MUZEJSKO DRUŠTVO IN NJEGOVI DEDIČI STO LET ORGANIZIRANEGA DELOVANJA ZGODOVINARJEV IN LJUBITELJEV ZGODOVINE NA PTUJU BOJAN TERBUC Muzejsko društvo na Ptuju 1893-1914 Kulturno zgodovinsko bogastvo Ptuja in oklice je narekovalo sistematično in strokov- no odkrivanje in hranjenje gradiva. Začetki take dejavnosti so vezani na Simona Povodna in njegov muzej na prostem iz leta 1830. Za- nimanje za ptujske starine pa je naraščalo in veliko izkopanin je romalo na tuje. Zato so na Ptuju začeli razmišljati o lastnem muzeju. Prva prizadevanja v 70-ih in 80-ih letih 19. stoletja niso rodila sadov, ker ni bilo mogoče pridobiti potrebnih prostorov. Leta 1893 pa je pripravljavni odbor, ki ga je zbral slikar in ptujski profesor Rudolf Gaupmann, ustanovil Muzejsko društvo na Ptuju. Društvena pravi- la, ki jih je napisal Gaupmann, so bila odo- brena 25. maja 1893.1 Ustanovni občni zbor društva je bil 3. avgusta 1893. Prvi odbor so sestavljali predsednik Josip Omig, podpred- sednik Martin Cilenšek, tajnik Max Ott, bla- gajnik Joseph Gspaltl in člani Wilhelm Blan- ke, Josef Krupička in Raimund Sadnik.2. Najpomembnejša naloga društva je bila ustanovitev muzeja. Leta 1894 je občina pre- pustila društvu za potrebe muzeja prostore v nekdaji vojaški transportni hiši poleg gimna- zije. Leta 1895 je Franc Ferk prenesel svojo bogato zbirko iz Gomilice (Gamlitz) na Ptuj. Njegova zbirka je postala osnova muzeju. Tako je Ptuj dobil Mestni Ferkov muzej. Franc Ferk je v teh letih tudi vodil društvo, vendar je kasneje zaradi sporov z županom Omigom izstopil in Ptuj zapustil.3 Podrobne- je je obdelala ustanovitev muzeja in značilno- sti zbirk Marjeta Ciglenečki v publikaciji, ki jo je izdalo Zgodovinsko društvo na Ptuju ob 90-letnici.4 Razen muzeju je društvo pred 1. svetovno vojno največ pozornosti posvečalo arheolo- škim izkopavanjem. To delo je rodilo bogate sadove, posebno velik pomen pa ima odkritje treh mitrejev. Izkopavanja so bila na visoki strokovni ravni, k čemur so pripomogli tudi strokovnjaki iz Gradca in Dunaja. Od doma- činov pa velja omeniti Viktorja Skrabarja. Društvo je za svoje delo potrebovalo precejš- nja denarna sredstva. Ta je dobivalo iz različ- nih virov, kot so prispevki članov, članarine, subvencija, volila in prispevki dunajske cen- tralne komisije za umetnost in kulturne spo- menike. Število članov se je v letih pred prvo svetovno vojno gibalo od 81 leta 1894 do 108 leta 1909.5 Muzejsko društvo je bilo pred prvo svetovno vojno nemško usmerjeno, ura- dovanje je potekalo v nemškem jeziku. Ven- dar je društvo s svojim delovanjem ohranjalo slovensko kulturno dediščino in postavilo temelje temu, kar pomeni danes Ptuj na kul- tumo-zgodovinskem področju. Muzejsko društvo na Ptuju med obema vojnama Med prvo svetovno vojno je delo v društvu nekoliko zamrlo, po prevratu pa je leta 1919 ponovno oživelo. Dobilo je nov odbor, ki mu je predsedoval gimnazijski ravnatelj Fran Vaj- da. Štelo je okrog 150 članov. V tem času ni dobivalo nobene zunanje podpore, zato je moralo svoje delovanje precej omejiti, zlasti pri izkopavanjih.6 Društvo je bilo pretežno slovensko, vendar je njegova večnacionalna sestava še povzročala določena trenja. Najtežji pretres se je zgodil leta 1923. Drugi tajnik društva Mlakar je takrat podpisal Spomenico ptujskih Slovencev: odbor društva je na pobu- do dr. Travnarja ta podpis obsodil, občni zbor pa je izglasoval, da podpis odobrava in se temu postopku priključuje. Vendar je odbor na naslednji seji ponovno obsodil podpis in sklep občnega zbora. Travner je namreč me- nil, daje resolucija materialno neveljavna, ker da je društvo znanstveno in se ne sme spuščati v politiko. Društvo ne more zastopati samo ptujskih Slovencev, ker so v njem tudi Nemci. Ta resolucija naj bi bila žaljenje prejšnjega odbora, pa tudi žalitev članov nemške narodnosti.8 Odbor je nato z enim vzdržanim glasom (Mlakar) odstopil. Na naslednji seji, 2. maja 1923, pa je odbor svoj odstop preklical, potem ko je sprejel naslednji sklep: Resolucije se ne pošlje pokrajinski upravi, ker so se poli- tične razmere spremenile. Leta 1921 je imelo društvo 215 članov. Mu- zejsko društvo je bilo včlanjeno pri naslednjih društvih: Zgodovinsko društvo v Mariboru, Historischer Verein v Gradcu, Umetnostno- zgodovinsko društvo v Ljubljani in Verein von Altertumsfreunden der Rheinlande v 131 Bonnu. 10 Veliko pozornosti je posvetilo na- daljnemu opremljanju III. mitreja. Izdalo je tudi razglednico "s podobo mitreja. Čuvar mitreja je ob objektu dobil stanovanje. Pred- sednik društva Fran Vajda je leta 1922 odšel na novo delovno mesto v Beograd. Predsedni- ško funkcijo je zato prevzel podpredsednik Adolf Gailhofer. To leto je bil izvoljen za častnega člana društva ustanovitelj ptujskega muzeja prof. Franc Ferk, ki je tudi obiskal Ptuj. Predaval je »o nalogah arheologične in narodnoznanske vede«. ' • Poleti 1922 je dr. Abramič na Ptuju dokon- čal rokopis Voditelja skozi Petovio. Društvo je takoj začelo s pripravami na izdajo tega dela, vendar so visoki stroški izdajo preložili v leto 1925. Leta 1922 je Muzejsko društvo na Ptuju dobilo slovensko verzijo društvenih pra- vil, iz katerih je razbrati, da so bile najpo- membnejše naloge društva: - upravljanje mestnega Ferkovega muzeja in knjižnice, - dopolnjevanje muzejskih zbirk, - spodbujanje zanimanja za zgodovino, po- sebno za zgodovino Ptuja in Slovenije, - ohranitev zgodovinskih in umetniških spomenikov. Člani društva so lahko bili redni, dopisni in častni. Društveni odbor so volili za dobo treh let. Tri člane odbora je volila ptujska občina. Omeniti velja, da je bilo poslovanje društva v prvih povojnih letih dvojezično.'2 Leta 1923 je društvo zelo slovesno proslavilo 30. oblet- nico. Na proslavo so prišli številni gostje iz domovine in tujine. Osrednji prireditvi sta bili otvoritev III. mitreja (odkrit 1. 1913) in slav- nostna seja, na kateri je V. Skrabar opisal dru- štveno zgodovino. Društvo je tudi založilo iz- dajo ponatisa Spominskih listov iz ČZN, po- svečenih F. Raispu. Na Ptuju je bil še sesta- nek jugoslovanskih arheologov, ki so mu pri- sostvovali dunajski, praški in graški gostje. M. Abramic je ob jubileju poklonil društvu Vod- nik po Petoviu. Kot smo že omenili, so Vod- nik natisnili leta 1925 v nemškem in sloven- skem jeziku (prevedel A. Sovre). Za kritje stroškov izdaje se je društvo zadolžilo pri Lju- bljanski kreditni banki in ptujskih denarnih zavodih. Predsednik društva je bil v tem času Fran Kotnik. Sredi dvajsetih let je bila urejena tudi knjižnica društva. Uredil jo je Anton Smodič, delo pa je dokončal leta 1927. Muzej v prostorih gimnazije je bil zelo na tesnem. Zato si je društvo prizadevalo, da bi pridobilo nove prostore. A. Smodič piše o prostorski sti- ski muzeja: »Muzej ima krasne zbirke, kakor narodopisne, prirodopisne, zbirko slik itd., ki so sedaj tako tesno natrpani v ozkih prostorih, da to ni več muzej, ampak skladišče. V obšir- nih prostorih dominikanskega samostana bi pa prišle vse te zbirke do polne veljave«.'3 O preselitvi v dominikanski samostan so razmiš- ljali že leta 1920, saj je bila takrat zgradba Mestni Ferkov muzej v prostorih gimnazije pred 1. svetovno vojno, iz zbirke F. Goloba prazna. Toda vojaštvo se je ponovno naselilo vanj in za nekaj let je up splaval po vodi. 14 Sedaj pa je poslopje kupila mestna občina. Prostore so adaptirali in restavrirali (dr. Fran- ce Stele) in opravili nekaj arheoloških izkopa- vanj, (dr. B. Saria in V. Skrabar). Muzejske zbirke so selili v nove prostore od 12. do 19. julija, pod vodstvom V. Skrabarja, otvoritev novega muzeja pa je bila ob praznovanju 35. obletnice, v času od 3. do 5. novembra 1928. Predsednik društva je tega leta postal dr. Josip Komljanec. Društvo je štelo 191 rednih in 11 častnih članov. 15 V naslednjih letih je posvečalo največ po- zornosti urejanju in dopolnjevanju muzejskih zbirk. Leta 1931 so uredili križne hodnike nekdanjega dominikanskega samostana. M. Sternen je restavriral močno poškodovane gotske freske v severnem in vzhodnem križ- nem hodniku, restavriran pa je bil tudi gotski Laibov oltar. Vodnik so dopolnili s ponatisom članka dr. M. Abramiča Natpisi iz starega Po- etovija, kije izšel v ČZN. Leta 1933 je društvo praznovalo 40. obletnico. Ob tej priliki je iz- šla slavnostna številka ČZN. Proslava je bila 19. novembra 1933: obogatil jo je dr. F. Stele s predavanjem o ptujskih najdbah in odkritjih v zadnjih petih letih. Sredi tridesetih let je društvo posvetilo večjo pozornost svoji knjiž- 132 nici in arhivu. Več let je knjižnica životarila v pretesni sobi. Zagato je razrešila občina, ki je društvu prepustila štiri prostore nekdanjega zimskega refektorija samostana. V prvem je bila pisarna, v dveh knjižnica, v zadnjem pa arhiv. V muzeju so na novo uredili zbirko glasbil. Odbor muzejskega društva so leta 1935 sestavljali predsednik dr. J. Komljanec, podpredsenik V. Skrabar, tajnik A. Smodič, blagajnik F. Alič, odborniki dr. A. Remec, U. Peček in J. Gorup, namestniki F. Stiplovšek dr. I. Šalamun in Habe. Zastopniki mesta pa so bili župan L. Jerše, dr. Fermevc in P. Pirich.l6 Blagajnik Alič v tem času toži, da število članov društva pada, meni, da zaradi zniževanja uradniških plač. Vendar se je v letu 1937 stanje izboljšalo, saj seje v društvo vključilo 40 novih članov. Zato Smodič ugo- tavlja, da daje to upanje, »da stopa Muzejsko društvo v Ptuju v novo življenje«. 1'' Muzejsko društvo si je v tem obdobju prizadevalo obo- gatiti arheološke zbirke (izkopavanja na Pa- norami, za mestnim pokopališčem, latensko grobišče v Stojncih, Zg. Hajdini,...). Na novo so uredili numizmatično zbirko, krepili so na- rodopisno zbirko in knjižnico (1. 1937 120 no- vih del, med njimi tudi Dalmatinova Biblija). Mestna ptujska občina je arhivu prepustila starejši mestni arhiv, V. Skrabar pa gradivo o arheoloških izkopavanjih. 8. oktobra 1937 je odbor sklenil, da se ustanovi na Ptuju Vinar- ski muzej. V ta namen je občina društvu od- stopila vodni stolp. Leta 1938 je umrl Viktor Skrabar, dolgolet- ni podpredsednik društva in eden najbolj ak- tivnih članov, neumoren arheolog in urejeva- lec muzejskih zbirk. Skrabarjeva vdova Mari- ja je njegovo bogato knjižnico z nad 1000 deli podarila Muzejskemu društvu. Leta 1940 je bil na Ptuju 2. kongres slovenskih zgodovinar- jev. Za to priložnost je društvo načrtovalo otvoritev Vinarskega muzeja, zaradi pomanj- kanja denarja pa je ureditev zbirke prestavilo v naslednje leto, vendar je vojna te načrte pre- križala. Februarja 1941 je odbor društva dolo- čil ukrepe za zavarovanje zbirk pred letalski- mi napadi, 21. marca pa je bil zadnji občni zbor pred vojno. Obolelega predsednika J. Komljanca je zamenjal F. Alič.'8. Muzejsko društvo na Ptuju 1945-56 Med 2. svetovno vojno je tudi Ptuj utrpel precejšnjo škodo na kulturnozgodovinskih objektih, najtežjo pomeni porušitev cerkve Sv. Petra in Pavla v minoritskem samostanu. To je rana, ki še danes ni zaceljena. Poškodo- vani pa so bili tudi drugi objekti. 15. septem- bra 1945 so se sestali bivši odborniki in člani Muzejskega društva Alič, Remec, Smodič, Gorup, Peček in dr. Fermevc in sklenili, da se delo društva obnovi. Za 19. oktober 1945 so sklicali občni zbor, na katerem so izvolili novi odbor, ki mu je načeloval Franc Stiplovšek. tajnik je ostal Anton Smodič, blagajnik pa Jo- sip Gorjup. Anton Smodič, ki je na zboru po- ročal o stanju v muzeju, je ugotovil, da so mu- zejske zbirke ostale nepoškodovane, so pa v Mestni Ferkov muzej v zgradbi nekdanjega dominikanskega samostana leta 1931, iz zbirke F. Goloba 133 velikem neredu. Največ škode je utrpela zgradba Vinarskega muzeja, ki ima poškodo- vano streho. 19 Muzej so deloma odprli že 3. februarja 1946. Ustanovo so pestili kadrovski, finančnj in predvsem prostorski problemi. Na sejah odbora in občnih zborih društva so redno raz- pravljali o tem, iskali najboljše rešitve in poši- ljali predloge državnim institucijam. Namesto rešitev so največkrat dobivali le obljube. Tako Smodič ugotavlja: »Vse naše tozadevne pro- šnje za prostore in prevozno sredstvo so ostale brez odgovora. Vsled tega odklanjam vsako odgovornost za nastalo škodo ali uničenje predmetov.«20 Vinarski muzej, prvi v Jugo- slaviji, je bil končno odprt 26. oktobra 1946. Med vojno je bilo v prostorih muzeja skladi- šče orožja in municije, ob zavezniškem bom- bardiranju pa je bila poškodovana streha. Tako je vinarska zbirka v vodnem stolpu lahko zaživela šele po osvoboditvi. Muzejsko društvo je v prvih povojnih letih skrbno spremljalo delo muzeja in mu po svoji moči pomagalo. Upravnik A. Smodič je na vsaki seji odbora poročal o delu muzeja. Tako je društvo v veliki meri vplivalo na strokovno delo, pa tudi na organiziranost te institucije. Odbor društva je na seji 15.3.1948 sprejel sta- lišča o sistematizaciji muzejstva na Ptuju. Predlagal je, naj "ima muzej skupno upravo, sestavljajo pa naj ga tri samostojne ustanove: 1. Mestni Ferkov muzej (ime samo po tradi- ciji) 2. Kultumo-zgodovinski muzej na ptuj- skem gradu 3. Vinarski muzej Ptujski muzej naj pokriva področje ptujske- ga okraja in dela Slovenskih goric, ki gravitira na Ptuj.2i Ta predlog je potrdil tudi občni zbor društva. Muzejsko društvo na Ptuju je bilo precej samostojno in ni trpelo pretiranega političnega vpliva od zunaj. Leta po drugi sve- tovni vojni seveda niso bila najbolj naklonje- na taki usmeritvi. Prva trenja so se pokazala ob nameri, da bi društvo pristopilo kot sekcija v Zgodovinsko društvo za Slovenijo. Na ob- čnem zboru 23. marca 1948 tega niso sprejeli, pač pa je društvo priporočilo vstop svojim članom kot posameznikom. Toda že na seji odbora 14. novembra 1948 je novi upravnik muzeja Franjo Baš ponovno predlagal vključi- tev v Zgodovinsko društvo za Slovenijo, o čemer je potem odločal izredni občni zbor, 8. decembra 1948. Navzočih je bilo 24 članov, ki so sprejeli odločitev o priključitvi. Novo ime društva se je glasilo: Muzejsko društvo podružnica Zgodovinskega društva za Slove- nijo.22 1. maja 1949 je bila odprta kulturno- zgodovinska zbirka na gradu, vendar še ne v celoti, saj še ni bilo urejeno drugo nadstropje, kjer je bila načrtovana galerija, prav tako pa še ni bila pripravljena postavitev v oddelku NOB (odprt 22. julija 1945). Odbor je večkrat razpravljal tudi o usodi ruševin cerkve pri minoritskem samostanu. Predlagali so več re- šitev, od restavracije ostankov do popolne od- stranitve ruševin in izgradnje novega objekta na isti lokaciji. V slabem stanju je bil tudi marsikateri zaščiten objekt v starem mestnem Del muzejskih zbirk v križnem hodniku leta 1936, iz zbirke F. Goloba 134 jedru. Zato je društvo v letih 1950/51 izdelalo obširen elaborat o stanju zaščitenih objektov v mestu in ga dostavilo Urbanističnemu svetu in Zavodu za spomeniško varstvo, čigar zaup- nik je bilo. To je bilo največ, kar je lahko sto- rilo, saj ni imelo sredstev za zaščito spomeni- kov na Ptuju. Več let si je tudi prizadevalo, da bi se razrešili problemi neprimernih sosedov muzeja v dominikanskem samostanu. Poleg stanovalcev, ki niso našli najboljšega sožitja z muzejem, sta muzejske prostore posebno ogrožala dva proizvodna obrata - mizarstvo in mehanična tkalnica. Obrata sta se izselila šele v petdesetih letih, nakar seje muzej lahko razširil. Poleg muzeja sta iz Muzejskega društva na Ptuju nastali še dve kulturni instituciji, naj- prej Študijska knjižnica, ki je od ustanovitve 1948. do leta 1969 delovala v prostorih muze- ja v dominikanskem samostanu, nato pa še Zgodovinski arhiv Ptuj. Slednji je zaživel kot samostojna ustanova leta 1955, ko je bil na- stavljen prvi arhivar A. Klasinc. Obe institu- ciji sta dobili materialno osnovo v fondih Mu- zejskega društva. Leta 1951 je postal predsednik društva Ka- rel Šepec, tajnik Franjo Gumilar in blagajpik Uroš Peček. Tudi 60-letnico je društvo pri- memo obeležilo. Na Ptuju je bilo ob tej oblet- nici 8. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Muzejsko društvo je po zgledu celjskih zgodo- vinarjev izdalo Ptujski zbornik. 18. septembra 1953 je bila slavnostna seja društva, na kateri so bili razglašeni novi častni člani dr. Jože Potrč, dr. Milko Kos, Dušan Kveder, dr. Josip Korošec in prof. Fran Baš.23 Zanimivo je, da so v teh letih prirejali ob- čne zbore v različnih krajih (Bori, Ormož, Štatemberg in Ivanjkovci), to pa zato, ker je želelo društvo svoje delo čimbolj popularizi- rati. Značaj društva se je začel spreminjati, strokovno delo so vedno bolj prevzemale stro- kovne ustanove in naziv Muzejsko društvo ni več izražal dejanske vsebine društvenega dela. Zato so na seji odbora 21. januarja 1956 pred- lagali, da se društvo preimenuje v Zgodovin- sko društvo, podružnica Zgodovinskega dru- štva Slovenije. Odbor je imenoval tričlansko komisijo, ki so jo sestavljali K. Šepec, J. Mau- čec in U. Peček, z nalogo, pripraviti nova dru- štvena pravila.24 2^dnji občni zbor Muzejskega društva in prvi Zgodovinskega društva je bil 13. oktobra 1956. Tako seje končalo bogato obdobje Mu- zejskega društva na Ptuju. Društvo je izvrstno opravilo naloge, ki so si jih zastavili ustanovi- telji leta 1893. Verjamemo, da snovalci dru- štva niso mislili, da bodo njihova prizadeva- nja obrodila tako bogate sadove, pa tudi, da mora biti Ptuj prav društvu hvaležen, da so mnogi kultumo-zgodovinski predmeti ostali doma in da smo jih Ptujčani tudi primemo predstavili javnosti. Predavanje dr. Jaroslava Šašla ob mestnem stolpu 20. oktobra 1982, foto Stanko Kosi, iz arhiva Zgodovinskega društva Ptuj 135 Zgodovinsko društvo na Ptiyu 1956-92 Prva seja odbora Zgodovinskega društva je bila 18. oktobra 1956. Predsednik je postal Karel Šepec, podpredsednik Jože Maučec, taj- nica Ljudmila Meze in blagajnik Uroš Peček. Društvo si je zastavilo širok program, ki naj bi ga izvajale naslednje sekcije: - arheološka (Bernarda Pere) - etnografska (Ljudmila Meze) - sekcija NOB (Vida Rojic) - zgodovinsko-literama (Jože Maučec) - sekcija za domoznanstvo (Franjo Gumilar)25 Društvo je želelo delati na znanstveni osno- vi s ciljem raziskovanja zgodovine ptujskega okraja, posebno pozornost pa je želelo posve- titi pouku zgodovine. K društvenemu delu so nameravali pritegniti predvsem učitelje na te- renu in ljudi, ki jih zanima zgodovina. Toda široko zasnovani cilji se niso povsem uresniči- li. Še najbolje je delala sekcija za domoznan- stvo, ki si je zastavila obsežno nalogo - izdajo priročnika za domoznanski pouk. V ta namen so začeli zbirati gradivo po posameznih šol- skih okoliših, vendar dela niso končali. Nekateri sodelavci so prispevke dokončali (Lešnik - Dravsko polje, Trstenjak - okolica Ormoža, Emeršič - Spodnje Haloze, Hajžer - Središče ob Dravi), drugod pa se je zatikalo.J^ Leta 1957 je imelo društvo 97 članov. Žal pa je društveno delo nekoliko zamiralo. Pred- sednik Šepec pravi, »da je društvo nekako prenehalo z delom zaradi nekaterih neprijet- nih stvari, ki so jih imeli člani upravnega od- bora, tako da so izgubili veselje do delovanja v društvu.«27 Članica upravnega odbora Ber- narda Pere je celo menila, naj Zgodovinsko društvo na Ptuju kar ukinejo, saj po njenem mnenju po ukinitvi okraja ni več potrebno. Upravni odbor se ni sestal skoraj leto dni. Sta- nje se je izboljšalo po drugem občnem zboru, kije bil 26. junija 1959 v Svetinjah. Zanimiva je ugotovitev Franja Gumilarja o vzrokih zmanjšanega zanimanja za društvo. Po njego- vem je vzrok »v preimenovanju iz muzejskega v zgodovinsko. Ljudje so se prej zanimali za muzej, na katerega so vsi ponosni in so rade volje sodelovali. Sedaj pa izjavljajo, kaj bodo v zgodovinskem društvu, če niso zgodovinar- ji«.28 Torej preimenovanje društva ni ostalo brez posledic. Zgodovinsko društvo se je le s težavo ponovno afirmiralo med ljudmi. Ima pa društvo zasluge za uveljavitev pomembne manifestacije na Ptuju. Leta 1956 so na pobu- do Draga Hasla začeli priprave na prvo ku- rentovanje, ki so ga uvedli februarja 1960. Tega leta se je društvo precej ukvarjalo s ku- rentovanjem, saj je želelo, da bi Ptuj dobil osrednjo pustno prireditev v Sloveniji, ki bi predstavljala vse bogastvo pustnih običajev. Od 1961 do 1978 ni ohranjenega gradiva o delovanju društva. Po ustnih pričevanjih (Adalbert Slekovec in dr. Ljubica Šuligoj) je društvo v tem času organiziralo predvsem strokovna predavanja in ekskurzije. Sredi se- demdesetih let pa je povsem zamrlo. Zato so premoženje prenesli na Pokrajinski muzej Ptuj.29 Leta 1978 je nekaj zagnanih posameznikov sklenilo obuditi Zgodovinsko društvo na Ptu- ju. Sejo iniciativnega odbora je sklicala Kristi- na Šamperl. 3. oktobra 1978 je bil izredni ob- čni zbor, na katerem so sprejeli pravila in iz- brali izvršni odbor. Predsednica društva je po- stala Truda Buijan, tajnica Kristina Šamperl, blagajničarka pa Erika Kysela. Člani odbora so bili Zvonimir Kralj, Vida Rojic, Vida To- polovec. Ljubica Šuligoj, Franc Fideršek in Marjana Jevremov. Samoupravno delavsko kontrolo so sestavljali Adalbert Slekovec, Beno Belšak, Minka Rajh. Društvo si je zasta- vilo naslednje naloge: organiziranje zbiranja gradiva, sodelovanje s prispevki v lokalnih glasilih in izdajanje Ptujskega zbornika. Za vsako leto si je zastavilo tudi podroben delov- ni načrt, ki pa običajno ni bil v celoti realizi- ran. Največ pozornosti je posvečalo strokov- nim predavanjem, ki so jih imeli domači stro- kovnjaki in gostje (npr. dr. Sergij Vrišer, dr. Jože Korošec, dr. Jaroslav Šašel in drugi). Posebej se je Zgodovinsko društvo v prvi polovici 80-ih let posvečalo novejši zgodovi- ni, da bi ohranilo čimveč pričevanj o teh ča- sih. Organiziranih je bilo več razgovorov - okroglih miz, ki jih je vodila dr. Ljubica Šuli- goj. Leta.1981 je namreč društvo sodelovalo pri izdaji knjige Skozi viharje v lepšo bodoč- nost. Ob predstavitvi tega dela, aprila 1981, je vzniknila ideja, da bi bilo potrebno zbrati pri- čevanja udeležencev predvojnih dogodkov in tako nadoknaditi pomanjkanje virov. Tako je prišlo do organizacije srečanja, na katerem so se zbrali predvojni ptujski komunisti in akti- visti. V naslednjih letih je bilo še več podob- nih pogovorov, posvečenih posameznim oseb- nostim iz NOB. Društvo je v tem času izdalo tudi nekaj publikacij, kot so Vodnik po sledo- vih boja za socializem in narodno osvoboditev v Ptujskem okraju, leta 1982; Muzejsko dru- štvo v Ptuju 1893-56, Zgodovinsko društvo v Ptuju 1956-83, leta 1983; Potrčevo veliko iz- ročilo, leta 1984 in Spoznavanje krajevne zgo- dovine ob kultumozogodovinskih spomenikih ptujskega Pokrajinskega muzeja.30 Leta 1983 je društvo praznovalo devetde- setletnico. Na svečanem občnem zboru je bil pisatelj Ivan Potrč imenovan za častnega člana, priznanje za dolgoletno delo v društvu pa so dobih Karel Šepec, Vida Rojic in Adalbert Slekovec. Namesto Kristine Šamperl-Purg je mesto predsednika prevzel Vlado Horvat. Društvo se je večkrat odzvalo tudi na problematiko odnosa do kulturne dediščine na Ptuju. Leta 1981 je protestiralo proti 136 spreminjanju zazidalnega načrta, ki je predvideval novogradnje ob tretjem mitreju, opozarjalo na problematiko gradov Tumišče in Ravno polje, Prešernove ulice,... Že leta 1978 si je postavilo za eno prioritetnih nalog izdajo Ptujskega zbornika 5. To nalogo je uspelo realizirait šele v letih 1984 do 1986, in to s precejšnjimi težavami. Namesto poleti 1985 je zbornik izšel spomladi 1986. Ob zborniku je izšla tudi obsežna bibliografija Ptuja.3i Tudi v drugi polovici osemdesetih let je društvo največ pozornosti posvečalo organiza- ciji strokovnih ekskurzij in predavanj. Število članov je naraščalo in doseglo število 240. Ve- liko zanimanja so člani pokazali predvsem za ekskurzije. Leta 1988 mu je uspelo izdati nov Vodnik po Ptuju in okolici. Tega leta je bilo na Ptuju tudi 24. posvetovanje slovenskih zgodovinarjev. Leta 1989 je Ivana Lovrenčiča na mestu predsednika Zgodovinskega društva zamenjal Bojan Terbuc. Delo društva je tudi v zadnjih letih potekalo po ustaljenih tirnicah. V tem času smo organizirali predavanja neka- terih znanih slovenskih zgodovinarjev (dr. M. Stiplovšek, dr. T. Ferenc, dr. M. Ževart in dr. J. Pleterski), več predavanj pa so imeli tudi člani društva. Vsako leto organiziramo po dve ekskurziji, ki se ju udeleži veliko članov. Naslednje leto bo društvo praznovalo jubi- lej 100-letnico, ki jo bomo zaznamovali na več načinov. Eden pomembnejših je tudi ta številka Kronike. O načrtih društva v prihod- nosti je nehvaležno govoriti, saj je pričujoči pregled društvene zgodovine pokazal, da bodo člani in izvršni odbor morali nadaljevati boga- to tradicijo Muzejskega in Zgodovinskega društva. OPOMBE 1. Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), fond muzejskega društva (MD), šk. št. 5, signatura 1-5/2, — 2. A. Smodič, Muzejsko društvo v Ptuju , Spominski listi septemberskih dogodkov, Ptuj 1933, str. 16, — 3. M. Šamperl-Purg, 90-let plodnega delovanja mu- zejskega in nato zgodovinskega društva v Ptuju, Muzejsko društvo v Ptuju 1893-1956, Ptuj 1983, str. 3, — 4. M. Ciglenečki, Muzejsko društvo v Ptu- ju in muzejske zbirke, navedeno delo, str. 10-21, — 5. Isto kot 3, str. 5, — 6. Letno poročilo muzejskega društva v Ptuju, CZN 16 1. 1921, str. 126, — 7. ZAP MD, šk. št. 8, signatura 1-6/3. — 8. Isto kot 7. — 9. Isto kot 7. — 10. Isto kot 6, ČZN 17 1. 1922, str. 55,-11. Isto kot 6, ČZN 18 1. 1923, str. 62, — 12. ZAP MD, šk. št. 5, signatura 1-5/2, — 13. Isto kot 6, ČZN 23 1. 1928, str. 99. — 14. Isto kot 10. str. 56, — 15. Isto kot 6, ČZN 24 1. 1929, str. 254, — 16. Isto kot 6, ČZN 30 1. 1935, str. 128, — 17. Isto kot 6., ČZN 32 1. 1938, str. 126, — 18. Isto kot 7, signatura 1-6/5, — 20. Isto kot 18, — 21. Isto kot 7, signatura 1-6/6,-22. Isto kot 21, —23. Isto kot 21,-24. Isto kot 21, — 25. ZAP MD, šk. št. 10, signatura I-9/I, — 26. Isto kot 25, — 27. Isto kot 25, —28. Isto kot 25, — 29. Od leta 1976 dalje smo uporabili gradivo arhiva Zgodovinskega društva v Ptuju, — 30. Ljubica Šuligoj, Spoznavanje krajevne zgodovine ob kulturnozgodovinskih spomenikih ptujskega pokrajinskega muzeja, Ptuj 1984 (ponatis iz CZN 50 št. 1, str. 122-136), — 31. Jakob Emer- šič, Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, Ptuj 1985. 137