The Oldest Slovene Daily in Ohio Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) MARCH 22, .1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 67 ak°n proti ve-om, ki kujejo dobiček iz vojne pi inff^di rolT* senatoriev četve- i kongresnikov je pred-1 ,°fjl0 Predlogo, ki bo na-°2lla visoke davke 1,1,11 ^običkarj voj- em. NiNGTON, 21. marca. ^ eset senatorjev in štirje >esu bi M ko: so predložili danes predlogo legislacije, ^■astičnim povišanjem NEZNOSEN POLOŽAJ LEKARNARJEV Delovne ure v drogerijah in lekarnah znašajo do 70 ur na tteden; tedenska plača v nekaterih slučajih znaša $12. — Lekarnarji imajo 62 centov na uro. Francija poziva pod orožje rezerve, ki jih vozijo vlaki dan in noč v Maginotcivo črto Oblasti so odredile, da si morajo vsi prebivalci Pariza j nabaviti nemudoma plinske maske. — Predsednik francoske republike na obisku v Londonu. Pran- *—---' fe;.-- DR. JOS. TISO CLEVELAND. — Načelniki treh velikih "verižnih" družb, mi. na vojne dobičke one- ki lastujejo lekarne in drogeri vorižništvo Hih Bone, demokrat iz Jlill na> ki je v imenu o-gt * 'Odložil predlogo, je iz*; ■ bo " ' ila t> 'a| s prihod-; je v Clevelandu, so pričeli vče-!raj pogajanja s predstavniki u-nij in Arthurjem L. Faulkner-'jem, vladnim posredovalcem. Med tem pa piketi piketira-legislacija onemo-1 jo trgovine, v katerih je pro- v bodoče vsakemu, da bi j glasen štrajk. Mimoidočim razve vojne sebi mast-. dajajo piketi letake, iz katerih Pojasnil je, da bi; je razvidno, da1 so bili usluž- * v8l vke; *"ojasnu je, aa m;je (!c q0(:a;)u vojne davki zviša- i benci teh trgovin res tako slabo 3k0". odstotkov Ki bi na vse do- plačani in tako nesramno izko- Presegali vsoto $20-, riščani, da če je bil še kje kak ). visokih l štrajk potreben in upravičen, je Za. i a]atev uveljavljena to štrajk teh uslužbencev. 0rPoracije. j Iz letakov, ki jih razdajajo ----I piketi mimoidočim, je razvidno, t NAI tTn/r/~vr» mrpii ;da delaj0 usiužbenci teh trgo- I vin 48 do 70 ur na teden ter da i zaslužijo nekateri med njimi ko- AL UMOR DVEH ŽENSK ^kti Bernard Ri-lvski seržant, je vče-|ci„V*" da je 19-letni Sam fKih ž ^znal umor dveh čl- j l^k, ki ju je umoril te- j maj po $12 tedensko. Profesijo-i nalni, registrirani farmacevti | ali lekarnarji, dobe po 62 centov na uro. Na teh letakih je dalje izjav- ITWuk je bjl | ljeno,: "Mi vemo, da nimajo te P sred Je 011 aretiran pre- kompanije ne iegalne ne moral- n^koZ!!a nS! ne pravice, postopati tako kakor l^nal HryCluk ^ naJ" I postopajo, dalje pa tudi vemo, ■Vr ' Um°r Mrs- Berthe da je prebivalstvo Clevelanda W,stare 67 let, katero ina naši strani- Vse delavsko gi- osemnajst mese- PARIZ, 21. marca, coska vlada je pozvala danes pod zastave nove rezerve, ki bodo zasedle Maginetovo črto. — Vlaki s prvimi rezervisti so ža odpjeljali v smeri proti severovzhodu, kjer se razteza silna francoska obrambna črta proti Nemčiji. Tudi francoska admiraliteta je pozvala v službo svoje mornariške rezerve, ki bodo nemudoma zavzele mesta na določenih jim bojnih ladjah. Sinoči se je vršilo vso noč prevažanje čet, ki se bo nadaljevalo tudi danes. Parižajii, ki so odšli sinoči na izprehod ali po opravkih iz svojega stanovanja, so našli ob svojem povratku na vratih sledeče obvestilo: "Monsieur in Madame! Vsem stanovalcem hiše je naročeno, da se zglasijo dne 22. marca na najbližji policijski postaji, kjer bodo prejeli plinske maske. Kdor se ne bo ravnal po tem ukazu, bo kaznovan." Francoski predsednik Lebrun se nahaja v Londonu, kjer je gost angleškega kralja in angleške vlade. V medsebojnih govorih se naglasa absolutno zvestobo in vzajemno pomoč med Anglijo in Francijo. t% S kar'! naPadel-.or°Pal in.banje~je priznalo pravičnost na- i SO To 1 n Mfll«A v se je zgodilo lanske j gtvari ter indorsiralo ' ^at0JVembru v njenem do-Je priznal, da je 9. 193? ubil se zahteve. nase s steklenico! Schenke, ka-! [>k0o --je t . olino jf>J(il kriminalno napadel, ^in* PUStil ubito na me" li ruskega IS. VOHUNA ' \ ^GELES. — Mihael lets^>0sl°vodja Inturista, na Pacifični raini yčeraj obsojen pred Sodiščem v šestletno Mra.radi špijonaže, ter v y°be $10,000. ^i, v , ^ Seja s,'ja j Cetrtek zvečer, se vr-H)0 pSke§a odseka SDD z i:L Prosi se vse čla-^ležijo. MADŽARI BLOKIRALI POTI V ROMUNIJO TIVADAR, Podkarpatska Rusija. — Madžari so blokirali vse' poti, ki vodijo iz Podkarpatske Rusije v Romunijo. Glavno cesto so zagradili z drevjem, ki so ga posekali v bližini, in z bodečo žico. Cesta je blokirana v razdalji ene milje. MADŽARSKE ČETE NA ROMUNSKI MEJI BUDIMPEŠTA. — Ob madžarsko - romunski meji in v Podkarpatski Rusiji je danes koncentriranih nad 300,000 mad žarskih vojakov. To je polovica madžarske armade, ki šteje z rezervami okoli 600,000 mož. Kompromis o višini odobrene vsote za WPA relif MOŽNA MOBILIZACIJA 30 MILIJONOV MOŽ BUKAREŠTA, |i marca. — Romunska vlada je rekvirirala vse razpoložljive vozove in konje, tako, da je davi celo primanjkovalo konj za razvaž;|nje mleka. PARIZ, 22. rmirca. — Vojaški strokovnjaki so izračunali, da moreji postaviti proti nacistično - fašističnemu bloku 3Q milijonov mož. Nemčija, [talija in Madžarska pa morejo postaviti proti termi; številu 8 in pol milijona yojakov. Anglija in Francija sta prepričani, da se jima bo posrečilo pridobiti na svojo stran Rusijo m 'Poljsko kakor tudi Balkanfeko an-tanto s Turčijo. Ta 'koalicija bi imela na razpolago 12,000 letal, proti katerim bi mogli postaviti Nemčija in Italija 9000 prvovrstnih letal. Na morju so zapadne sile v takšni premoči,; da bi prišle v Sredozemskem morju na vsako italijansko ladjo štiri angleške-* !i an-coske, v Severnem morju pa bi prišlo na vsako nemško ladjo pet angleških ladij. Glede armad na kopnem pa je položaj sledeč: Rusija more postaviti na bojišče s svojimi aktivnimi in treniranimi rezervami 18 milijonov mož; Francija 6,-200,000; Turška, Grška in Anglija vsaka po 550,000; Romunija en milijon, Jugoslavija 1,600,000 in Poljska 1,500,000 mož. LITVINSKA JE MORALA IZROČITI MESTO MEMEL NEMČIJI Nacisti so ji poslali ultimat, da bodo nemške čete vkorakale v mesto, ako se ne ugodi njihovi zahtevi. FAŠISTIČNI VELIKI SVET JE "ODOBRIL" JEVE ESKAPADE Urad-*-- HITLER- ca. Na sliki vidimo katoliškega župnika, monsignorja dr. Josipa'»ca Tisa, ki je bil iniciator strašne nesreče, ki je zadela češki — pa ludi slovaški! — narod, ki mu je stopil Hitler na tilnik s peto svojega težkega škornja. Tiso je odhitel z letalom v Berlin, prosit Hitlerja, naj reši slovaška ljudstvo izpod "neznosnega češkega jarma". Hitler je ugodil želji tega izdajalca ter "rešil"' Slovake s tem, da je proglasil Slovaško za svoj "protektorat", kar je v pravem pomenu besede — za nemško kolonijo, ter popolnoma podjarmil Čehe. BERLIN, 22. marca. no poročilo javlja, da je Litva- j DcineS VrŠe nija izročila mesto Memel Nemčiji. KOVNO, Litvinska. 22. mar-: - Litvanska vlada je davi javila, da'se je odpovedala Me-melu ter ga. izročila Nemčiji. 1 volitve za dodatne mestne davke KAUNAS, Litvinska 22. mar-litvanski Kakor poroča "Plain Dealer" se pričakuje, da bo šla danes vo- lit manj kakor polovica registri- Victor Gailius, governer ozemlja, na katerem raaih V0lilceV) ko bo treba od. stoji mesto Memel, je izjavil, da glasovati> naj se dovoli me. je nemška vlada poslala litvin- tu ncve dodatne davke za do. ski vladi pravi ultimat, v kate- bo enega leta> in ali naj se odo, rem je zahtevala izročitev Me- bri izdajo bondov y vgoti $2 500. mela in okoliškega teritorija;^ kateri denar je potreben za gradnjo novih šolskih poslopij Romunija kliče nadaljne rezerve na svoje meje nemškemu rajhu. Nemška via-1 da je v svojem ultimatu izjavila, da če nastanejo v Memel u izgredi, preden bo mesto tzroče-no Nemčiji, bodo nemške čete vkorakale v mesto. Janske oblasti in časopisje pripravljajo ljudstvo na vojno 2! H marca. — Italijan-^ spravila v tek vse N , propagande, da V bi«Stvo na možnost 1 % J^Ji bodočnosti. Psi-^SwPravljenost; ki je ix_o hjvj'f ^žje opaziti iz so pričeli hodi- V hi§ah I Qj, ""J 1J11CCU I1UU1- Hko X,gani> ki poizveduje-i^ti i, an^v družine bi mo- C^ka, Ov 6llCo za v slučaju na-in koliko ljudi vožnjo avtomo- Mussolini se je svoje čase sicer že večkrat širokoustil, pa si ni italijansko ljudstvo nič storilo iz tega, ker ga dobro pozna. Zdaj je pa stvar drugačna. Italijanski narod podzavestno čuti, da gre zdaj zares. Italijansko ljudstvo namreč ve, da veljajo sedanje zahteve Italije o-zemlju v Sredozemlju, katerega more dobiti samo na račun Francije in Anglije. Italijani ne vidijo nobene možnosti, da bi se Francija prostovoljno odpovedala svojim kolonijam Italiji na ljubo. Italija se zaveda, da stoji pred resnimi časi, zato vsi z napetostjo pričakujejo Musso-linijeve izjave glede kolonij, katero bo podal bržkone v soboto. Značilno pa je, da vlada splošno domnevanje, da bo Mussolini precej zmeren v svojih zahtevah. (danes). Vprašanje dodatnih vsot za WPA dela je postalo akutno zaradi silnega pritiska, ki ga je pričela izvajati Rooseveltova administracija na člane kongresa. Kongresnik Cox iz Georgije, je udaril nekega lobista, pripadajočega k Workers Alliance, ki mu je zagrozil, da ne bo dobil glasov brezposelnih delavcev, ako ne obljubi glasovati za dodatno vsoto. Vstopnice za Beneš-Masa-rykov shod v uradu Vstopnice za shod, ki se vrši v mestnem avditoriju v nedeljo, 2. aprila ob 3. popoldne, in na katerem nastopita kot glavna govornika Edvard Beneš, prejšnji predsednik Češkoslovaške, in Jan Masaryk, sin ustanovitelja Češkoslovaške, se dobe v našem uradu in priporoča se, da sezite po njih in se udeležite tega shoda, ki bo v resnici zgodovinskega pomena. Vstopnice so po 50c, $1 in $1.50 in so na razpolago v upravništvu lista. Prosi se, da pridete podnje, ker jih ni dosti na razpolago. Nepotrj'ena poročila javlja jo o krvavih spopadih med romunskim in madžarskim vojaštvom. Italij'a odobrila Hitlerjev čin RIM, 22. marca. — Fašistični veliki svet je soglasno odobril zadnji Hitlerjev čin v Češki in in za izboljšanje starih. Od 232,000 Clevelandčanov, ki imajo pravico voliti, se pričakuje da jih bo šlo volit 140,-000 do 160,000. Volilne koče so se odprle ob 6:30 zjutraj ter se bodo zaprle ob 6:30 zvečer. Za odobritev davkov bodo šli na delo vsi mestni uslužbenci, Moravski ter je hkratu posvaril ki bodo dobili v ta namen pel demokratične države, da bi iiji- (lnevni praznik, proti 7.436 dav-hov skupni nastop "protf "$amT*kt>m> "tMft ne proti odobri- župnik", ki bo v nedeljo 2. a-prila ponovljena na odru Slov. Del. Doma v Ccllinwoodu v prid Cankarjevi ustanovi. V petek ob osmih pa se vrši vaja za "Amerikanca na Trški gori", katero igro vprizori "I-van Cankar" za nakup nagrobnega spomenika slovenskemu pisatelju dr. Ivanu Lahu. Ta predstava se bo vršila 9. aprila v S. N. Domu. Cankarjeva ustanova V sredo večer, (danes) 22. marca se vrši izredna seja Cankarjeve ustanove v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob osmih. Seja bo izrecno važna, ker je potreba urediti vse potrebno za prireditev, ki se vrši v nede-deljo 2. aprila v S. D. domu. — Vse direktorje in zastopnike se tem potom poziva, da se te seje v polnem številu udeležite. To vabilo vzemite za resno, ker se to pot ne bo pošiljalo dopisnic. — L. Z. tajnik. Seja V sredo zvečer (nocoj) 0b 8. se vrši seja čitalnice SDD na Waterloo Rd. Nadzorniki naj pridejo ob 7:30 da Pregledajo knjige. BUKAREŠTA, 21. marca. — Nepotrjena poročila naznanjajo, da se je završil na meji madžarske in romunske Transilvanije spopad med madžarskimi in romunskimi četami. V spopadu so bili ubiti trije romunski častniki. Romunska vlada je danes pozvala pod orožje nadaljne rezerve, ker naznanjajo poročila o koncentriranju madžarskih in bolgarskih čet na njenih mejah in nemških divizij na Morav-skem. Neki romunski Žid je ustrelil nekega Nemca, neki član nemškega poslaništva pa je bil na nepojasnjen način ubit. Vse to je še zvišalo že itak visoko napetost-in nervoznost. Policija preiskuje smrt Georga Schmit-za, tajnika nemškega poslaništva, dasi nemški krogi v Bukarešti sami trdijo, da se je sam ustrelil. Na potu okrevanja Na potu okrevanja se nahaja Mrs. Spiller, 15618 Saranac Rd. Zahvaluje se vsem prijateljem za obiske in cvetlice. Bolan na domu Bolan je Mr. Joseph Paulin. Obiščite ga lahko na njegovem novem stanovanju, 16814 Gro-vewood Ave. Išče se Išče se sestra Andy Opeke, ki je doma iz Begunj pri Rakeku na Notranjskem Nahaja se nekje v Barbertonu. Kdor ve za njen naslov ali če sama čita, se naj zglasi pri P. Delostu, 1045 E. 61st St. Zahvala V zahvali Mr. in Mrs. Peter-lin iz Madison, O., bi se moralo glasiti ime Babič, in g. in gaC Andrej Cajhen. Zahvaljujeta se tudi g. Frances Kroflik iz Madison, O., ki jima je bila zelo prijazna tekom bolezni. tarnim državam pomenil vojno. tvi šolskih bondov, pa bo nasto- Glede italijanskih zahtev po Pil0' nekaj stotin članov raznih francoskih kolonijah, ni podal vard- ki jih je organizirala De-veliki fašistični svet nobene iz- lavska nepartizanska liga. jave. V vseh krogih je opaziti veliko pozornost in presenečenje, ker Mussolini ni čestital Hitlerju na njegovih zadnjih pridobit vah, kakor se je to zgodilo v slučaju zasedbe Avstrije. Vsi člani fašističnega sveta Žalostna vest Iz stare domovine je prejela Mrs. Branisel, 1287 E. 169 St, • žalostno vest, da ji je v vasi Za-draga št. 32, fara Križe, pri Tržiču, umrla ljubljena sestra Ma- rija Jeraj, roj. Rakovec, stara so vstali, ko je Mussolini zaklju- 70 let. Tu zapušča sestro, tam pa čil sejo z običajnim fašističnim sina Cirila in dve sestri, Fran-geslom: "Verujte, ubogajte in čiško Kuhar in Jožefo Zaplot- se borite t» nik. DR. ANTONČIČ, VODJA KIRURŠKEGA ODDELKA BOLNIŠNICE Po štiriletnemu specializira-nju v kirurgiji, je dr. Rudolph Antončič, sin poznane Antonči-čeve družine v Clevelandu, dosegel najvišje mesto v kirurgiji kot vrhovni kirurg v Louisville, Ky., bolnišnici. Mladi zdravnik je star komaj 29 let, ter je graduiral leta 1931 na John Carroll univerzi in leta 1935 iz Western Reserve univerze kot zdravnik. Po dveletnem prakticiranju v City Ho-spitalu v Clevelandu, je bil nastavljen za dve leti v Louisville bolnišnici. Lansko leto je dobil poleg tega Master of Science diplomo na University of Louisville. Da je dobil ta naslov, je specializiral v kirurgiji v Louisville bolnišnici. To je visoka čast in malo je zdravnikov, ki dobijo ta naslov. Dne 1. julija nastopi kot glavni kirurg v Louisville bolnišnici. Poleg tega tudi nastopi kot profesor v medicinski soli v Louisville univerzi, kjer bo poučeval kirurgijo. Tekom zadnjega leta je večkrat že nastopal v predavanjih pred skupinami učencev in bolničark. Mladi doktor je zrastel v naselbini ter pohajal v šolo sv. Vida, East High višjo šolo, John Carroll University in West ern Reserve University. Vedno se je odlikoval v učenju in s pridnim in trdnim delom se je povzel do visokega mesta med zdravniki. Njegov brat Martin je poslovodja za rekreacijski oddelek mesta v vzhodnem delu mesta in večletni poslovodja St. Clairskega kopališča. Poleg brata, ima dr. Rudolph Antončič še sestre, Antoinette, Josephine in Bertho. Iskrene čestitke k uspehu mlademu doktorju!' POGODBA MED SLOVAŠKO IN NEMČIJO BRATISLAVA. _ Nemški protektorat nad Slovaško bo trajal 25 let. Tozadevna pogodba je bila podpisana med Hitlerjem ter Tisom te dm na Dunaju. Slovaška postane "suverena" in "neodvisna" država s svojo lastno armado in valuto. Nemčija ji*bo dala 15 do 25 odstotkov zlata, ki ga je vzela Češki narodni banki v Pragi, kakor tudi velik del češkega vojnega materialai LONDONSKA BORZA SKORAJ PARALIZI-RANA LONDON, 20. marca. — Zaradi splošne nervoznosti, ki jo je povzročil mednarodni položaj, je bila kupčija na londonski borzi danes skoraj popolnoma paralizirana, dasi so bile eene delnic drastično znižane. Posebno so padli vrednostni papirji vseh evropskih malih narodov. STRAW 2 ENAKOPRAVNOST 22. marca. ] J ma: UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by TME AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50 ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 ta 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 2a Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 asa 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Bntered as Second Class Matter April 26th, at the Post Office at Cleveland, Onto. under the Act of Congress of March 3rd, 1870. V&mm....urn■■■■■■................................................................. 1 / ' «€H UREDNIKOVA POŠTA DRUŠTVO "NAPREJ" GRE RES NAPREJ! Cleveland, O. — To je poka- prinesla najlepši uspeh v vseh zala njih slavnost 35-letnice, ki ozirih. so jo proslavljali v nedeljo dne 19. marca. Kar pišem tukaj, pišem resnico, to je, da ne pretiravam. Bila je velika udeležba pri programu popoldne. Zvečer pa se je kar trlo. Akiravno smo vedeli, da bo lepa udeležba pri Pozdravljeni "Naprejevci"! Anton Jankovich Kje se vidimo v petek večer? STOJADINOVIČ JE HOTEL POSTATI DIKTATOR Mi smo v našem listu cesto obsojali metode bivšega jugoslovanskega premierja dr. Stojadinoviča, ki je hotel vpeljati v Jugoslaviji diktatorski režim, po zgledu njegovih vzornikov — Mussolinija in Hitlerja. Naši čitatelji se bodo še spominjali, koliko hrupa je bilo, ko je prispel v Cleveland po Stojadinovičevem režimu postavljeni ljubljanski župan, kateremu se nismo hoteli klanjati, ker bi se reklo, s takim počenjanjem odobravati režim, katerega je zastopal. Da je hotel dr. Stojadinovič, ki se je dal zadnje čase že nazivati z nazivom "vodja", postati res pravi diktator Jugoslavije, bo razvidno tudi iz sledečih ugotovitev, ki smo jih posneli po ljubljanskem dnevniku "Jutru": Objave dalekosežnih odredb, ki jih je pripravljala vlada dr. Milana Stojadinoviča z finančnim zakonom, so nam šele pokazale, pred kako globokim prepadom se je nahajala naša država. Modra in odločna roka je v zadnjem trenutku posegla vmes in preprečila veliko nesrečo. Udarni dan je bil prvi april. Tega dne bi bil stopil v veljavo državni proračun in z njim finančni zakon. Ukrepi, ki jih je nameraval izvesti Stojadinovičev režim, bi bili tako dobili formalno zakonito podlago. Pripravljena so bila besedila že vseh uredb, ki bi bile ta dan objavljene. Za Jugoslavijo bi bila pričela doba osebne diktature. Drugi cilj je bil ustrahovati vse javne nameščence, državne in samoupravne, ter jih pretvoriti V slepo poslušno orodje režima. Vsak poskus misliti drugače, nego bi bilo to odgovarjalo nazorom diktatorjev, bi bil kruto kaznovan, ne samo na aktivnem nameščencu, temveč celo na upokojencu. Odvzetje polovične penzije ali plače bi bilo za mnoge pomenilo pogin, neizrecno bedo celih rodbin, nedolžnih žen in otrok. Odredbe so bile sestavljene povsem v duhu onega vzklika dr. Stojadinoviča v Ljubljani, da bi raci videl tistega uradnika, ki se je pod Avstrijo upal voliti proti vladi, (bilo jih je na tisoče!) in grožnje, ki je igrala v volilnem boju tako pomembno vlogo, da ni mesta v državni službi za onega, ki bi glasoval za kandidate dr. Mačkove liste. Da bi nikjer ne bilo nobene oblasti, ki bi bila morda nezanesljiva", so bile predvidene posebne določbe za in občinske funkcionarje. Zadnji sledovi občinske Kdo bo srečen v petek večer ,, „ v ,24. marca pri Progresivnih Slo-programu popoldne. Zvečer pa ^ * ^ _e n£ se je kar trlo. Akoravno smo vedeli, da bc> lepa udeležba, nikdar pa si nismo mislili, da bo prišlo toliko ljudi, članov in njih prijateljev in drugega občinstva na to proslavo naših pionirjev "Napre-jevcev". Slov. nar. dom je malokrat videl toliko ljudi, kot jih je pri tej priliki. Toliko o udeležbi. Program je bil od začetka do konca — izboren. Dolgoletni predsednik društva "Naprej" št. 5, SNPJ, stara, napredna, pa tudi poštena korenina Mike Cvelbar, je otvoril proslavo in pozdravil občinstvo. Obenem je prečital zapisnik prve ustanovne seje. Bil je tudi oznanilec programa do konca. veste ? Na ta večer bodo imele Progresivne Slovenke družabni večer in Card Party v spodnji dvorani S. N. D. in bodo oddale tudi krasno posteljno pogrinja-lo, katerega so sešile vrle šivilje, članice šivalnega kluba Progresivnih Slovenk. Zatorej vabijo Progresivne Slovenke vse svoje znance in prijatelje, da nas posetijo na ta večer. Zabave bo dovolj za vse. Godbeniki bodo pa naši mladi in zavedni slovenski fantje, Eddie Zalar orkester. Eddie je bil sodbe, saj učenjaki sedanje moderne dobe še nič ne prerekuje-jo o kakem zadnjem dnevu sveta, pa vseeno se bo to vršilo v nedeljo v Collinvvcodu, na tem božjem svetu. Dan sodbe bo za Toneta Cestnika, ker je šel preko cesarske postave "raubšicat v gmajno vaškega grajščaka. Ni šel z namenom, da bi le divjačino pobijal, pač pa radi lakote, pomanjkanja vsakdanjega kruha za sebe in svoje otroke. Pri tem nevarnem poslu ga zaloti graščinski gozdar Ferdinand Logar, kateri ima Toneta že dolgo v želodcu. Srečala sta se v gmajni, v graščinskem logu. Za grmom čaka Tone na srnjaka, pa ti pride namesto tega o-šabni logar. Kaj početi Tonetu? Bežati ne more, napne puško, pomeri, pok in gozdar se zavali pod grm s prestreljeno glavo. Zbežal je Tone v noč, ni mu bilo do tegt kaj je storil s Ferdinand Debe-ljakom, pač pa ga je le morila skrb za družino, ženo in otroke, iskal je dela povsodi, kjer je bilo količkaj misliti, da bi se kako štoru je vsega skupaj približno 250 oseb. Na večer pred konklavom morajo biti v Vatikanu zbrani vsi kardinali. Potem ko so še enkrat prisostvovali maši, odidejo v Bikstinsko kapelo. Za vsakega je tu pripravljen prestol z majhno mizo in premakljivim baldahinom. Tisti kardinali, ki jih je bil imenoval umrli papež, žalujejo, zato dobe baldahin v vijoličasti žalni barvi. Kardinali izpod prejšnjih papežev niso dolžni žalovati, zato so njih baldahini zeleni. Zbranim kardi-n a 1 o m preberejo konklavne predpise in konklavni maršal jih zapriseže. V njegovem spremstvu je 64 častnih stražarjev, ki pripadajo najstarejšemu rimskemu plemstvu. To so tako rekoč zadnji civilisti, ki se na večer pred konklavom poslove od kardinalov. ŠKRAT lani delegat mladinske konven-cije JSKJ. Frankie Mahnic je del7dobUo, p^"^ zamanTni'de- I'Uli op« cir Dragi Jankec," se li«^ tica, ki je prišla na obis^J se ti vedno igraš le s P0' dečki?" "Da, tetica!" "To je res čudno. ne družiš rajši s prid"'11" I ki?" . "Ker tega mamice fantov ne aovoie . . . o t avtonomije bi bili s tem izbrisani. Bani bi mogli razreševati župane in občinske odbore in odstavljati občinske uradnike zaradi neposlušnosti. . Da bi se moglo "vistovsmeriti" tudi celokupno časopisje, odnosno onemogočiti vsak pojav tiskane kritike ali sploh drugačnega političnega mišljenja, je bilo predvideno, da nobena tiskovina ne sme prej iz tiskarne, preden ne bi državno tožilstvo potrdilo, da je prejelo dolžno,stne izvode. Na ta premeteni način se je hotelo ustvariti možnost, da se prepreči redno izhajanje neposlušnih ali neprijetnih dnevnikov, tednikov in revij. Kazni so bile dra-konične, glavna med njimi ustavitev lista. Prvi april bi naj bil pomenil konec vsake, tudi najbolj skromne tiskovne svobode. / V rokah diktatorja naj bi se bila osredotočil^ ne samo vsa politična moč, temveč tudi ves gospodarski vpliv,, s polnočjo katerega naj bi se bil novi totalitarni režim tudi materialno fundlral. Zr.ano je, kaj je-v tem oziru dr. Stojadinovičeva vlada že^vse izvršila, S sistema lično gospodarsko centralizacijo so postajali vsi deli države čim bolj odvisni od ene same roke in njihova finančna sredstva so se v vedno večji meri odtekala v osrednje zavode, ki so bili neposredno pod vplivom dr. Stojadinoviča. * Roko v roki s tako prakso je šla propagandistična Nastopilo je več pevskih zborov, kot "Sloga", "Slovan"', "Soc. Zarja" in "Samostojna Zarja" ter drugi. Peli so tako lepo, da bi jih občinstvo še nadalje rado poslušalo. Govornikov je bilo tudi več in sicer Matt Petrovich, član gospodarskega odbora SNPJ; Mri lan Medvešek, član nadzornega tdbora SNPJ; Frank Barbič, predsednik porotnega odbora SNPJ ie bil zadržan od proslave vsled dela na poulični, poslal pa je pismo oziroma čestitke društvu. To pismo je prečital Milan Medvešek. Nadalje je govoril Camilus Zarnik, distrikt-ni podpredsednik. Najlepši in najpomenljivejši govcr pa je imel slavnostni govornik, to je glavni predsednik SNPJ Vincent Cainkar. On je i-rael bolj obširen govor, ki je bil popolnoma na mestu. Povedal je, kaj je SNPJ, koliko je že vse storila vsestransko SNPJ za svcje članstvo in tudi splošno za naš narod. Za svoj izbran govor je žel tudi priznanje. Da so bile kuharice, točaji in pa navzlic svoji mladosti že pod predsednik društva Lipa, št. 129 SNPJ. Torej vidite, vsi fejst fantje. Na veselo svidenje! la ni jela, čeravno je ta svet tako obširen in bogat ne vsem. i Tirali so Toneta pred sodni-i ka, dan sodbe je pred njim, kaj i bodo naredili z njim, kake pri-Cecilia Subel j j če ima ? --| Pridite in videli boste to v i- Mlaclinski zbori Euclid, O. — Zadnje čase smo imeli več prireditev naših mladinskih zborov; med njimi smo gri "Na dan sodbe" v nedeljo popoldne v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. — Pričetek ob 3 uri popoldne. Osebe: Ferdinand Debeljak, imeli "Škrjančki" tudi premika- j graščinski gczdar (Louis Crnič) joče se slike, katere je nam ka- \ njegova žena (Eva Coff) zal Mr. Anton Grdma. Slike sc|Anton Cestnik; drvar (Joe Go. bile izvrstne in je bil v resnici j ^ec*y'i* Jerica, njegova Žena (Fr. '-Čuj, tebi pa čevlji šk^fl To pomeni, da jih še ®isl čal!" "Beži, beži! Če bi to *>J bi mi morala škripati tu I nja in klobuk." Zdravnik: veti-'1 Istočasno zaprisežejo v Pav-linski kapeli vse druge osebe, k. ostanejo meet konklavom v zaprtem prostoru. To so kardinal-ski tajniki in služabniki, konklavni tajnik, zakristan, spovednik, zdravniki, kirurg, dva kemika, kletar, natakarji, kuharji in njihovi pomočniki, kurjači, rokodelci, brivci, pospravljalke, uradniki in celo arhitekt. Vsem j i zagrozijo z izobčenjem, če se ne i crdiniram samo do peti bodo držali obveze molčečnosti. I Pacijent: "Jaz že veri'5 Uradniki, ki strežejo "kole- j motociklist, ki me je P° som," gredo sedaj skozi hodni- j šestih, najbrž ni vedel ke in pozovejo vse, ki ne srnejo' ___ ostati, naj Vatikan zapuste. Ko, w zazvoni zdravo Marijo, morajo Profesor (kupuje Prl.{. biti že vsi zunaj. Vsa vrata za-iočala): "čuJte Sc3Pod/ prejo. Na pragu zadnjih še od-!§ledam skozi tale ocala'. prtih vrat se srečata maršal in i os*a Pred aek°j- vsi drugi delavci vsak na svo-;1- v zanimiv in zabaven večer, za kar se starši in mladi škrjančki lepo- zahvaljujejo Mr. Antonu Grdini st. Druga prireditev, Card Party je privabila, tudi mnogo naših prijateljev, tako da je bil tudi lep uspeh. Zato se štejemo dolžne, da se lepo zahvalimo vsem onim, ki so darovali razne dobitke in druge darove, ter mamicam Škrjančkov, ki so prinesle poti- j ce, krofe, flancate, rožičke in' druge dobrote. In končno vsem j udeležencem obeh prireditev. . } -- Z delom prizidka k sedanje-J y zadnjih stoletjih -so se vr-rau domu v Euclidu gremo kar | gin konklavi skoraj vedno v pa-naprej in bo kmalu izvršeno, ta- J lači, v kateri je umrl zadnji pa-ko da se ba'". • prihodnjič sesta-jpež. Z začasnimi vgradbami o- mejijjj* za to svrho del prosto- Henikman); Ančka, njegova hčerka (Julia Godec ml.); Ko-man, bogat kmet, župan (Louis Ilovar); sodnik (Tony Mihelič) državni pravdnik (Tony Prime) zagovornik (Anton Rupnik); Tomaž, načelnik drvarjev (Anten Žigman) ; Frgula, smelar (Vincent Coff); Mahne, mravljinčar (Leo Laušin); Glincar-ca (Marion Bašel); Janček, pa^ (Dcilys na 3. str.) "camerlengo," predsednik apostolske komore v času intereg-numa med papeževo smrtjo in izvolitvijo naslednjega papeža. Moža zapreta še ta dvojna vrata, zunanja dvakrat maršal in notranja dvakrat camerlengo. | Ta vrata odprejo med concla-' vom le tedaj, če morajo iz njega odpeljati kakšnega težko o-bolelega kardinala ali pa če morajo spustiti vanj kakšnega zapoznelega kardinala. Optik (hitro vzame jih natakne in pogleda a | sorja): "Saj res, gospod K sor ..." ŽENE INDEKI^ Najnovejše mode spomladanske suknje $ , lahko naročite direktno „ varne po nižjih cenah drugje pri Benno B. LeU* J 034 ADDI80N JiO^1' ENdicott 3426 "Papež sem jaz!" Prosim, oglasite se Ti v lepših in večjih prostorih, jem mestu, se razume. Imeli so in to ne P"* :"J. 30" dda čez glavo. Kaj mislite, o- ko nasa mladina priredi liko ljudi nasititi in napojiti, to koncert, igro Vesna m zvečer niso mačkine solze ampak eni Plefe , . S3 vztrajali. Posebno "Ludvik Tudi lepe zahvaljujemo di-I tedvešek, tajnik "Napreja", je>rektoriju Domu za njih naklo-l il res preveč zaposlen. John; n3'enost ZDcriL "j avčar, tajnik SND in član •'Napreja" je tekal sem in tja. j No, z eno besedo: vsi so bili čez g avo zaposljeni. Upam, da je 35-letnica dru-j štva "Naprej" štev. 5. SNPJ Z pozdravom rov tako, da nastane "konkl;j Naslednji dan se začne ob 10. j v Sikstinski kapeli volitev. Vra-| ta zaprejo, na oltarju gori v | čast sv. Duhu šest sveč. Običa-j jen način je glasovanje z list- Uefcnirajte, da vas pelj6 „ tki. Prej so poznali tudi kom-\varno. Sedaj je čas. da ^ ' promisno volitev, to je, enega a-jčite Fur c°at narejen P^ li dva kardinala so poverili, naj |meri za prihodnjo ziino P kot razsodnika imenujeta pape-!nižji ceni ža. V konklavu Gregorja XII.' je ta naloga pripadla kardina,lu o'Orsatu, ki je takoj vzkliknil: "Škrjančki". "Na dan sodbe" v Collin-woodu Čudno se sliši beseda, Na dan di. Ravno te dni je izšla zanimiva knjiga njegovih izjav in govorov. Ti govori so predstavljeni kot nekak nov življenski program Jugoslavije, katerega nosilec in garant je ^dr. Stojadinovič. Jaz sem "Srečko Srečkovič" je govoril dr. Stojadinovič v Beogradu, in kamor jaz pridem na shod, tam ne sme deževati" je dejal v Ljubljani. "Kar primem, je zlato", je trdil pri drugi priliki, "rojen sem pod srečno zvezdo" in "jaz sem batlija", človek, ki mu nikoli nič ne spod|eti. In v zboru so govorili za njim, da bo njegov režim trajal desetletja. . . Še posebej je imela ta propa-akcija, ki je brezobzirno in ne meneč se za moralno kvaji- jganda to lastnost, da je hotela prisiliti naso javnost, da fikacijo sredstev skušala dvigati prestiž in avtoriteto Stojadinoviča- ter ga izoblikovati kot centralno osebnost vsega našega narodnega in državnega življenja. Naš narod. ima, odkar je zedinjen v lastni državi, samo enega voditelja, nosilca krone Karadjordjevičev. Interesirani agitatorji pa so bili na poslu, da ustvarijo videz, kakoi li verjame. Nevernih Tomažev ni smelo biti. Zasluga gospoda Cvetkoviča je, da njegov prihod pomenja konec dobe, ki je našo državo vodila v težke pej turbacije. Stojadinovičeva diktatorska pooblastila sc iz finančnega zakona izginila. Beseda "vodja" in "vodl-,elj" je dobila na srečo svoj prizvok, ki je sedaj glavni se da si je narod postavil .druge voditelje in kot vrhovnega I predmet "Ježeve" obdelave. Gospodarska politika, ki * med njimi dr. Milana Stojadinoviča, Priznati moramo, da je vsa ta leta izživljala v centralističnem praveu, se se veje bil bivši predsednik vlade sam mojster v tej propagan- da ne da preko noči preokrenili. ve," to je zaprt prostor. Okrog "Papež sem jazi" To j£ torej dvorišča postavijo visoko lese- zelo nevarna metoda. Vsak kar-no pregrado, ob njeni notranji dinal mora ob svoji mizici iz-strani zgradijo šest stavb, ki je | polniti glasovnico, ki jo položi vsaka r^d njimi opremljena z ■ potem v kelih na oltarju. Če je vrtljivo duplino. Te dupline so J kakšen kardinal bolan, gre-po-tako zvane "ruote" (kolesa) in sebna komisija v njegovo celi-posrec'/vjejo zvezo z zunanjim co, da sprejme tam njegovo gla-svetoni. sovnico. Noben kardinal ne sme Vsairomu kolesu streže po en voliti samega sebe, zato mora "kapitan"' in sicer so kolesa po biti na glasovnici tudi ime ti-dve uri popoldne v obratu. Če stega, ki jo oddaja. nekdo zunaj pozvoni, se oglasi j — ________1 —; znotraj duhovnik, tako zvani "tuditore di ruote,"' prisluško-j valeč kolesa. ~.rso pošto za zapr-i te kardinale odpira in skrbno, cenzurira konklavni maršal, prav uetko tudi pošto, ki jo sami odpošiljajo. V svet ne sme nobena beseda o tem, kaj se v konklavu dogaja. Vsakemu kardinalu odredijo celico v zaprtem prostoru, ki obsega tudi Sikstinsko kapelo. Ta celica obsega tri stanovanjske prostore za kardinala, njegovega tajnika in služabnika, Op.milici je preprosta: postelja, pisalna miza, umivalnik in nekoliko stolov. Okna zadelajo tako, da ostane le nekoliko razpo-;„v 2& zračenje. Obede pripravljajo '..ardinalom v lončenih posodah. Mod konklavom Pija XI. je nekoliko kardinalov zbolel^ ker so jim jedi pripravili v ci-j ";K zaprl cm pro-1 Zakrajsek Fun^ Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AV^ Tel: ENdicott dicott JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 650?. ST. C LA I It AVE. ENdicott 11 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpok Mi smo vedno pripi'avljeni z; najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: , 152 East 15,'inU street Tel.: KEumurcj^^ iUU • i I) kol lil). V 22. marca, 1939. ENAKOPRAVNOST BTRANS Brata je umoril — zaradi ženske Bukarešta z napetostjo .Vsa rjtt razpravi proti svečeniku Oceanu, duhovniku grško-pra-^oslavne cerkve. 60-letni duhov-Je svojega mlajšega brata 1°na umoril s kladivom zavolio ^nske. ^rUceanu, ki je bil nastopil 2 raznimi verskimi spisi, je Pravijal svojo službo v majhni P°deželski župniji nedaleč od kukarešte. Bil je vdovec in za-111 pravoslavne vere so mu QePovedovali, da bi se še en-rat poročil. Zaljubil pa se je ,ed Petimi leti v 181etno kmeč-° dekle Marando. Svoje za-^ ^jenosti ni mogel premagati p,.; se je odločil za prevaro, jj1 kateri mu je pomagal mlaj-brat. Ker se sam ni mogel f ,°c'ti z Marando, si je dal iz-^ ' listine svojega brata in Je z dekletom poročil pod nje- SOVjjjj ^evare rodili trije otroci, je bil imenom. Nihče ni opazil in zakon, ki so se v sprv; a zelo srečen. j ^'ajši Cruceanov brat je bil ^ gost v njegovi hiši. Zalju-jjjti?a se je v svojo mlado sva-ki je bila po papirjih sicer %>va žena. In ker tudi Ma-aa ni ostala brezbrižna do ga^0vih snubitev, je Jon neke-pre Cruceana, naj mu ^ Pusti ženo, ki mu po zako-itak pripada. Duhovnik je to obe °dbil in prišlo je med h. ma bratoma do hudih pre-PlTr- | bodo upoštevali tudi osebne že 11 je. Ustvarili bodo 30 vrst pomožne službe, ki bodo v najširši meri specializirane in za katere bodo ljudi vzgajali delno že v mirnem času. 4. V obratih, ki so življenjsko važni za vojno gospodarstvo, o-stanejo nenadomestljive moči, pred vsem velik del oseb, ki imajo obveznost pomožne službe. Za vojno službo pridejo v poštev le tedaj, če obrat ne bo več eksisti-ral. Nasprotno pa se odtegnejo službi v armadi le res nenadomestljive moči. V novembru preteklega leta je. Jon zopet prišel v bratovo hišo, da bi uveljavil svoje pravice do mlade žene. Zagrozil je, da bo prevaro starejšega brata razkril, če mu prostovoljno ne izroči žene. Iz prepira je postal spopad in v tem spopadu je duhovnik Jona s kladivom pobil na tla. Jon je obležal na mestu mrtev. V času, ko se je zgodila tragedija, Marande ni bilo doma. Cru-ceanu je stlačil truplo v kovčeg, ki ga je skril v klet. šele po nekoliko tednih je Marandi priznal strašni zločin in žena mu je jokajoč prisegla, da bo molčala. Toda huda skrivnost ji je težila preveč dušo. Skušala se je je osvoboditi s spovedjo ali pa je ob kakršni koli priliki kaj namignila — skratka stvar je prišla med ljudi in končno tudi do Metric). policije. v . prv0 dejanje se vrši v gozdu, Hišna preiskava v župnišču j drugo na vasi in treje v sodnij- Urednikova pošta (Dalje z strani) stir (Fredy Hribar ml.) Črne, oglar (Frank Jereb); možiček, berač (Alcjz Volk(; sodni sluga (Tony Drenik); žandar (Fr. ov. je odkrila zločin popolnoma. Du hovnik je vse priznal. Sedaj se mora mož, ki je med župljani užival veliko spoštovanje in čigar pridige so pogostoma objavljali v cerkvenih listih, zagovarjati zavoljo umora. Raz-pravna dvorana je nabito polna, a tudi pred sodnim poslopjem je stalno velika gneča ljudi, ki skušajo zvedeti vsaj odlomke z razprave. Med tem so zakon med duhovnikom in Marando, ki nastopa pri tej razpravi kot priča, ^razveljavili. Vsak moški dobi puško ski dvorao. Godec. Igrovodja Joe 2na švicarski vojaški orga-1 silami nadomestili vojake po-,r in publicist, polkovnik j vsod tam, kjer jih z njimi lahko 8Ckn 'asi ,!e prec* kratkim v j nadomestijo, n. pr. v pisarnah, jr^', 11 Predavanje, v katerem je;pri popravilih, v kuhinjah, hle °ril da bi se za primer Iga uporabijo v zaledju, pomeni Pritegnile v voino službo'na fronti eno puško manj, zato ložlji 0 novih načrtih Švicar-ivih, delavnicah. Vsak vojak, ki BL jedilo ali neposredno vse raz- bodo poskrbeli, da nadomestijo Dramsko društvo Verovšek vabi na poset te ljubke ljudske igre. Igra ni kako pusta drama, pač pa ime vse polno prizorov katerim se boste smejali. Frlu-ga pravi, da je to vloga kakor nalašč zanj in če bodo gospod rihtar Toneta obsodili na smrt, ima on v culi že štrik pripravljen, le njemu naj ga izročijo pa se bodo kmalu guncal na gav-gah. Pravi, da on ne bo zastonj podplate trgal, čeravno pride bos na sodnijo s čevlji na ra-ramah. Pet "gondinarjev" bi ne bilo nič preveč, in nekaj mu bo že ostalo za "brinjevček". jjjj -Jwe moči, tudi tiste, ki so Dgjj^trali doslej iz tega ali o- Y razloga za nesposobne. \y, rjlria bodočnosti, je izvajal bo "totalna vojna" in jih '0 ne več objektov, ki bi ali tUaS,?r otnik iz človečanskih tr adicijskih razlogov štedil. kakršna je Švica, nima izbire, da bi to dejstvo , eIu Seveda vsa ta jeza na Toneta je pa le zato, ker mu je začel v zeljnik hoditi, pa ne da bi mu pomagavka, kaj naj pa on po-smolarski kšeft prevzel, sveta zaledju pri gradnji cest, utrdb] tem počne ali naj prežene Mah 0W."- Priznavala ali ne. Če naj C? svojo eksistenco pred so-■C* napadom ali pa nevar-j , takšnega napada zmanjša,' Šfcv pripravljati z vsemi du- : Ulj .mi> fizičnimi in materialni-j Uami na totalno vojno. v I !?fe jenih poseb"'h razmerah! V > da zc*rži prvi dni in te- j Mobilizacija se mora zato i ^u])! ')rv'b dni izvesti z maksi-i bo(]o° silo. Novi načrti, ki jih| i^fiu to svrho predložili zvezal ii-; i »Vfctu, temeljijo zato na I 11 načelih: " vsakd o, ki je količkaj sporty kakšno delo, mora kori-Wa^K.akršni koli obliki državni ^lih '" ^0slej so v mnogih pri-iiiri' ^roSlašali za nesposobne a'> ki s i\rn i • n. pr. kot športniki ali itd. s pomožnimi močmi. 3. Vsakogar bodo uporabili tam, kjer bo njegova pomoč najbolj zalegla. V pomožni vojni j službi naj opravlja vsak tisto delo, ki«a je vsaj kolikor toliko vajen. Pri dodelitvi dela bodo po potrebi poskrbeli za delovno izobrazbo in kolikor bo mogoče neta od mravljinčenja. No, tega pa že ne, ta kšeft ne nosi toliko smdlarjev. Vidite, takile prizori in besede so v dejanjih igre "Na dan sodbe" in še več, seveda ako vse to hočete videti in slišati, morate priti v nedeljo na igro Vcrovška. V. Coff Uui L- ^so se pozneje odlično iz- AESs runu tz Pounds] OffTfiMED FROM MORE -TFlfWSOO RX/WS OF OPTHRLMIC SlflSS ' Good eyeglass lenses must K ABSOLUTT^/ FLAWLESS f I^ESPITE A ftmflS FAUftC^TriH" EYETtETtA HPiVE AIQTHIVG To DownHTHE EVHS 1 TRIS \s merely ANOTHER U«ME FOR CflW/AOE TEETH, WHICH OtAEAcnERiZrORWWERboS miMALS.BY , WOMT&EV ARE USED FOR TEARING FLESH J FW3M THEIR PREY....... 600 LBS. % l^lekt vic ualci. V bodočev bodo" do s! p0znali samo ljudi, ki bo-'i °s°bni za vojaško službo a-iJfj^^^oniožno službo. Samo v Ho}iBi!11 Zelo resnih bolezni in "bi; •Ien.l bodo tega ali onega za popolnoma nespo Dioiš']'- ,)r'bajajo v poštev tudi l.nad48. letom, ki doslej ni- H'o|)( ".'"'ki. Zgornjo mejo za o-JJ i|Qvi ^v vojaške dolžnosti so " k h 1Jo pomožno vojno služ- v poštev niti iz LBS. PVEti STOMACH-ACHES. 8ftCX-P|CHES AMD SORE LEG muscles are opTew owfeny -reyKTsqaur to defective EYESIGHT t 0 krajevnih imenih v Julijski krajini Vsako zločesto delo ima, kakor pravi že star pregovor, za posledico, da mu morajo slediti še druga podobna dela. To velja očitno v posebni meri še o pretvorbi prvotnih slovanskih krajevnih imen na Goriškem, na Krasu in v Istri. Dekret, s katerim so se uvedle namesto slovenskih in hrvatskih imen razne celo na novo izmišljenje skovanke, nosi datum od 28. marca 1923. Res je sicer, da je že med svetovno vojno poseben u-rad pod vodstvom profesorja Bartolija sestavljal ta seznam, toda izbrana imena pričajo vse prej kakor o znanstveni sposobnosti sodelujočih članov in ustanov. To so čestokrat poudarjale tudi razne italijanske revije. Omenimo naj samo italijanski Touring Club, ki se ni.strašil kritizirati novi naziv za goro ob jugoslovansko - italijansko -nemški tromeji, ki nosi staro slovensko ime Peč, in ki so jo italijanski "znanstveniki" prekrstili v "Monte Forno." vem mnenju, v sorodstvu s tem italijanskim imenom še nekatera krajevna imena ob furlansko-slovenski meji, tako na pr. Fai-ti, Faje, Faed, Faedis, od katerih baje izvira tudi priimek Faidutti, predlaga Scocchi razna nova krajevna imena, tako za Bukovje pri Postojni namesto dosedanjega italijanskega naziva Bucuie, Faggeti; za Bu-kovico pri Vrtojbi predlaga ime j Faggetto in za Bukovico za Dra-1 go, Faggetto in Vallone, pri če-J mur je Scocchiju očitno vseeno ali je Bukovica v dragi ali za drago! Še lepše doneče ime bo dobilo Podbukovo na Cerkljanskem: glasi naj se Pie di Faggetto. Scocch; j-: prepričan, da bodo Slovenci z večjim navdušenjem sprejeli ta nova imena, kakor prejšnja nesmislena, in da bodo ta imena, ki so zaradi svojega rastlinskega izvora lažje um-ljiva, dala deželi "čisto nacionalno lice." graditi naselja za nameščence in to naselje bo na Mussolinije-vo željo po tovarni "Aquila" nosilo ime "Aquilinia." Sedaj pa se je oglasil v tržaškem "Pi-colu" neznani pisec, ki zahteva to ime za ves okoliš, ki nosi danes ime "Zavije," češ da je to ime eksotično, in sicer da izvira, kakor je dokazal neki pro- fesor Pontini, od nemške besede "Zoll." Tu da je namreč ter kla politična in carinska* meja med Avstrijskim vojvodstvom in Beneško republiko. To poimenovanje je to član-karju v "Piccolu" tembolj potrebno, ker bodo baje v kratkem začeli kopati ob izlivu Ro-sandre kanal za plovo. Medtem, ko se Scocchi tako "znanstveno" bavi s poitalijan-čenjem krajevnih imen so drugi dalje praktično na delu. Omenili smo pred kratkim samovolj-Proti izbranim imenom je po- ne ukrepe pristojnega podešta- novno tudi že nastopil bivši republikanec Angelo Scocchi, ki se je rodil za Skoka. Toda on ni obsojal krivičnega in smešnega postopala kot takega, temveč je skušal skromnim in vse prej kakor zadostnim znanjem slovenskega jezika dokazati, da bi v marsikaterem primeru lahko izbrali lepše italijansko doneče ime, ako bi bili slovanska krajevna imena enostavno prevedli. Tako je pred časom navedel celo vrsto imen, ki spominjajo na cerkev ali na svetnike. O tem smo tudi mi že svoječasno poročali v "Istri." Kako je Scocchi rešil to vprašanje, naj poka- j že sledeči primer. Cerkno je u-radni ukaz.preki;^ v Circhina,' Scocchi pa je predlagal za Cer-j kno novo italijansko ime "Pie-ve" in to ime on dosledno tudi' že uporablja ... Sedaj pa je izdal *. tržaškem mescjuiku "Porta orientale" novo "znanstveno" razpravo, v kateri se je spravil na krajevna i-mena, ki spominjajo na rastline. Zaradi lepšega ji je dal doneti vislov "Toponimi fitonimi-ci.' Po daljšem uvodu, ki naj bi podal pregled o primorski flori, se bavi tokrat samo z i-meni, ki imajo za podlago "bukev" ali "bukvo." Ker se glasi' italijansko :me za bukev "fag-j gio" in kev so vsaj po Socchije-1 ta glede preimenovanja Velikega in Malega dola na Krasu. Sedaj so na vrsto Žavlje pri Trstu. V žaveljskem zalivu je v zadnjih dveh letih nastala velika rafinerija za mineralna olja, ki jo je postavil v prvi vrsti židovski kapital, katere sadove pa uživajo danes drugi.^V zvezi s to tovarno bodo začeli sedaj a3=ffs!33s3c=icsr Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 4 mesece $1 za Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Asthma Cause Fought in 3 Minutes By dissolving tuid removing mucus or plilcgm that causes strangling, choking Asthma attacks, the doctor's prescription Mendaco removes tiic cause of your agony. No smokes, no dopes, no injections. Absolutely tasteless. Starts work In 3 miaute3. Sleep soiindlv tonight. Soon feel well, yearn younger, stronger, and eat anything. Guar-anleeu completely satisfactory or money back. If vour druggist is out ask him to order Mendaco for you. Don't suffer another day. The guarantee protects you. =30 O Jj%flR\Na BUNDMESS, Smm. F&VS. VSRITBR OFTBE CEUJ8SWE0 DtftRV VfliJtt: *AMO€© I BETWE MMSBf YolMW CCOROT VMtom n.msstasmwm s® ^^sevf GO OJO MS grwe: He v/fcs vwmot «> W5ZTTW ThSSE TEASC VWOT5 BECWSE HE UOgrO TfiS HWPBR.V PITTING 0-5KK EVER*»4BC* i'6 CW>) WW ifeDA-,' CCrti pomaknili do 60. le- = h ))0°s\OVoljci pa so uporabni =s >žno službo ne glede na == Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "TKE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z k zgodovino Slovencev. Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently mains its gleaming illstre, won't stain, mst or darken, cleans easier, lasts longer •nd safeguards health. "Try it in your own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and value of this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. [OEZ3Q] \o > let, a- Tudi ženske bodo i- = H., V'/:?*nost sodelovati kot pro-0lJke bol pomožni službi, n. == hišnicah, pisarnah, za = Cjfl%0 Ja ^'dorasle žensk v zvezi z delov- TA KUPON z ostalimi za tekoči teden, s~49 centi, opravičijo psebo do treh malih krožnikov za kruh. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil ne sprejemamo po pošti. ^lja~MJ Motornih vozil itd., kar = % .. °stalem tudi za osebe, ki == IME ■ O i o Knjiga je vezana stane $1 vojaški dolžno- == = Naslov Sh/-^tio v vojnem gospo- EE '•i^, " bodo uredili s posebnim = Mesto ,, "om, == —----T Dobi se v uradu Enakopravnosti, / 6231 St. Clair Avenue Knjige:- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po fOc vsako- Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler sr še v zalogi. Q o D o ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio VQ i -Ui botk) pomozmnti m 01 K D O 000000020000000002000000010231020002020200010000010001020202 hSjgjgySy^gXSy!)!?^ ® 9 t KRMAR MILANOVIČ POVEST IZ POMORSKEGA ŽIVLJENJA Tam zadaj pa,, odkoder je prišel vihar, ravno na nasprotni strani, odkoder je dopoldne vlekel veter, je bilo nebo popolnoma črno in vse morje zavito v grozno, senco. Ladja je bila nagnjena na stran kakih štirideset stopinj. Vsi so bili zbegani. Zaman so poizkušali odvezati jadra, zakaj tako močno so se držala jambor, da ves trud ni nič pomagal. Vsako delo, ki so se ga lotili pomorščaki, je bilo brezuspešno. Toda najhujše je imel še priti. Grozila je še ona grozna črna senca, katero je v malih presledkih prekriževal blisk, in z njo vsa ona mogočna jeza, ki jo je izražala njena divja postava. 'Moj Bog!" je kričal kapitan nad drugim pomagačem, ki je stal poleg njega smrtnobled, kakor okamenel in brez pomoči, "kaj ste naredili?" Kolo se je pritisnilo trdo h krmilu, ladja pa je štrlela nemb kakor hlod proti viharju, jambori so se pripogibali globoko proti vodi. "Vlecite! za vaše življenje gre, ljudje božji, vlecite!" je kričal kapitan kakor fflazen, zakaj mornarji so stali kakor okame-neli pri jadrih, vsi prestrašeni vsled tako naglega in silnega viharja. Milanovič, ki je stal sredi zadnjih stopnic, je videl prej kakor kapitan kaj bo prišlo. "Vsi možje na vetrovno stran!" je zakričal na vse grlo. Več ni mogel povedati, že ni bilo čaea. Veliki črni oblak je bil že tir; vsem je zastala sapa: če se jambori ne zlomijo, je ladja izgubljena. Resk! Les se je razlomil in zdaj so švigale proste vrvi po zraku in raztrgana jadra so divje valovila po vetru. Dva največja jambora sta se prelomila, kakor bi kdo na kolenu prelomil tresko, prvi nekako" v sredi, drugi že skoro na krovu. Množica lesa, vrvi in jambor je visela letel čez krov. Le nekaj manjših jader je bilo še na svojem mestu. Veter je pograbil ta jadra, zasukal ladjo ravno vetru nasproti in podil "Adrijo", ki je vlekla s seboj polomljene jambore in raztrgana jadra, v temno negotovost. Ni je večje nesreče, ki more zadeti ladjo na širokem morju, kakor je bila ta, v kateri se je tu nahajala "Adrija". Morje je postajalo vedno bolj razburjeno, valovi so se dvigali visoko kakor gore, ladja se pa ni mogla dvigati pred njimi. Voda je poplavila po ladji vse, kar ni viselo ; nekaj oken se je razbilo; vsa ladja je zadrhtela v groznem strahu in negotovem pričakovanju. A najhujše je bilo še to, da so razlomljeni trami, ki jih je ladja vlekla za seboj, nepresta no udarjali ob njene stene. Gro-menje teh udarcev in divji vrišč viharjev je moralo tudi'najmočnejše srce napolniti z grozo in trepetom. Križni jambor je sicer še stal; a ker so bili vsi njegovi podporniki polomljeni, je nihal sem-in tja kakor jeziček na tehtnici. Poleg tega je odela morje črna, noč_ še z večjo grozo; le v presledkih so jo razsvetljevali bliski z grozno lučjo kakor v posmeh. Mornarji in potniki so strmeli in čakali, kaj bo. Le to jim je bilo jasno: če hočejo ladjo rešiti, je neizogibno potrebno, da jo osvobode, in sicer takoj osvo-bode težkega lesovja, jader in vrvi, ki so viseli ob njenih straneh in jo takorekoč šiloma vlekli v grob morskih valov. Kapitan je tako kričal,^da je skoro onemel; njegovega glasu niso mogli več razumeti. Kakor trombe glas pa je zdaj zadonelo povelje Milanovičevo po krovu: "Vsi možje! Presekajmo vrvi! — Tesar!" "Tukaj!" je prišel odgovor z nasprotne strani. Milanovič je hitel proti glasu, poklical še enkrat in že je stal in se prerila do shrambe orodja. V par trenotkih sta že prišla nazaj s sekirami. Vsak je dobil svojo, tudi tesar in Milanovič in zdaj so začeli tipati po vrveh, na katerih so viseli razlomljeni tramovi in z vso močjo u-drihati s sekiramo po njih. To delo jim je dalo zopet moči; sekali so kakor za stavo. Pogumni vzkliki so jih osrčeva-li. Zdaj jim še celo blisk koristil v toliko, da so lahko videli, koliko je že napredovalo njihovo delo. Podporniki so ležali po krovu kakor brvi od ene strani do druge. Na te so se spravili najprej, zakaj ravno ti so bili največja opora grozečim razvalinam. Med delom sta svarila Milanovič in tesar nekatere pomorščake, ki so v svojem pogumu hiteli na nasprotno stran in tam sekali, naj se varujejo in naj rajši pridejo nazaj. Slutila sta namreč popolnoma prav, da, ko bo enkrat posekanih večina podpornikov, bodo ti potegnili za seboj tudi druge. In tako se je tudi zgodilo. Kar naenkrat po močnem u-darcu so se odtrgale tudi ostale vrvi in vsa zmešnjava se je po-greznila čez krov. V istem hipu pa se je razlegel tudi krik, ki je šel skozi mozeg in kosti in pretresel osrčje. Omrežje, ki je bliskovito hitro zdrsnilo čez krov, je potegnilo s seboj tudi nekega moža. deloma na krovu, večina, v vodi ifi slednji so drgnili ob ladjino tesar ob njegovi strani, steno, kakor bi bila ladia zadela ob skalo. Ladja se je dvignila. Iznova. Neposredna nevarnost je bila s tem odstranjena, zakaj zdaj tramovi niso več udarjali ob ladjo; a vendar jih je družila z njenim truplom še cela množica vrvi. Vsak blisk je pokazal še vedno obstoječo nevarnost in brez presledka so se menjavali udarci sekir in divje tuljenje viharja. Naposled je sekira zadnjikrat zapela; zadnja vrv je bila presekana, zadnja vez odstranjena. Kakor v omotici, se je zganilo tramovje na moi'ju in se nekam nevoljno poslovilo od ladje, ki se je tako osvobojena kmalu oddaljila od njega. '•Hura!" je pozdravil Milano-vičev glas osvobojenje; moštvo pa je bilo do smrti utrujeno vsled strašnega napora, v ušesih jim je še vedno odmeval smrtni krik ponesrečenega mdža; zato so le mrzlo in malone malosrčno spremljali Milanovičev ohrabrujoči vzklik. Voda je vdrla od spredaj v srednje ladjine prostore. Zdaj je bilo najnujnejše opravilo, da rali iti brez premisleka in brez obotavljanja na delo. Milanovič je splezal ;po drogu in klical mornarje, naj mu slede. Kakih šest mož ga je posnemalo, drugi so pa obstali v temi in pričakovali v strašni grozi, da vsaJt hip zaslišijo smrtni krik svojih tovarišev, ki jih bo brcz-dvomno vihar pahnil v morje. Že so jim izginili izpred oči, nič več jih niso mogli videti, le v presledkih je bilo čuti medsebojne vzklike med zamolklim vi-harjevim bobnenjem; razločevati je bilo mogoče le še divje razbijanje belega jadra. Jambor je nihal in pokal, kakor bi moral vsak čas strmoglaviti čez krov. Vsa ladja je stokala in na krovu je bilo vse v brezsmotrnem gibanju. Slednjič so plahte prenehale frfotati; posrečilo se jim je, da, so jih pritrdili. Med tem so odšli vsi, kar jih ni bilo pri tem opravilu, k sesalj-kam, zakaj v ladjinem osrčju je stala voda tri čevlje visoko; tako je sporočil tesar. Kapitan je menil da je vsa ta voda prišla skozi vrata. Da bi bila ladja dobila luknjo, na to niti mislil ni. Tako je povedal tudi Milanoviču, ki je vsled ravnokar prestalega napora ves premočen stal ob križnem jamboru in premišljeval, ali naj tega puste stati ali ne, ker je vkljub temu, da so mu sneli jadra, še vedno zelo nihal. Polagoma se je ladja nekoliko umirila; tudi vode ni zajemala več v toliki meri. Dasi je vihar še vedno divjal z veliko silo, so vendar opazili, da polagoma ponehava. Oblaki je pokazala na nebu zvezda, a j svojo kabino in ga boječe vpra- je takoj zopet izginila. Bilo je ob polenajstih. Ljudje so bili do kože premočeni in vsled napornega dela do smrti utrujeni; zato so se morali nekoliko okrepčati. Tesar je iznova nekoliko popravil vodno se-saljko in sporočil, da je voda zopet narastla za tri prste. . Ta vest je grozno vplivala; zdaj ni bilo več dvoma, da je ladja prevrtana. Da bi mornarji ne izgubili poguma, je zapovedal kapitan, naj to grozno odkritje ohranijo kolikor mogoče skrivaj. Ob poldvanajstih je vihar odnehal ravnotako nenadoma., kakor je nastal. Ladja je imela še dosti moči, da se je dvigala in prerivala skozi valovje. Toda njene žalostne podobe, ki jo je kazala ob motnem soju bledih zvezd, ki so se zdajpazdaj prikazovale izza, obliikov, si ne moremo predstavljati. Jambori so bili le še kakor štorovje po požaru. Namesto velikega jambora je štrlelo na-vpik le nekaj tresk; na zadnjem koncu pa je žalostno ječal križni jambor, oropan svojega jadra. Vsa ladja je bila žalostna podoba opustošenja. Okoli dveh je naznanil tesar, da voda v ladji ni narastla. Ta vesela novica je razveselila kapitana in pomorščake. Pri vodni sesaljki so se delavci menjavali, zakaj to je bilo zelo utrdijivo delo. Voda je kar vrela iz sesaljke na krov in odtod odtekala v morje. Milanovič je še'i po suho obleko. Ko se je hotel vrniti na krov, je stala gospa Završniko so se razdelili in zdajpazdaj se va vsa bleda in prestrašena pred šala: "Kajne, v veliki nevarnosti smo gospod Milanovič?" "Najhujše smo že prestali; lako upam", ji je odgovoril z resnobnim skrbipolnim glasom. "Le nikar se ne bojte mi povedati resnico; jaz lahko vse prenesem, le skrb za otroka mi ne da miru. Ali ga bodete varovali, če nastane nevarnost res velika, ali ga bodete čuvali? — Ah, lepo vas prosim!'' "No, tako daleč pa vseeno ne bo prišlo; toda če vas s tem pomirim potem vam obljubim, da se name lahko zanesete. Prišli smo res v precej opasen položaj toda ker se svetli, go vse boljše." "Moj Bog! to je bila grozna noč! Vsak trenotek sem mislila, da se potopimo. Večkrat sem poskušala priti na krov, pa mi ni bilo mogoče, nisem mogla ne-sti s seboj otroka." "No, saj vidite, mi smo še vedno na delu", je odvrnil Milanovič nekoliko vesele je. "Le zaupajte nam, da bomo storili vse, samo da rešimo ladjo. Poskušajte moj nasvet! Pojdite počivat! Ta voda tu notri je brez pomena. Ladja bo kmalu zopet v pravem tiru. Jutro pride in poleg tega vodi ladjo izvrsten kapitan, kateremu se lahko zaupate." To rekši ji je prijazno prikimal in odšel na krov. Vso noč je bilo moštvo pri vodnih sesaljkah in delalo na vso moč, a kljub temu je voda v ladji naraščala od ure do ure, tako, da je bila ob jutranji zori že globoko v vodi. Edino upanje je bilo zdaj rav- nokar vzhajajoče solnce. Posl"' lo je svojo rožnordečo luč d®' leč tja po nepregledni morsl" gladini in razpršilo težke oW8' ke, ki so se kupičili na mestu njegovega vzhoda. Pa tudi m°r' je samo je pomirilo valovje i'1 vzravnalo svojo površino. Nep0' pisno lep dan je zasvetil za tako grozno nočjo. Straža je spala v spodnji'1 prostorih, nekaj pa jih je bil" na krovu pri vodnih sesaljk^' neprestano je odtekala voda morje. (bal je prihodnjič) (PRESNETO/ KEVMATlCNCW' BOLEČINE ME SPRAVLJAJO I OB PAMET ALI IMATE KAJ. I I f K.AR BI Ml ] I ^-iSF^ ^OMAGALO P 'Jvirdi IRPCCIM 00 RfVMATI/MA j PRODAM VCČ PAIH-EXPELLERJA. KOT KARKOLI P»iXi[6A [ TAKO JE DOBER. &A SE GA SAM