500 SIT. lahko pa tudi za vsakega člana posebej.
Članarino lahko poravnate v pisarni PD na Sutni 42 v Kamni ku vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure dopoldne ali pa vsako sredo od 13. do 16. ure popoldne. Tu se tudi lahko vpišete v PD. Kdor ne more priti plačal članarine v Kamniku, lahko počaka na pobiralca, ki bo prišel po članarino na dom.
NALEPKE G RS
Gorska reševalna služba Slovenije (GRSS) je tudi letos izxlala posebne nalepke za zbiranje denarne pomoči za ponesrečene gorske reševalce, saj njihov status še ni povsem urejen, pa tudi obseg zavarovanja za primer nesreče gorskega reševalca še ni tak kot je že nekoč bil. Nalepke so enake velikosti, oblike in vsebine kot prejšnja leta, razlika je le v letnici. Cena je 500 SIT - enako kot že štiri leta nazaj. Dobite jih pri članih GRS
ALPINISTIČNI KRST NA KAMNIŠKEM SEDLU
Za tokratni »krst« novih kamniških alipinistov se je izkazalo tudi vreme. Čeprav je še v petek, 15. decembra močno deževalo in nato snežilo, je bila sobota čudovita. Tudi zvečer, ko se je v koči na Kamniškem sedlu, posebej odprti za to priložnost, zbralo okoli 50 članov kamniškega alpinističnega odseka, pa tudi drugih planincev, da bi s svojo prisotnostjo počastili inavguracijo oziroma sprejem novih alpinistov in tako nadaljevali tradicijo.
Stari alpinistični »maček« Metod Humar, ki se je tudi tu izkazal s celo svojo igralsko paleto, je spretno vodil zadevo do uspešnega zaključka: po duhovitih vprašanjih in odgovorih, z relativno zelo malo »blagoslovov« po zadnji plati in raznimi zapleti do končne zdravice, ki je pomenila da so AJeS Koželj, Aljoša Mar-kač in Matej Vrabec postali »polnovredni« člani kamniškega alpinističnega odseka. Bojč
Novi kamniški alpinisti Aljoša Markač, Matej Vrabec in Aleš Koželj takoj po končanem »krstu«.
17. januarja 2001
KRONIKA - ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Iz decembrske črne kronike
ŠE KAR MIREN PREHOD V NOVO LETO IN NOVO TISOČLETJE
Kot nam je povedal Jože Ivkovič, komandir kamniške policijske postaje, so praznični decembrski dnevi minili sorazmerno mirno, saj policisti niso zabeležili kakih večjih kršitev javnega reda in miru. I^e v dveh primerih so morali zaradi metanja petard neodgovorne storilce prijaviti sodniku za prekrške. Tudi sicer je zadnji mesec v iztekajočem se letu in stoletju minil precej bolj mirno kot lanskoletni december, lani (1999) so zabeležili 51 kršitev javnega reda in miru, minulega decembra pa le 37. Od tega so 21 razgrajačev mirili na javnih mestih, v gostinskih lokalih in ulicah, 16 pa v zasebnih prostorih.
Tudi število prometnih nesreč se je ta mesec skoraj prepolovilo (zabeležili so 46 nesreč) glede na december 1999, ko se je na naših cestah zgodilo SO prometnih nesreč. Med prometnimi nesrečami je bilo pet nesreč s telesnimi poškodbami, ostale pa so se končale le z zvito pločevino. Gotovo je k temu po svoje prispevala tudi mila zima, brez snega in poledice.
Zmanjšalo se je tudi število kaznivih dejanj. Medtem koje hilo lani decembra zabeleženih 70 kaznivih dejanj, so jih minulega decembra našteli 52. Prevladujejo še vedno tatvine (29), sledijo pa jim vlomi v stanovanja in druge objekte (9), poškodovanja tujih stvari (7), vlomi v avtomobile (4) itd.
Izmed 135 varnostno pomembnih dogodkov, ki so jih kamniški policisti obravnavali v mesecu decembru 2000 na območju kamniške in komendske občine, smo izbrali nekatere najbolj značilne. Med prometnimi nesrečami naj najprej omenimo prometno nesrečo, ki se je zgodila 2. decembra v Bu-ču, ko so zaradi spolzkega cestišča in prehitre vožnje trčila tri osebna vozila in tovornjak. Telesnih poškodb na srečo ni bilo, povzročiteljica pa bo v kratkem povabljena k sodniku za prekrške.
4. decembra je na kamniški obvoznici pri odcepu za Volčji Potok povzročil prometno nesrečo voznik, ki je nepravilno obračal sredi ceste. Pri tem sta bila telesno poškodovana dva udeleženca tako, da sta potrebovala zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici. Prevelika hitrost še vedno botruje naj-
večjemu številu prometnih nesreč. Tako je bilo tudi 7. decembra na Kozjaku, kjer je voznik v ostrem desnem ovinku zletel s ceste in trčil v obcestno ograjo. Ugotovili so tudi, da je vozil pod vplivom alkohola. Prevelika hitrost je bila vzrok prometne nesreče tudi 11. decembra v Lazah v Tuhinju, kjer je Mariborčan z avtomobilom trčil v obcestno ograjo. 22. decembra se je na cesti Kamnik-Stranje ob podjetju KIK ponesrečil pijani voznik (namerili so mu 2.10 g/kg alkohola), ker je vozil po levi strani cestišča.
27. decembra se je prometna nesreča zaradi prekratke varnostne razdalje na Maistrovi ulici Pod skalco končala s hudimi telesnimi poškodbami ene osebe.
Še vedno se dogaja, da nekateri povzročitelji nesreč ne počakajo policistov na kraju dogodka. Tako se je zgodilo tudi
K R ONI1C A
V decembru sta se poročila:
- PESTOTNIK FRANC, Kamnik, Ul. Toma Brejca 13A, varilec, star 28 let in KOLLER VALERIJA. Kamnik. Jakopičeva ul. 27, točajka, stara 26 let
V decembru so umrli:
- KLOPClC VIDEM, Loke v Tuhinju 24, upokojenec, star 74 let
- DEVET AK GABRUEL, Mekinje, Cankarjeva c. 29, star 65 let
- OMOVŠEK FRANCI. Podstudencc 9. star 45 let
- STEFIN JANEZ, Kamnik. Jclovškova ul. 16, star 65 let
- ZADRGAL FRANCE. Komenda, Glavarjeva c. 74, star 67 let
- ROSEC IVANA roj. Veršnik, Županje Njive 41, upokojenka stara 93 let
- GALJOT ROK Zagorica nad Kamnikom 8A, star 32 let
- GALJOT PRIMOŽ Zagorka nad Kamnikom 8A, star 33 let
- KLEMENC JURIJ, Tučna 4, upokojenec, star 86 let
- KREGAR FRANC Kamnik. Kettejeva ul. 15. upokojenec, star 75 let
- BEGOVIĆ NIKOLA. Kamnik. Tunjiška c. 5. star. 85 let
- BENKOVIC NIKO, Kamnik. Novi trg 23, mizar star 33 let
- MOHAR FRANČIŠEK, Kamnik, Vegova ul. 7, upokojenec, star 80 let
- BRIŠNIK JOŽEFA, Kamnik, Podgorska pot 12, upokojenka, stara 69 let
- REMIC ROZALIJA. Suhadole 23, stara 97 let
- HRIBAR MARIJA, roj. Gcrzina, Mali Hrib 4. gospodinja, stara 66 let
- RATKOVlC ANA. roj. Grgović, Kamnik, Bakovnik 5B, upokojenka, stara 89 let
- KUŽNIK FRANČIŠKA, Ljubljana, Krimska ul. 3. upokojenka, stara 89 let
- ŽEN ANTONIJA, roj. Sesek. Ljubljana, Ul. Jožefa Štruklja 13, upokojenka, stara 87 let
- KAVClC ANGELA. Komenda. Glavarjeva c. 96. upokojenka, stara 96 let
- NOVAK MARIJA, Zajasovnik 5, stara 80 let
LIP RADOMLJE d.d.
Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z
vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča.
Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev:
- zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri,
- zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo.
Dobrodošli tudi pripravniki!
Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, ali po tel. 01/724 09 30.
29. decembra v Kamniku in v Komendi. Vendar so policisti obema »beguncema« kmalu prišli na sled.
Kot smo že zapisali, so bili med kaznivimi dejanji najpogostejši vlomi. 2. decembra je neznanec vlomil v gostinski lokal v Godiču ter se oskrbel s kavo in cigaretami. Isto noč so doslej še neznani storilci vlomili v tri osebne avtomobile na območju Stranj in iz njih pobrali vse, kar je bilo vrednega, žal so bili nekateri tudi ob osebne dokumente, ki jih puščajo v avtomobilih.
Dan ali noč pozneje, 3. decembra, sta neznanca vlomila v trgovino SAŠI PHONE na Pe-rovem. Navsezgodaj jih je opazila in pregnala neka občanka, vendar sta kljub temu uspehi odnesti več novih mobilnih telefonov različnih znamk v skupni vrednosti okrog 1,5 milijona SIT. 12. decembra so neznanci iz odklenjenih pisarn v upravni zgradbi Kemijske industrije Kamnik odnesli štiri računalnike. 17. ponoči je neznanec vlomil v garažo pri stanovanjski hiši v Tunjiški Mlaki. Odpeljal se je z audijem modre barve in tako lastnika oškodoval za okrog 5,3 milijona SIT.
30. decembra je na Perovem neznanec vlomil v osebni avto in iz njega odnesel avto-radio SO-NY. 10. decembra so po obvestilu občana policisti prijeli dve sumljivi ženski, za kateri se je izkazalo, da sta že stari znanki policije. Ugotovili so, da sta pred časom iz nekega stanovanja v Kamniku ukradli zlatnino in storili še nekaj drugih podobnih kaznivih dejanj. Obe so pridržali in nato s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku.
Kršitev javnega reda in miru v veselem decembru sta začela precej opita občana, prvi je 1. decembra obležal pri kamniški avtobusni postaji, drugi pa si je 3. decembra za svoje prenočišče izbral kar prostor z ban-komati v kamniški enoti NLB na Glavnem trgu. Nekateri raz-greteži pa so svoje moči pokazali kar v gostinskih lokalih. Tako so policisti zabeležili in morali ukrepati zoper pretepače 7. decembra v lokalu Encijan, 23. decembra Pod skalo, 24. decembra v Montona baru na Steletovi, 28. decembra v Top-lar baru in baru Orhideja in še marsikje, kot v baru Na klancu, v Rodeo baru in drugod. Ponekod se natakarji še ne zavedajo dovolj, da pijanim gostom ne smejo točiti alkoholnih pijač. Zato se morajo v takih primerih oglasiti pri sodniku za prekrške.
Med ostalimi dogodki naj omenimo požar v Svilanitu, kjer sta se v tkalnici vžgala dva tkalska stroja. Požar so pogasili prisebni in izurjeni delavci sami, vendar je kljub temu nastala precejšnja škoda. 29. decembra se je v podjetju Calcit zgodila huda delovna nesreča. Pri čiščenju dozirnega traku v pogonu je delavcu stroj zagrabil roko in mu jo odtrgal nad komolcem. Odpeljali so ga v Klinični center.
F. S.
Novice iz Kinološkega društva Kamnik
POGLED NAZAJ
Leto je že za nami in čas je, da se ozremo nazaj. Z veseljem ugotavljamo, da je bilo leto 2000 za Kinološko društvo Kamnik eno najuspešnejših let v vsem času njegovega obstoja. V društvu smo veliko in pridno delali, saj smo imeli v spomladanskem in jesenskem tečaju skupaj kar 37 tečajnikov, od katerih se jih je 20 prijavilo k izpitom, ki so ga vsi tudi uspešno opravili. Dokaj množično je bila obiskana tudi mala šola, v katero je bilo prijavljeno v spomladanskem roku 12 tečajnikov in v jesenskem kar 23 tečajnikov. Vsi so se tudi včlanili v naš klub, ki tako šteje že 260 članov.
Posebej velja poudarili uspehe naših članov v tekmah v agi-litvju, saj so poleg zmag na posameznih tekmah dosegli skupno zmago tudi v državnem in pokalnem prvenstvu v razredu A-l mini ter zmago na držav-
Državna prvaka v agilityju.
nem prvenstvu in tretje mesto na pokalnem prvenstvu v razredu A-l standard Res lep uspeh in iskrene čestitke ter priznanje za uspešno delo vsem tekmovalcem kakor tudi inštruktorjem, ki so jih usposabljali skozi posamezne faze šolanja.
IN V PRIHODNOST
Kljub doseženim uspehom pa bomo morali v prihodnosti narediti velik korak naprej pri obveščanju lastnikov psov o kvalitetnih šolanjih psov. Kinološka zavest v Sloveniji ni povsod na najvišji ravni, saj se pse včasih šola tudi v klubih, kjer nimajo strokovnega kadra, oziroma klubih, ki sploh niso člani Kinološke zveze Slovenije. (Eden takih klubov se je pred kratkim pojavil tudi na območju naše občine). Vsekakor je prav, da se lastniki pred vpisom psa v posamezne tečaje pozanimajo o referencah kluba in možnostih nadaljnjega šolanja. Prav v okviru nadaljnjega šolanja bomo v tem članku predstavili tudi nekaj zvrsti kinoloških športov, ki so v svetu že razviti in jih že gojimo ali pa jih bomo zaceli uvajati tudi na našem društvu.
Agility
je bil že predstavljen v enem od člankov, vendar vseeno na kratko: Gre za zvrst kinološkega športa, pri katerem sta predvsem pomembni gibčnost in spretnost tako psa kot vodnika. Steza za agility je iz podobnih ovir kot pri konjeniškem športu. Pes jih mora v določenem času in s čim manj napakami premagati V tej zvrsti športa je v ospredju prijateljstvo in igra med človekom in psom.
Mobility
Je mlajša sestra agilitvja. Po naše bi to pomenilo »okretnost«, saj ima pri tej zvrsti tekmovanja hitrost manjši pomen kot pri agilitvju. Na ta način so bolj izražene telesne lastnosti posameznih pasem psov, gre bolj za »gimnastiko« pri psih. Pri mobilitvju je važna le izpe-
ljava vaj, čas ni pomemben.
Frisbee šport
Ta zvrst je najpopularnejša v Ameriki. Pri njej gre za to, da pes pri skoku v višino z gobcem ujame leteči frisbee. Pogosto se pri skokih v višino psi odrivajo z gospodarjevih ramen. Opozoriti pa je potrebno, da ta šport lahko na psu pusti škodljive posledice, saj prileti na tla z velike višine.
Fly bali
Tudi tO je ameriški šport, ki pa je dokaj priljubljen tudi v Angliji, pojavlja pa se tudi na Norveškem in nekaterih drugih državah EU. Tekmovanje poteka med dvema ekipama psov, na dveh tekaških progah. V bistvu gre za štafeto, v kateri prvi pes teče do aparature in s skokom nanjo povzroči, da se iz aparature izstreli žoga, ki jo mora pes preko različnih ovir prinesti nazaj. Ko jo prinese nazaj, starta naslednji pes.
Canicross
Ta zvrst je francoska iznajdba. Kot pove že ime, pri tem športu celovito preiščejo teren. Tekmovanja se odvijajo na različno dolgih razdaljah. Obstaja pa tudi posebna oprema, da vodniku ni potrebno psa voditi na vrvici. Strokovnjaki so mnenja, da to zvrst čaka še lepa prihodnost. Človek in pes sta v njej namreč našla skupno lastnost: oba sta tekača. Je preprost šport, ki omogoča psu, da na naraven način (v drncu 8 -10 km na uro) trenira gibanje in pridobiva vzdržljivost.
To so le kratki opisi posameznih kinoloških disciplin, ki so
■lili jih bomo za »pasji hotel« ter tako omogočili vsem članom društva, kakor tudi drugim lastnikom psov varno in strokovno skrb za pse v času lastnikove odsotnosti.
In še nekaj o negi psa pozimi
Lastniki pogosto nehote grešijo. Zaradi pretirane skrbi se psi razvadijo in še lažje zbolijo. Pes je podedoval odlično obrambno sredstvo proti mrazu, vlagi, vodi in snegu. Naravna in najvažnejša obramba pred mrazom je dlaka. Pozimi postane gostejša in močnejša, seveda le pri psu, ki pozimi ne preživi večino časa v ogrevanem prostoru. Pozimi psa ne smemo kopati, zadostuje redno čiščenje in krtačenje. Tudi trimanjc in striženje nista priporočljiva. Psa tri-mamo nazadnje v oktobru in z naslednjim olepševanjem počakamo do marca.
Mnogim psom torej ne Škoduje, če zimo preživijo na prostem. Morajo pa imeti možnost gibanja in toplo hišico polno slame, vhod v hišico pa mora biti zavarovan tako, da mraz oziroma veter neposredno ne piha v notranjost. Pes na verigi je pozimi nepokreten in zato zelo trpi, čeprav ima še tako debelo dlako. Pozimi moramo Se posebej paziti na pasje šape, kjer se med prsti rade naberejo grude snega in ledu To opazimo tako, da pes zaostaja, si poskuša Z zobmi led odstraniti, šepa in si liže tace. Po vsakem sprehodu, če smo hodili po snegu je zalo treba šape pregledati. Posebno moramo biti pozorni, če smo psa sprehajali po cesti, ki je bila pred tem posipana s soljo. Sol, ki je prišla v ranice povzroča vnetje šap, zato moramo po takem sprehodu šape še posebej skrbno očistiti (najlaže je, če psu šape za kratek čas namočimo v mlačno vodo), da ne pride do infekcij.
Na koncu bi radi vsem čla-
Podelitev diplom tečajnikom
manj poznane, vsekakor pa je za vsakega od teh športov potrebno imeti psa, ki je primerno vzgojen oziroma šolan na kvalitetnih tečajih.
Toda sama popestritev nadaljevalnih tečajev ni naš edini cilj v prihodnosti. Na društvu smo sklenili, da bomo v naslednjem letu dokončali gradnjo že postavljenih pasjih boksov; name-
nom društva, ljubiteljem psov in bralcem zaželeli srečno, zadovoljno in uspešno novo leto, hkrati pa vas obveščamo, da smo vam za vsa vprašanja še vedno na voljo na elektronskem naslovu kdjtamnik@dergan.si ali tel. številko 040-229-833.
KINOLOŠKO DRUŠTVO KAMNIK
DOMŽALE
Ljubljanska cesta 110 Tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si
Pričetek tečajev: 12. februarja 2001
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA
Kinološko društvo Duplica
Kinološko društvo v najširšem pomenu besede osvešča lastnike psov in potem prek njih skuša narediti svojo okolico strpno do psov. Praviloma voden in osveščen lastnik psa pomaga okolju sprejemati pse kot pozitivni del socialnega življenja neke družbe. Samo osveščen lastnik psa razume pozitivno povezavo v svojem okolju. Vzgojil bo psa v spremljevalca, ki ne bo ustrahoval nezaupljivih someščanov, ne bo brez. potrebe lajal, napadal drugih psov itd. Skrbel bo za higiensko odstranjevanje iztrebkov, zdravje psa glede parazitov in skrbel za predpisana cepljenja.
Ljudje ostajajo v klubu, če se lahko v njem potrdijo. Zadovoljen član je najboljši ambasador kinologije, saj v svojem okolju vabi novince v klub. Zelo pomembno je, da lastnik psa pride v klub z mladim psom in se mu pravočasno svetuje. Svetovanje pogosto posega v družino kot celoto. Ni pomembno, kako učimo psa na poligonu, pomembno je, kako živi pes doma. lako se lastnik vsaj enkrat tedensko oglasi v kinološkem društvu in psička navaja na človeško in pasjo družbo. Park in dirjanje s pasjimi kolegi je lastnikom všeč, vendar se ne zavedajo, da svojim psom iz dneva v dan pomenijo le sredstvo za uživanje z ostalimi psi. Njihova pomembnost v očeh psa pada. Psi si ustvarijo popolnoma drugačno sliko o lastniku, kot si jo ta želi. »Mora ubogati« je teorija lastnika in travma psa. V tem primeru ima kinološko društvo zelo pomembno nalogo. »Svobodnjak« naj bi postal vzoren pes po predstavah lastnika. Metode šolanja so odraz, strokovnega znanja kluba in marsikateri pasmi tuje. Pes je predvsem pes in njegova različnost je le posledica izbire človeka. Manjše so razlike med psi kot pa znotraj pasme. Zato je vsak lastnik najprej kinolog in nato ima »danes« neko pasmo rajši kot drugo. Vsi imamo probleme in jih je veliko lažje reševati skupaj. Posebnosti pasme so njena odlika in ne »handicap«. Vsi naši mladi psi so enako otročji in to je treba upoštevati in ne uniformirati.
Kinološko društvo Duplica bo naklonjeno predvsem psom in nato šele rodovnik/m ali pasmam.
Lastniki psov in psi se lahko vključijo v:
- program vzgoje in učenja mladega psa, v katerem vam pomagamo primerno vzgojiti in usposobiti vašega psa za primerno sožitje z. ljudmi in drugimi psi v domačem in širšem okolju. Program zajema tudi osnove poslušnosti, primerne za mlade pse vseh pasem,
- program osnovnega šolanja poslušnosti psa po programu ISP-A. Ta program šolanja psov je namenjen pridobivanju primernega znanja iz vaj poslušnosti, ki je pogoj za prijetno vsakdanje sožitje doma in v širšem, okolju. Primeren je za pse manjših in srednjih pasem, hkrati pa je osnova za šolanje v agility in usposabljanje za reševanje izpod ruševin,
- program zahtevnejšega osnovnega šolanja po programu ISP-B in ISP-C. Namenjen je psom srednje velikih pasem ter delovnim in velikim pasmam psov. Šolanje zajema obsežnejši program vaj poslušnosti, obrambe in sledi, ki so dobra osnova za višja šolanja psov,
- pozneje lahko nadaljujeta s šolanjem na zahtevnih stopnjah šolanja po mednarodnih programih.
K. D. Duplica
Želite šolanega psa?
0 4>  Šolanje psov (začetni in nadaljevalni
tečaj), mala šola.
So tri skupine lastnikov psov:
1. tisti, ki sprejemamo izziv in obiskujemo tečaje šolanja in vzgoje psov
2. tisti, ki občudujejo prve, ki imajo dobro vzgojene in izšolane pse
3. tisti, ki vse vedo in imajo nevzgojenega psa. Izjeme so in bodo.
Bodite v prvi skupini in se učite z nami!
V tečaj vpisujemo od 15. januarja naprej!
Vse informacije dobite po tel. 041/734-690; 041/213-596.
ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL. ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61
-10% popust nudimo za skupine E-po«t»: clipaclip-domiale.ni
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške Izobraževanja 11 j p povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. ^» •
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- MOKA tip 500, SLADKOR    UGODNE CENE
VSE ZA KOLINE
(naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe)
I
RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
Aktivnosti Rdečega križa
Območno združenje Rdečega križu Kamnik je v preteklem letu pri zbiranju in razdeljevanju pomoči ogroženim prebivalcem doseglo vidne uspehe.
Zbranih in razdeljenih je bilo več kol 5 milijonov tolarjev namenskih denarnih sredstev, in sicer
za otroke alpinista Jegliča 2,567.700 tolarjev,
za socialno ogrožene občane 165.000 tolarjev
za Marka Uršiča s prispevkom KS Tunjice 1,244.300 tolarjev in 600 DEM, ter
za prizadele v Logu pod Mangartom do vključno 8.1.2001 1,336.490 tolarjev.
Pomoč v prehrani in higieni so v letu 2000 prejele številne družine, od tega januarja 55 družin, v februarju 40, v marcu 35, v aprilu 51, v maju 40, v juniju 36, v juliju 33, v avgustu 35, v septembru 42, v oktobru 47, v novembru 59 in v decembru 59 družin. V paketu pomoči je sladkor, olje, moka, testenine, riž, z.drob... in higienska sredstva (pralni prašek, mila,    zobne   paste) itd.
Vsaka družina je prejela tudi pomoč v obliki oblačil in obutve.
Za leto 2001 pa RK Kamnik poleg ostalih akcij načrtuje oddih v mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič, z.a 2 osebi in
- v času zimskih počitnic (od 24. 2. do 3. 3. 2001) brezplačno letovanje 6 otrok iz kamniške in 2 otroka iz komendske občine.
Organizirali bodo letovanja otrok v času poletnih počimic v zdravilišču na Debelem Rtiču.
Pri krvodajalstvu so predvidene nekatere časovne spremembe.
Prva krvodajalska akcija bo organizirana v maju 9., 10., in 11. maja, naslednja pa bo 23. in 24. oktobra. V točnem razporedu bomo krvodajalce še posebej seznanjali.
Spremenjen je tudi čas za podeljevanje priznanj in značk krvodajalcem, ki so darovali kri več kot 10-krat, 20-krat in
30-krat in več kot......70-krat.
Po sklepu RKS OZ Kamnik bo podelitev priznanj v soboto, 2. junija kol nalašč tik pred praznikom krvodajalcev RKS. 4. junijem.
Ob tem RK Kamnik ponovno sporoča, da imajo krvodajalci, ki so darovali kri več kot 20-krat pravico do 10% popusta pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju.
STANE SIMŠIČ
Zavarovalniška hiša Slovenica tudi v Kamniku
Od sredine decembra se lahko Kamničani s široko paleto zavarovanj, ki jih ponuja Zavarovalniška hiša Slovenica, seznanimo v njihovi novi poslovalnici v samem središču Kamnika, na Maistrovi ulici 2.
Odprtja nove poslovalnice, s katero Slovenica nadaljuje s širjenjem lastne poslovne mreže z namenom približati storitve zavarovancem, so se 14. decembra 2000 udeležili predstavniki lokalnih oblasti in podjetij iz širše okolice. Lepo in skrbno preurejene prostore stare meščanske hiše je uradno odprl član uprave Slovenice Aleksander Se-
kavčnik, direktor filiale Ljubljana dr. Danijel Starman pa je predstavil zavarovalniško hišo Slovenica ter različne oblike zavarovanj, ki jih ponuja. Posebno pozornost je namenil prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju - Pokojninski temelj Slovenica, ki ga že uspešno tržijo na celotnem področju Slovenije.
V lanskem letu je Slovenica uspešno začela integracijski proces poslovnega povezovanja / Adriaticom. Proces predstavlja eno prvih uspešnih povezav slovenskih finančnih ustanov, kar bo vplivalo na krepitev celotne-
ga slovenskega zavarovalnega sistema hkrati rja je tudi priprava na prihod tuje konkurence. S poslovnim sodelovanjem bosta zavarovalnici skozi sinergij-ske učinke znižali stroške poslovanja, povečali ponudbo zavarovalnih storitev, povezali poslovni mreži in se na ta način še bolj približali zavarovancem.
V novi Slovenicini poslovalnici v Kamniku, ki jo vodi Kam-ničan Robert Kočevar, je možno skleniti vse oblike zavarovanj, ki jih ponuja Slovenica, poleg tega pa vam bodo zavarovalni svetovalci z veseljem pomagali z nasveti.    SA£A MKJAzj
Novi poslovalnici Zavarovalniške hiše Slovenka v lepo preurejeni hiši na Maistrovi ulici v Kamiku je srečno pot zaželel direktor filiale Ljubljana dr. Danki Starman. Za njim skrajno desno Robert Kočevar, ki bo sprejemal in svetoval zavarovancem.
Slikarska razstava - Neptunov pogled
V januarju 2001 je v galeriji Neptun v Mekinjah še na ogled pregledna razstava Neptunov pogled, akademskega slikarja Dušana Lipovca. Predstavljene so krajine in vedute ob vodah in obmorski motivi v slikarstvu in poeziji v razponu tridesetih let ustvarjanja. V sklop razstave sodi tudi instalacija »Nežno obešeni pejsaži«, ki združuje umetniški kreaciji slikarstva in poezije po izreku >Ut pietura poesis«, ki je v antičnem duhu izenačilo slikarstvo in pesništvo. Večina pesmi je nastalo ob potepanjih ob vodah.
Izbrane akvarele, gvaše, tempere, akrile, olja in grafike je avtor naslikaj neposredno v naravi ob vodah v Sloveniji (Bled, Bohinj, Cerkniško jezero, Kolpa,) ter na poletnih potepanjih ob Jadranu, predvsem na otokih (Brač,
Cres, Dugi otok, Krk, Kornati, Lošinj, Rab, Silba. Olib) in v Istri. Poleg krajin in vedut je v razstavo vključenih tudi nekaj aktov (kopalke) in stiliziranih podob rib.
»Vodna« tematika je bila izbrana predvsem zato, ker je razstava v galeriji Neptun (bog voda), ker je avtor po horoskopu vodnar in ker je
pretežno poletne motive najbolj izzivalno gledati prav pozimi.
Ob otvoritvi so v glasbenem programu sodelovali Bor Za-konjšek (klasična kitara) in glasbeni skupini Neme priče in Eva & band.
Razstava je za javnost na ogled po poprejšnji telefonski najavi.
OGREVANJE NA PLIN JE NAJCENEJŠE
• PRODAJA plinskih peči BUDERUS, HYDROTHERM, JUNKERS, VAILANT, VIESSMANN
• IZVEDBA na ključ od projekta do zagona
• BREZPLAČNO SVETOVANJE
• UGODNI KREDITI
Kon Tiki
Šolar
d.o.o.
SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA
Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si
Rodex, d.o.o., Radomlje zaposli
- avtomehanika
z delovnimi izkušnjami
- prodajalca vozil
Pogoji: - V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri,
- znanje vsaj enega tujega jezika,
- vozniški izpit B kategorije,
- izkušnje na podobnem delovnem mestu.
Prednost imajo kandidati do 30 let.
Pisne prijave z dokazili in življenjepisom pošljite
do 31. januarja na naslov Rodex, d.o.o., Rovska cesta 2,
1235 Radomlje.
AAOŠKO FRIZERSTVO Ciril Žagar
Samostanska 24 (na klancu) 1? 01/839 15 67, 041/798 330
Vsem zvestim strankam in drugim občanom se zahvaljujem za zaupanje v preteklem letu in se priporočam tudi v prihodnje.
Vaš mestni frizer Ciril Žagar
altera
Hribar & Šteblaj, d.n.o., Kamnik 1240 KAMNIK, Kettejeva 23
PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE
POSLOVNA ANGLEŠČINA - POSEBNA PONUDBA
Altera, jezikovna šola z desetletno tradicijo, razpisuje poseben tečaj angleške (poslovne) komunikacije z gospo Vanesso Rusk, Kanadčanko, ki živi v Sloveniji. Gospa Rusk trenutno dela kot asistentka za angleški jezik na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani, v Kanadi in ZDA pa je delala na področju financ in odlično obvlada poslovno komuniciranje.
Tečaj traja 20 ur (nt na teden po 2 uri)
Cena: 40.000 SIT na 4 obroke (gradiva so vključena v ceno).
V skupini bo največ 8 tečajnikov. Za uspešno delo je potrebno predznanje jezika na srednješolski stopnji.
Tečaj se bo začel konec januarja 2001 na OŠ Frana Albrehta v Kamniku.
Prijavite se lahko po telefonu: 01/83 91 "7 (popoldne) ali pošljete prijavnico na naš naslov: Altera, Kettejeva 23,1240 Kamnik
14      17. januarja 2001
Kamniški OBČAN
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi brat, stric in svak
JELO DEVETAK
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene svece in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Župniku za lepo opravljen pogrebni obred in osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego v času njegovega bivanja v domu.
Žalujoči vsi njegovi
December 2000
Bk mm
V naših srcih Ti naprej Živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami iivi.
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas jc zapustila nadvse dobra in skrbna mama, babica, prababica, praprababica, teta in tašča
IVANKA ROSEC
j. Županjih njiv 41
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece, za svete mase in pomoč pri pripravi zadnjega slovesa ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Jani Plavc in sestri Emi, g. župniku Tonetu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Stranje za lepo zapete pesmi slovesa, trobentaču za zaigrano žalostinko ter praporščakom za zadnji pozdrav. Vsem Se enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
December 2000
3»
M
Trud in trpljenje tvoje je bilo življenje, zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje nikoli pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
V 87. letu življenja nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, ata, brat. stric in tast
JURIJ KLEMENC
s lui ne pri Kamniku
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, trobentaču za zaigrano TiSino ter vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi
December 2000
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči,
le mamin nasmeh na ustnicah nikoli ne zbledi.
ZAHVALA
V 67. letu življenja nas je po težki bolezni zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA HRIBAR
z Malega hriba 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Eta Kamnik, Stol Ambienti, Svilanit Kamnik in znancem /a številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in darove za svete maSe ter izrečena sožalja. Iskrena hvala g. župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem, praporščaku, osebju Doma starejših občanov za prijaznost, skrb in nego.
Žalujoči vsi njeni
Mali hrib, Šmartno ob Paki. december 2000
V samoti čami dih spominov zadrhti in nef.no te prenese v dni nekdanje in spet si z. njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo Se v tvoje sanje.
t Ada Skerl)
V SPOMIN
16. januarja je minilo deset let, odkar se je na Veliki planini smrtno, ponesrečil naš ljubljeni
GREGOR URSIC
iz Stahovice
Iskrena hvala vsem. ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin.
Vsi njegovi
< M
Odšel od nas si v večni raj,
od kjer vrnitve ni nazaj:
ti pa med nami v srcih boš ostal.
ZAHVALA
Na zadnji dan v letu 2000 smo pospremili k poslednjemu počitku ljubega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
IVANA KOTNIKA
rojenega 1914
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, dobre besede, darovano cvetje, sveče in prispevke za sv. mase. Posebna zahvala p. Robertu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Lire za prelepo slovo od svojega nekdanjega člana. Hvala vsem, ki ste naSega ata imeli radi in ste se nam pridružili pri zadnjem slovesu.
Žalujoči vsi njegovi
Kamnik, december 2000
ZAHVALA
V 76. letu življenja nas je nenadoma zapustila naSa draga sestra in teta
ZOFIJA FERKOLJA
roj. Bebar iz Kamnika, Kranjska c. 3d
zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinkc in stanovalcem bloka Kranjska cesta 3d. Prav lepa hvala družinam Baje, Plut in Kladnik-JazbinSek, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
November 2000
	Vsa leta si delal, pošteno Uvel, potem pa z boleznijo hitro zaspal. Srce je onemoglo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. Spočij zdaj trudne roke in oči, za vse še enkrat - hvala ti!
	ZAHVALA
	V 77. letu je v miru zaspal dragi mož, oče, dedek, nradedek, brat in stric
STANE ŠTRAJHAR	
	iz Nožic
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maSe in za cerkev. Zahvala vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, Gasilskemu društvu Homcc-Smarca, gospodu župniku, g. Vinku, praporščakom in pevcem. Vsem Sc enkrat hvala.	
Žalujoči: žena Minka, sin Miro z družino, hči Dani z družino, vnuki Sabina, Mirjam, Andreja, Stane in Petra i. družinami	
	December 2000
Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel.
ZAHVALA
Na prehodu v novo tisočletje nas je nenadoma v 65. letu življenja zapustil dragi brat, stric in svak
JOŽE ŽAGAR
iz Kistričice 16
Iskreno  se  zahvaljujemo  vsem  sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maSe. Hvala gospodu župniku Tonetu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Vsi njegovi Januar 2001
Srce in misli to se utrudile, zato le mirno spi. Saj niti solza, niti roka lopta, te več ne prebudi. Ostala jc le bolečina in praznina.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica
FRANCA MOHARJA st.
pečarja iz Kamnika
sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim in našim sodelavcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili cvetje in sveče v njegov spomin in nam izrekli SOZalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Solidarnosti, trobentaču Igorju, praporščakom in soborcem za besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo dr. Logarju in patronažni sestri Majdi za izredno skrbno zdravniško pomoč. Vsi njegovi
Kamnik, Gora pri Komendi, Godič, Kranj, Piran, december 2000
Kamniški OBČAN
S1 01/83 91 311 041/662 450
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni je v 70. letu življenja tiho odšla naSa dobra žena, mati, babica, sestra in teta
JOŽICA BRIŠNIK
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma in Doma starejših občanov v Kamniku za skrb in nego. Društvu upokojencev Kamnik, gospodu župniku, tunjiškim pevcem in trobentaču za lepo opravi jen nbred.
Vsi njeni
December 2000
	ZAHVALA
	
	Ob smrti naSega dragega
A	FRANCETA KREGARJA iz Kamnika
se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za dobro oskrbo in veliko prijaznosti. Hvala gospodoma Kondi in Malešu za tople poslovilne besede, pevcem Solidarnosti za zapete žalostinkc, gospodu župniku in osebju Komunalnega podjetja Kamnik za opravljen pogreb. Zahvaljujemo sc tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in našega ata pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi December 2000	
ZAHVALA
Svojo človeško enkratnost jc prelila v svetlobo večnosti naša ljubljena
KATARINA ŠPORAR
rojena NAGLIC iz Smarce pri Kamniku
Najtopleje sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem kolektiva I lelios in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, počastili njen spomin in jo pospremili v prerani zadnji dom. Globoka hvala dr. Petru Keclju za plemenito pomoč, patronažni sestri Romani Poljanšek za vso skrb in nego ob ležki bolezni, lepa hvala ludi gospodu župniku Janezu Gcrčarju, ki je naši mami namenil ganljive poslovilne besede.
V globoki žalosti vsi njeni
Šmarca, januarja 2001
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dragi mož, očka, sin, brat, stric in svak
NIKO BENKOVIC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem VVZ Antona Medveda za pomoč, patru Robertu za opravljen obred in tolažilne besede, pevcem iz Stranj za zapete pesmi in vsem, ki ste Nika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem šc enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Kamnik, januar 2001
(Hej. zemlja si je vzela, kar je njena, a kar ni njena, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragocena, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 74. letn jc prenehalo bili srce našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu, bratu, tastu, svaku in stricu
* IVANU VRHOVNIKU
izOševka 10
Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala g. Koširju za poslovilne besede, organizaciji Zveze borcev in praporščakom, g. župniku, godbenikom in pevcem Za občuteno zaigrane in zapete žalostinkc. Hvala tudi našim sodelavcem kolektiva KIK - obrat Plastika in sodelavkam trgovine Emona. Žalujoči: vsi njegovi December 2000
Mateja Kotnik, s.p. Ljubljanska 21 e, TPC Duplica (nasproti trgovine Gumiz)
™ 839 46 20
salon M STIL
za ženske, moške in otroke
Vsem našim strankam se zahvaljujemo ?a zaupanje. Toplo se priporočamo tudi v letošnjem letu, ko vas pričakujemo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
MIZARSKE STORITVE
IZDELAVA - MONTAŽA - OBNOVA KUHINJE IN DRUGO POHIŠTVO
Avbelj Milan s.p., Stegne 1, Moravče TEL: 01/723 14 76 GSM: 041/641 446
iT
BIRO BALIA d.o.o.
Bolkova 54, Homec tel.: 01 /724 07 06 biro.balia@siol.net
IZDELOVANJE SENČIL, ZAVES, VODENJE ZDRAVJA IN VARNOSTI PRI DELU, VARSTVA PRED POŽAROM, IZDELOVANJE LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE, OCENE VPUVA NA OKOUE
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA
dr. Jagoda Streh ovec
Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
Avtomobili Peugeot letnik 2000 do 300.000 SIT ceneje!*
H.....
* Ponudba velja za dobave vozil v januarju.
Pooblaščeni servis:
PEUGEOT
. Rodex, d.o.o., Rovskacesta 2, Radomlje, tel.: 01/722 77 98, 722 88 68, 722 81 31
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko
01/56-55-120.
Turistična agencija
iS*
I ATA
Kamnik, Medvedova 26 Ljubljana, Dunajska 113
tel.:    01/83 17 000 tel.:    01/565 50 90
faks:   01/83 92 662 faks:   01/565 50 95
Aktualni sejmi za čimprejšnjo odločitev DIDACTA HANNOVER 20. februar in CeBIT HANNOVER 24. marec - kombinacija bus - ICE vlak samo 30.500 SIT.
UGODNO - LETALSKE KARTE iz Ljubljane: New York, Boston 73.900; VVashington 78.900; Miami 82.800; Los Angeles, San Francisco 92.000; Kairo 82.600; LONDON IZ BENETK 25.000 SIT. Potovanje v New York: 17. februar, 5 dni, 154.000 SIT:
AKTUALNO V ZADNJEM HIPU:
KANARSKI OTOKI od 72.700 SIT, HURGADA od 75.800 SIT, MAROKO od 68.100 SIT.
ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
ZLATI AMERIŠKI ZAHOD IN KANJONI -11 dni, odhod 25. 4. 2001.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
P^V|j_ 01/721 57 17,01/722 70 89
ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
MALI OGLASI
Iščemo varstvo na našem ali vašem domu za enoletnega fantka. Tel.: 831 55 50.
Nudim čiščenje, pospravljanje in likanje na vašem domu. Tel.: 831 59 64.
V dopoldansko ali popoldansko varstvo na mojem domu vzamem otroka. Tel.: 723 91 54.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157,041/322 STT.
Instrukcije angleščine in mate-matike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83 92 017.
V Mengšu iščemo zanesljivo in fleksibilno osebo za varstvo enoletnih dvojčic in hkratno opravljanje gospodinjskih opravil. Inf. po tel.: 729-12-86.
RTV - HiFi
SERVIS
POPRAVILO RAČUNALNIKOV
KVARK d.o.o.. Ljubljanska c 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni cont Duplica)
AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM VRANKAR
Buč 20, Laze v Tuhinju tel.: 01/834-72-03, faks: 01/834-72-03 gsm: 041/606-321
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili z Novega trga na sedež podjetja v Buč v večje poslovne prostore.
Leto 2001 se je začelo tudi z NAKUPOVALNIMI IZLETI. Pojdite z nami na največje razprodaje v MUNCHEN - 3. februarja, v LENTI - 3. februarja in v TRST - 7. februarja (vsako prvo sredo od februarja naprej).
Vse informacije dobite po tel.: 01/834-72-03 ali 041/ 606-321.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolie 41, Kamnik
(v gasilskem domu)
Tel.: 83 91 383 GSM: 041/715455
Odprto: 9h-12h, 15"-18\ sobota: 10M2''.
POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA
novi modeli kuhinj, - *uuU modeli kuhinj
Strokovno svetovanje, računalniško projektiranje, izdelava po meri, brezplačna dostava, strokovna montaža
BELA TEHNIKA NAJVEČJIH EVROPSKIH PROIZVAJALCEV
ARISTON
Cwd/ I I Miele
NAJBOLJŠA PONUDBA NA ENEM MESTU - LIIZ KARANTANIA
Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 721-01-30, LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 430-77-30,
www.liiz-karantania.si
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
- smoki, 40 g
- piškoti Albert, 500 g
- napolitanke Doroty, 400 g
- biskvit Delicije, 150 g
- moka T 400 Žito, 1 kg -jajca S Jata, 10/1
- Milka - mlečna + mleti lešnik, 100 g -Rio mare 3+1 gratis
- barcaffe, 100 g
- šmarska gauda, 1 kg
- kumarice rezane Droga, 680 g
- kumarice delikatesne, 650 g
- kompot marelični, 680 g
- kompot višnja, brez koščic, 680 g
- rdeča paprika file, 650 g
V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure. Ponudba velja do prodaje zalog. ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
29,90	- rdeča pesa, 670 g	49,90
99,90	- kis vinski jabolčni, 11	99,90
219,90	-jabolka ajdared, jonagold,	
159,90	delišes, 1 kg	85,00
115,90	- (1WE marmelada (jagoda,	
149,00	marelica, mešana), 700 g	249,90
109,90	- brezalkoholna pijača	
599,90	12 okusov, 1,51	99,90
139,90	- pivo Zlatorog Club, ploč. 0,51	129,90
999,90	- olje Zvezda, 11 PVC	199,90
119,90	- milo Palmolive	79,90
149,90	- mehčalec Silan, koncent., 11	299,90
109,90	- pralni prašek Ava, 4,2 kg	
139,90	s parfumom	1.249,90
149,90	- toaletni papir troslojni, 10/1	369,90
»NA KVADRAT«
IZ
TfcGOVINfe
nafup
*AMN1*
Šutna 48, tel.: 839 70 81
INSTANT
KAKAO
doza (pOO gj)
i
SIT
MEŠANO   s--^
ČAJNO (|»5j^)
PECIVO - SPECIAL
l
1.199
90
SIT
KOLAČ
ANJA - CAKE
400 gr (v daril, kartonu)
SPITZ
BROT (kruhov)
ČIPS r^-gr)
vsi okusi
I
99
90
SIT
SIR
EMENTALEC
1
1199
90
SIT
PIŠČANEC
PREKMURSKI (zamrznjeno)
I
feg DW
SIT
ČAJNA
SALAMA
v. p.
I
1.09990
SIT
PIZZA
ŠUNKA (fg)
SADNI SIRUP (ŽT)
KIRA - EXTRA
TESTENINE
za PSE
28
/z
VELE
prijeten nakup
v trgovini Univerzal Kamnik
■M 1
_ ji; >
BOGATA IZBIRA
Keramičnih ploščic:
Ragno, Keramix, Zirconio, Gorenje, Orahovica
Mešalnih baterij:
Armal, Unitas
Sanitarne keramike:
Dolomite, Inker, Hatria, Strumica
Kopalniške opreme:
Kolpa, Gorenje, Termotehna, Smid
- ugodni kreditni pogoji
- kratki dobavni roki
E
2 2
10%
gotovinski
popust
do 31.1.2001
Popusti se ne seštevajo.
Salon keramike Kamnik
Medvedova 15c, tel.: 01 83 92 418
delovni čas:
pon. - pet. od 7.00 do 19.30 sobota: od 7.00 do 13.00
mbrož aaaa
POPUSTI za vozila 1.2000
SEICENTO
PUNTO
LANCIA Y
BRAVO-A
MAREA
DUCATO
SCUDO
Ugodna ponudba ra
- 120.000 sit
- 130.000 sit
- 200.000 sit
- 400.000 sit
- 400.000 sit
- 300.000 sit
- 300.000 sit
bljenih in testnih vozil.
PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, let: 04/2529 07« ni;r\ is VOZIL: iahovče 40. tel.: 04/2529 050
Ugodno
v Blagovnici Metalka Kamnik
pralni stroj Gorenje VVA 1142 S ••%SfT'
I 100 obr./rnin, 5kg. 12 programov..........^^PlW
štedilnik na trda goriva Fekonja m
iz nerjaveče pločevine, 90 cm.................. HlvVVk*
barvni TV Gorenje
51 cm,TTX................................................ *Z*PW»*
stojalo za 15 O) plošč
v Šestih različnih barvah............................................. MVl1 j
visokotlačni aparat za pranje MDE115 f
delovni tlak 115 Bar. moč motorja 1,8 Kw..„ Vff %WW^%*;
stabilna ei. žaga DeVVALT DW 710 M m
2850 obr./min., + gratis delovna miza.... vf%VMk'
"^^^^iiiaTacIiopusi^^
Informacije in prodaja:
l\la lokaciji gradnje: ZIL Inženiring d.d, - PUIM d.o.o. Usnjarska G, Kamnik f Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan: od 9. do 17. ure V soboto: zaprto
Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja.
VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV
METALKA TRGOVINA
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK
Kamnik, Šulna 37, tel 01/83) 15 55
liri
TV0
MARJANCA JUH f\ Kamnik, tunjišk a 2/b
j  telefon: 83 17 422
Cenjene stranke obveščamo, da smo spremenili delovni čas, in sicer:
ponedeljek, sreda, 7h - I4h torek, četrtek, petek 12h - 19h sobota po naročilu 7h - 12h
AvtošoQa Šmarca
Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118
organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo B v ponedeljek, 22. I. ob 18. uri
Vozimo n<»i Renaull Clio, Renaull 5, Golfdlesel l\. Mercedes \ razred, novi Fiat 1'tmio
- Ura vožnje 2.700,00 Sli, izkuScni inštruktorji ali inStruktorica
- Prićetek vožnje pri vas doma, v službi. Soli, po dogovoru...
Kamniški OBČAN
01/83 91311 041/662 450