Ob rob občinskemu prazniku
Letošnji april se je držal po starem ljudskem izročilu: »Je vodo skalil, je prah naredil in tudi jajce je znesel«. Toda vse to že pred praznova-njem. V soboto na dan praznovanja pa se je predstavil ves umit in nasmejan v praznični obleki.
Pred osnovno šolo na Brezovici je bilo to sobo-to že od jutra vse razgibano. Vsak, ki je hitel iz enega konca prostora na drugega, je to počel iz določenega razloga. Že kmalu po deveti uri so se pričeli zbirati ljudje. Eni so prihajali z avtomobili, drugi z avtobusi, veliko pa jih je prišlo peš. Te se je videlo že od daleč, ker so nad glavami v rahlem vetru plapolale zastave
Približno 500 udeležencev je zasedlo vse klopi. Okoli 100 praporščakov s prapori raznih društev in organizacij pa je zapolnilo prostor do polovice po obeh straneh Na odru je stal moški komorni zbor Brezovica, folklorna skupina KUD Vnanje Gorice in recitatorji.
Točno ob 10. uri je bila otvoritev slovesnosti in pozdrav. Zatem je iz kletk zletelo okoli 50 golo-bov-pismonoš kot simbol miru med ljudmi in na-rodi sveta. Pihalni orkester je zaigral jugoslovan-sko in slovensko himno, dr. Stanislav Pejovnik pa je bil slavnostni govornik. Takoj za njim je prene-sel pozdrave iz pobratenega Lajkovca Zoran Mar-kovič.
Po končanih govorih je bila slovesna podelitev priznanj in nagrad občine, srebrnih priznanj OF, pokalov OK ZRVS in spominskega traku LD Brezovica.
S programom so nadaljevali dekliški pevski zbor, folklorna skupina iz Vnanjih Goric, in reci-tatorji KUD Barje, ki so nastopili tako prepričlji-vo, da se je ob izrečenih besedah marsikomu zasvetila solza v očeh.
Točno ob 11. uri je bila slovesnost z zahvalnim govorom predsednika KS Brezovica končana. Po tem ali pa že pred pričetkom si je vsakdo lahko ogledal razstavi ročnih del in lovskih trofej DU in LD Brezovica ali razstavo »Vodila jih je ideja partije...« Lahko pa je odšel tudi do bližnje javke TV-2 pod Gradiščem.
Prepričan sem, da še mnogi drugi menijo, da zaslužijo pripravljalni odbor in izvajalci vse priz-nanje in pohvalo za trud pri izvedbi programa.
Čeprav je bil pri programu opazen vpliv inflaci-je, bo ostalo to srečanje v prijetnem spominu vseh udeležencev. Glede na številno udeležbo in lepo vreme so tudi gostinci verjetno poslovali z dobič-kom. Torej april le ni bil tako muhast kot lansko leto na ta dan.
-. -        - -    ¦       /       ZVONE GRČAR
Nagrado občine — skulpturo »Lovec z barja« so prejeli:
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACUA UUBUANA VIČ-RUDNIK za uspebe v vzgojno-varstveni dejavnosti.
V letu 1982 se je osem vzgojnovarstvenih organiza-cij v občini združilo v enovito Vzgojnovarstveno or-ganizacijo Ljubljana Vič-Rudnik.
Po združitvi je organizacija prevzela v upravljanje 6 novih objektov, zgrajenih iz sredstev drugega in tret-jega samoprispevka. Dejavnost izvaja v 28 objektih in vključuje v vzgojo in varstvo 3.393 predšolskih otrok ali okoli 47 odstotki vseh predšolskih otrok v občini.
VVO dosega pomembne uspehe v dejavnosti in na poslovnem področju, predvsem v organiziranosti in kvaliteti izvajanja pedagoškega procesa. v pomemb-nem izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih, v učinkovitejšem povezovanju med vzgojnovarstvenimi
enotami ter s krajevnimi skupnostmi in drugimi de-javniki.
Predlagatelj: Izvršni svet Skupščine občine Ljublja-na Vič-Rudnik
KULTURNOUMETNIŠKO DRUŠTVO PRIMOŽ TRLJBAK IŽ VELIKIH LAŠČ za uspehe v razvoju kulturne dejavnosti.
Kulturnoumetniško društvo je bilo ustanovljeno leta 1945, ob 400-letnici prve slovenske knjige pa se je poimenovalo po Primožu Trubarju.
Dramska dejavnost društva se je razvila takoj po ustanovitvi z uprizoritvijo vrste del slovenskih in svetovnih dramatikov in se nadaljevala vse do danes. Njegove gledališke postavitve so bile odmevne tudi v republiškem prostoru.
Uspešna je klubska dejavnost društva. organizacija literarnih večerov in recitalov: partizanske lirike, re-volucionarne poezije, slovenske ljudskc pesmi, soci-alne lirike.
V  kraju nenehno deluje pevski zbor. ki se vsako leto predstavi na samostojnem konccrtu z vedno zahtevnejšim programom.
KUD Primož Trubar razvija kulturno dejavnost, ki je odmevna v širšem republiškem prostoru, spodbuja širjenje kulturnih vrednosti med delovnimi ljudmi in občani in razvija pravi odnos do bogate kulturne dediščine.
Predlagatelj: Zveza kultumih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik
JOŽE ŠERUGA za uspehe pri uvajanju inovacij na področju gozdarstva.
Po dolgoletni selekciji je vzgojil vrsto topolovih križancev, ki so prilagojeni mikroklimatskim in pedo-loškim razmeram na Ljubljanskem barju. Osnoval je preko 120 ha topolovih proizvodnih hasadov, iz kate-rih slovenska lesnopredelovalna industrija že pridobi-va pomembno količino lesa in zmanjšuje odvisnost od uvoza. Inovativni uspehi Jožeta Šeruge na področju topolarstva imajo širši pomen za slovensko gozdar-stvo in prispevajo k širjenju topolovih nasadov v jugoslovanskem prostoru.
Kot delavec in strokovnjak dosega vidne rezultate tudi na drugih področjih v stroki, predvsem pri po-gozdovanju in negi gozdov.
Jože Šeruga je tudi dolgoleten aktiven družbeno-političen delavec. Opravljal je vrsto dolžnosti v druž-benopolitičnih organizacijah in samoupravnih or-ganih.
Predlagatelj: Predsedstvo OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik
Pobudnik: Osnovna organizacija ZKS Mercator KIT LM - TOZD Posestva
Priznanje občine - grafiko »Lovec z barja« so prejeli:
DO GALVANOTEHMKA, Glinek pri Škofljici za uspehe v razvoju in gospodarjenju.
DO Galvanotehnika je bila ustanovljena v letu 1959. Začetki galvanske dejavnosti so bili preprosti, proizvodnja izključno ročna in ob pomanjkanju stro-kovnih kadrov.
Postopoma so ročno krimiranje in cinkanje nado-mestili z mehaniziranim polavtomatskim, razvijali in izboljševali tudi druge delovne postopke, uredili ke-mijski laboratorij, izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter na ta način zagotavljali boljšo kvaliteto in večjo proizvodnjo.
V  preteklem srednjeročnem obdobju je delovna organizacija, po pripojitvi Galvane iz Vižmarij, sko-raj izključno z lastnimi sredstvi zgradila novo proiz-vodno halo in avtomatsko linijo za niklanje, medeni-njenje in kromanje ter tako poskrbela tudi za varnost okolja.
DO Galvanotehnika ne skrbi le za lasten razvoj. Sodeluje s krajevno skupnostjo Škofljica pri izgradnji in urejanju komunalnih naprav, pa tudi s kolektivom in pionirsko organizacijo na osnovni šoli.
Doseženi uspehi in načrtovane nove investicije za-gotavljajo kolektivu te organizacije možnosti za na-daljnji razvoj na področju drobnega gospodarstva.
Predlagatelj: Izvršni svet Skupščine občine Ljublja-na Vič-Rudnik
GASILSKO DRUSTVO IŠKA VAS za uspehe na področju požarnega varstva.
Gasilsko društvo Iška vas je leta 1982 praznovalo 70-letnico obstoja.
V dejavnosti dosega pomembne uspehe na stro-kovnem in preventivnem področju. Zgledno skrbi za tehnično opremo, ki jo s prostovoljnitn delom in številnimi inovacijskimi zamislimi članov dopolnjuje. zboljšuje in prilagaja lastnim potrebam. Nenehno skrb namenja strokovni vzgoji in usposabljanju čla-nov, ki na tekmovanjih in vajah dosegajo visoke uvrstitve. Zato uspešno intervenira pri požarih in ob sušnih obdobjih na podkrimskem območju.
Člani Gasilskega društva so aktivno sodelovali pri obnovi Doma krajanov v Iški vasi in uspešno sodelu-jejo z vsemi dejavniki v krajevni skupnosti pri reševa-nju krajevne problematike ter uresničevanju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Pomemb-no vlogo je društvo imelo ob ustanovitvi krajevne skupnosti Iška vas v letu 1980.
Predlagatelj: Krajevna skupnost Iška vas
RAOIVOJ STEPlSNIK za uspešno delovanje na področju razvijanja in negovanja tradicij NOV.
Radivoj žc 20 let uspešno deluje v krajevni organi-zaciji ZZB NOV Kolezija, ki pod njegovim vodstvom dosega vidnejše rezultate. Izredno aktivcn je tudi v mnogih organih in organizacijah v krajevni skupnosti Kolezija in v občini.
Pomemben je njegov prispevek k ohranjevanju in negovanju tradicij NOB in k zbiranju dokumentarnih in zgodovinskih podatkov. Med občani. še posebno med člani ZZB NOV, je spoštovan in priljubljen. s svojimi bogatimi izkušnjami pa vedno pripravljen pomagati in sodelovati.
Predlagatelj: Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik
Pobudnik: Krajevna konferenca SZDL Kolezija
VLADA PERKO za dolgoletno prizadevno druž-benopolitično delo.
Vlada Perko je vrsto let aktivna družbenopolitična delavka v krajevni skupnosti Milan Česnik. kjer opravlja številne dolžnosti v organih krajevne samou-prave, konference SZDL in osnovne organizacije ZKS. Sodeluje tudi v delegaciji za zbor krajevnih skupnosti in samoupravno interesno skupnost, v or-ganih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in v drugih organih.
S samoiniciativnim, vestnim in nesebičnim izvaja-njem vseh nalog si je v več desetletnem delu pridobila ugled in priljubljenost med krajani.
Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Milan Česnik
CIRIL ROPRET za dolgoletno aktivno družbeno-politično delo.
Opravljal je, vrsto dolžnosti v krajevni skupnosti Brezovica - pjfedsednik sveta KS, vodja delegacije za zborkrajevnih skupnosti, predsednik komunalne ko-misije, član osnovne organizacije RK. predsednik gasilskega društva in še bi lahko naštevali. Pod njego-vim vodstvom je potekala gradnja gasilskega doma na Brezovici in številna komunalna dela tcr akcije. ki so prispevala k zboljšanju komunalnega standarda v kraju.
Ciril Ropret je dejaven tudi v občinskih in tnestnih organih in organizacijah. Kot dolgoletni poveljnik občinske gasilske zveze ima zasluge tudi za razvoj gasilske dejavnosti v občini. v kateri deluje prek 40 gasilskih društev. Aktivno je sodeloval v občinskem štabu Civilne zaščite in pri izvajanju akcije NNNP.
Predlagatelj: Komisija za priznanja in nagrade kra-jevne skupnosti Brezovica.
CeStltaillO. Na siavnostnem zboru mesta Ljubljanč je bila ob dnevu osvobo-ditve podeljena plaketa mesta Ljubljane Alojzu Dolničarju - našemu dolgoletnerau družbenopolitičnemu delavcu. Nagrado mesta Ljubljane pa je prejel tudi Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko. Česti-tamo!