(fiZŽŽ/om s-yu&uce... NO. 223 Ameriška Domovina /If fid—- HO AMCRICAN IN SPIRIT fOR€!6N IN LANGUAG6 ONLY National and Internationa] Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B Več ljudi manj hrane! Mija išče s pomočjo Zahoda pot iz svoje gospodarske in kulturne zaostalosti, pa dosega sorazmerno le male uspehe. Hude težave ji povzroča prehrana naglo naraščajočega prebivalstva. New DELHI, Ind. — Indija z vso zunanjo gospodarsko pomočjo ne more rešiti vprašanje Prehrane prebivalstva. Število *ega raste hitrejše kot količine Pridelane hrane. Lani in letos s° pridelali povprečno le 77,-^0,000 ton pšenice in riža, 3.5 bilijone ton manj kot dve leti Preje, število prebivalstva med tein stalno narašča za okoli 2,2 °dstotka in je doseglo sedaj o-M 461,000,000, dva in pol krat toliko kot znaša število prebi-valstva Združenih držav Amerike. Narodna obramba težko brem'e Indija se trudi na vse načine, bi dvignila poljedelstvo in živinorejo ter tako poskrbela za °ljšo prehrano prebivalstva, ri tem ima toliko težav in o-v'r, da je napredek sorazmerno ^ojhen. Življenjska raven de-^nsko preje pada kot bi se dvi-liola, ker raste prebivalstvo hitrejše kot množine pridelane orane. Tudi ipdustrijalizacija ^ežele ne napreduje v obsegu ln z naglico, kot je vlada pred-videla. Indiji manjka kapitala ^h sposobnih ljudi, sedaj pa je korala še dober del sredstev u-Sfneriti v narodno obrambo, ko li od lanske jeseni grozi rdeča ^'tajska z morebitnim novim vPadom. Kdo bo prej uspel: Indija ali Kitajska? Rdeča Kitajska in Indija slu-'Ot9 zaostalim državam Azije in trike za zgled, kako naj bi se , uo mogoče skopati iz revščine l11 zaostalosti. Zahod podpira hijske napore z obsežno gozdarsko pomočjo, da bi ji po-agal do uspeha in potegnil na AJen° P°^ ostale dežele Azije in Svobodnemu naporu In-■1° stoji nasproti komunistična ^ot- ki jo kaže rdeča Kitajska. Je doživela v zadnjih letih ‘hde gospodarske udarce in je VoT^3 °Pus^i večji del svojih !kih načrtov, ko se je sprla °vjetsko zvezo in ji je ta uki-a vsako pomoč. Sukarno postavil kar sam sebe za ministrskega predsednika tat KARTA’ Indonez- — Di:k- s °r Sukarno je že davno do-re r Predsednik indonezijske toPU'blike, ravno tako kot je Ti- hovalJ^S°SlaVi;'i' Seda^ j6 ime' ske Se Sam se^e za m^nistr-] 1q3 Predsedriika. To mesto je °knoviiU^inil’ Sedaj ga ^ ZOpet rhi^aV^v°’ da radi želJ'e’ da bi Upr Vec^° kontrolo nad javno Val aV° ^ te-' PrRiki je imeno-her n°vih ministrov. Ge- zmer • Nasution je pa ostal še bister'1 in P°licijski mi' karn ™lsbJ0, da bo on Sukam^, nasledni:k, ako bi se Su-u kaj pripetilo. Angleška vlada označila svojo zunanjo politiko LONDON, Ang. — Angleški zunaji minister Butler je v svojem prvem govoru o zunanji politiki razložil parlamentu svoj političen program. Med drugim je tudi povedal, da morajo biti pogajanja z Rusi vezana na tri glavne pogoje: Noben dogovor z Moskvo ne sme spremeniti sedanjega ravnovesja v oboroženih silah; noben dogovor ne sme zrahljati sedanje povezanosti svobodnega sveta; Moskva mora priznati, da spada Berlin kakor tudi pravica vzhodnih Nemcev do samoodločbe med “življenjske interese” svobodnega sveta. Ruska zunanja politika bo po Butlerjevem mnenju stala pod dvema vplivoma: Kremlj stoji pred težko izbiro, kaj naj bo važnejše v gospodarstvu, in kam je treba najpreje usmeriti investicijski kapital, ki ga je za vse gospodarske in obrambne potrebe premalo; spor med Moskvo in Peipingom je tako globok, da bo pustil svoje sledove tudi, če bi se sprti komunistični državi pobotali. Mnenje zunanjega ministra Butler ja je zato pomembno, ker je po smrti socijalističnega zunanjega ministra Bevina prvi, ki res sam odloča o smeri angleške zunanje politike in ni navezan na mnenje angleškega ministrskega predsednika. Butler je dalje znan po svoji odločnosti, ne skriva se rad za dvoumne izraze. Iz njegovih besed se da sklepati, da angleška zunanja politika ne bo več tako omahovala kot je pod Macmil-lanom. Črnci v Sudanu skušajo z orožjem doseči svoje pravice CLEVELAND, O. — Svet je postal majhen, toda pozabljenih krajev imamo še zmeraj precej. Mednje spada sudanska republika. Tam divja že dva meseca državljanska vojna, ki je na las podobna tisti v 1. 1955. Divja v južnem Sudanu in se je rodila iz nezadovoljnosti črnega prebivalstva, ki je v manjšini in ga arabski del dežele brezobzirno tlači in izkorišča. Sovraštvo med Arabci in črnci sega daleč nazaj v zgodovino, zato je tudi državljanska vojna izredno krvoločna. Spominja na znani upor Mau-Mau v Keniji. Kdor pride nasprotniku v roke, je ob življenje. Sudanski diktatorski režim skuša zatreti vse sledi upora in tudi ne pusti, da bo kdo o njem kaj zvedel ali celo pisal. Zato svet tako malo ve o njem. Uporniki so toliko na dobrem, da imajo zaledje v sosednji črni Ugandi in Keniji. Ni dvoma, da bo režim zatrl u-por, toda miru ne bo, kajti režim noče slišati o federativni ureditvi republike, vztraja na sedanjem centralizmu, ki daje vso moč in oblast, pa tudi vse koristi le arabski večini. V krizo se bo morala vmešati Organizacija afriške edinosti, česar ne bo rada storila, kajti odnosi med arabskimi in črnimi članicami te organizacije niso ravno prijateljski in odkritosrčni. Sončno in milo. Najvišja tem-J-era tura 53. Kambodža gre na levo Predsednik Sihanuk se boji svojih sosedov ter se hoče nasloniti na Kitajsko, ki bo po njegovem v ne pre-daljni bodočnosti imela prevladujoč vpliv v jugovzhodni Aziji. BANGKOK, Taj. — Kambodža je pod vodstvom princa Si-hanuka pred nekaj leti stopila previdno na pot nevtralnosti in postopno ustvarila vedno boljše odnose z rdečo Kitajsko in o-stalimi komunističnimi deželami. Kljub temu je še dalje prejemala ameriško gospodarsko1 pomoč. Skupno je dobila 365 mi-j lijonov dolarjev iz Amerike, ni pa se seveda branila istočasno j prejemati pomoč iz Sovjetije. Sihanuk je priznal rdečo Ki-! tajsko, pretrgal diplomatske od-1 nose s sosedoma Tajsko in Juž.1 Vietnamom, ki stojita oba trdno na strani svobodnega sveta, in sedaj izjavil, da ne bo sprejel nobene ameriške . pomoči več mu ta ne bo dana “brez prav vsakih pogojev”. Izjavil je, da utegne poslati iz dežele vse francoske in ameriške vojaške svetovalce ter povabiti v Kambodžo kitajske “tehnike”. Trdijo, da je Sihanuk prepričan, da mora jugovzhodna Azija priti prej ali slej pod prevladujoči vpliv Kitajske in da je zato boljše, da se z njo spri-jezni čim preje. Na drugi strani se mož boji, da se ne bi Južni Vietnam in Tajska nekega dne sporazumela o delitvi Kambodže. V takem slučajd bi mu prijateljstvo Kitajske služilo kot obramba. Iz slov. naselbin GARDENA, Calif, — V soboto, 16. nov., je preminul tu 43 let stari Stanley Hace, rojen v Clevelandu. Tu zapušča ženo Dorothy, hčer Patricio in sestre Paulino Cairns, Mario Bisscotti, in Jennie Gorsha, v Clevelandu pa brata Franka in sestro Jose-phino Henderson. Prej je družina živela na Norwood Rd. v Clevelandu. KITAJSKA JE PREPREČILA UNIČUJOČI ATOMSKI BOJ? Kitajska komunistična partija trdi v obsežnem članku svojega uradnega glasila, da je Kitajska s svojim posegom v korejsko vojno preprečila neposreden spopad med Sovjetijo in Združenimi državami in tako svet rešila pred uničujočo atomsko vojno. TOKIO, Jap. — V “Ljudskem dnevniku” in v “Rdeči zastavi”, uradnih glasilih Komunistične partije in Kitajske ljudske armade, je bil objavljen dolg članek, ki doka- STEV. LXI — VOL. LX1 - j j Iz Clevelanda i j in okolice Seja— Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7.15 z\ečer važno sejo v običajnih prostorih. Kdo je našel— Zgubljena je bila zlata damska zapestna ura znamke Lon-gine z ugraviranimi črkami F. M. Z. in črnim trakom. Je drag spomin. Pošten najditelj je prošen, da jo proti nagradi vrne. Kličite HE 1-3809 po šesti uri Kdo je vse za Kennedy ja in kdo vse za Gold water ja? CLEVELAND, O. — Deželo so sedaj dejansko preplavili z vprašanji, ki se tičejo predsedniških volitev. Zdi se, da je precej javnih poizvedovalcev prišlo do prepričanja, da volivci nimajo pravice, da spremenijo svoje stališče do novembra prihodnjega leta. Na odstotke v poizvedovanjih ne moremo dati dosti, so pa vsaj znaki, ki povedo, kaj misli naš volivec. Da je sedaj za Kennedy j a nekako 60% vseh vprašanih, za Goldwaterja pa Te 40%, je znana stvar. Kaj pa tiči za temi odstotki, to je do neke meje zanimivo. Analiza številk pove sledeče: Za Kennedyja je le 50% vseh belih volivcev, zato pa 87 %r vseh črnih. Za Goldwaterja je samo 44% belih in 7% črnih volivcev. Za Kennedyja je 78% vseh katoliških in 45% vseh protestan-tovskih volivcev. Za Goldwaterja je 17% katoliških in 49%» protestantovskih volicev. Za Kennedyja je mladina: zanj je 67%» volivcev starih 21-29 let, za Goldwaterja jih je le 30%. Za Kennedyja je torej mladina, katoličani in črnci, Goldwa-ter ima večino samo med protestanti. Papež posegel v delo I* . I. E ‘l ! ;5',kC ijuusNc aimauc, uu uujavijen uoig cianeK, ki uoKa- V£ni({Č!f!ISKfyp3 KOnCliaUuje, da so Kitajci preprečili atomski spopad med Združe- nimi državami in Sovjetsko zvezo, ko so posegli v korej- P r e ri S e flnikom mncilovih sko vojno; k'tajsko popuščanje v boju za obalne otoke v ‘S d«! I ormozanskih vratih je prav tako rešilo Sovjetsko zvezo nfho Vse osSo nr ’stt pred nu'nostJ° Poseči neposredno v to merjenje sil. članek zvečer- ,, ^ 4 | obsoja sovjetsko grožnjo z atomskim orožjem v lanski ku-| Pretekli petek okoli petih po- VATIKAN ________ Vatikanski banski krizi in izjavlja, da komunistični blok ne sme biti koncil bo letos zasedal le še par|rjik?,i Prvi’ ki bi v b»°->u s kapitalističnim uporabil atomsko tednov; 4. decembra bodo kon- 0r°de' , ... .. ( čilski očetje šli na božične po- Ma-Iska komunistična partija; žitnice, ki bodo trajale verjet- v omenjenem članku očitno za- no izredno dolgo. Zato je zase-»vrača ruske trditve> da 80 Kl' danje zavaljeno z delom. Zdi'{^ci skušali zaPlestJ Sovjetsko se, da so koncilski očetje padli;zvezo v domsko vojno z Zdiu-pod vpliv političnih navad. De-, lenimi državami, v kateri bi se batirajo in ne gledajo, kako jim | ti vodilni sili sveta v rnedseboj-pri tem uhaja čas. Povrhu so se nem boju uničili, nakar bi Ki-pokazale globoko utemeljene, tajska avtomatično prevzela vo-razlike v vprašanju^ kdo vse naj | dilno vlogo v svetu. Kitajci tr-pomaga Sv. Očeti^prj njegovi j dijo, da niso preprečevali take-misiji. Doslej si .1%,vlogo glav-Iga spopada samo z besedami, nega svetovalca in spdelavca la-j ampak z dejanji, kot to doka-stila Rimska kurija, sedaj pajzujeta korejska vojna in spor misli mnogo škofov in kardina-1 zaradi “obalnih otokov” v For-lov, da bi bilo treba dati tudi | mozanskih vratih, ostalim škofom priliko, da se; V članku je oster napad na sliši njihov glas v pravnih poslih. To tekočih u-I stališče je predsednika sovjetske vlade N. Hruščeva, ki da se ponižno kla- naletek) na odpor ■pjfr kuriji iu,!rje "mnerislura imj^erialistojn,' njenih prijateljih in zagovorni- ne da bi ^ to najmanj upošte-kih, kar je sprožilo nenavadno v£(]j živahne debate v plenumu in na Članek je zanimiv v toliko, sejah raznih odborov. ker je bilo v zadnjem času pre- Tri in pol leta manj? NEW YORK, N.W. — Dr. T. Abelin s Harvardske univerze je potom obsežnega študija prišel do zaključka, da mora oseba stara 50 let, ki kadi, računati, da bo umrla okoli tri leta in pol pred nekadilci enake starosti. — Človeški vidni živec je sestavljen iz okoli milijona ten kih nitk. Strupenost do vere ne pozna nobene meje! WASHINGTON, D.C. — V šolskem okraju Montgomery je nestrpnost do vere šla tako daleč, da so v šolskem koledarju nadomestili besedo Božič z besedami “zimske počitnice” in besedo “Velika noč” z besedami “pomladanske počitnice”. Kar je pa še bolj značilno: v šolskem odboru je bilo toliko pristašev “počitnic”, da so nasprotniki zmagali le z majhno večino in spravili Božič in Veliko noč do stare veljave. Da delo ne zastane, je Sv. Oče sklical pretekli teden na poseben sestanek predsedstvo koncila kakor tudi predsednike raznih odborov in komisij na posvetovanje. To se pravi, svetoval jim je le on in ne oni njemu. Njegov nasvet je bil, naj branilci preteklosti ne računajo s tem, da bo vse ostalo pri starem. Sestanek je bil tem bolj potreben, ker bo koncil ravno ta teden obravnaval silno važne zadeve o krščanski edinosti, o odnosih do Judov in o verski svobodi. Največ zanimanja je seveda za bodočnost Rimske kurije. Vse se sprašuje, ali bo še mogla ohraniti svoj sedanji monopolni položaj v cerkveni upravi in kako dolgo ga bo. So znaki, da sedanji papež ni na njeni strani. Med tem je Sv. Oče nadaljeval s sprejemi raznih narodnih škofovskih skupin. Pretekli teden je sprejel okoli 180 ameriških škofov, nadškofov in kardinalov z njihovimi svetovalci vred. Se pred njimi so prišli na vrsto kanadski škofje. Cepljenje proti influenci zaleže le malo KANSAS CITY, Kan. — Trije vladni strokovnjaki so po natančni preiskavi prišli do zaključka, da cepljenje proti influenci ni posebno učinkovito sredstvo proti tej bolezni. Kljub široki uporabi cepiva se je število smrti zaradi influence v Združenih državah povečalo, trdi poročilo. Industrija zdravil, ki je izdelala preko 42 milijonov doz cepiva, seveda to brani in zagotavlja njegovo učinkovitost. Glavni zdravnik zvezne vlade dr. L. Terry je nato izjavil, da vlada še vedno priporoča starejšim ljudemin ljudem s kroničnimi boleznimi, naj se dajo cepiti proti influenci. cej govora o tem, da poljska in še nekatere druge komunistične partije posredujejo med Moskvo in Peipingom, da se njun spor ne bi vsaj širil dalje, če ga že ni mogoče poravnati. Hniščev se peSegnje za simpatije v ftepalu CLEVELAND, O. — Pravijo, da je hladna vojna med Wa-shingtonom in Moskvo začela popuščati. Morda je res, toda ne vidimo, kje. Toda hladna vojna med Moskvo in Peipingom se čisto gotovo širi. Tovariš Hruščev je vzel na primer na piko malo kraljevino Nepal, ki leži v Himalajskih gorah med Indijo in Kitajsko. Povabil je nepalskega ministrskega predsednika Tulsi Giri in se tri ure razgovarjal z njim. Ob tej priliki mu je obljubil izdatno pomoč za malo kraljevino in povrhu še obetal, da bo Zadnje vesti NEW YORK, N. Y. — Obrambni tajnik McNamara je tu pred Ekonomskim klubom govoril o važnosti ameriških oboroženih sil v Evropi kot sredstvu obrambe svobodnega sveta. — Trdil je, da morajo te pri sedanjem položaju ostati nujno tam, da vzdržujejo ravnovesje oboroženih sil v osrčju Evrope. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Ameriški zastopnik C. Stelle je zavrnil zahtevo Kube, da Združene države opuste svoje oporišče Guantanamo kot pogoj kubanskega pristanka na proglasitev Latinske Amerike v.h brezutomsko področje. Kubansko zahtevo je označil za izgovor, kajti v Havani morajo vedeii dobro, da njihov pogoj ne bo izpolnjen. »YEW YORK, N. Y. — Konvencija AFL-CIO je v posebni resoluciji pozvala svoje člane, naj se bore proti rasnemu zapostavljanju, kjerkoli nalete nanj, zavrnila pa je pritožbo svojega edinega črnega podpredsednika, predsednika uslužbencev v spalnih vozovih na železnici in nosačev Ran-dolpha, da se premalo zavzema za uvedbo civilnih pravic. BEJRUT, Lih. — Vlada predsednika Arefa v Iraku zatrjuje, da je popoln gospodar položaja, vendar trdijo sem prihajajoča poročila, da se vrše tam še vedno boji med vojaškimi enotami vlade in pristaši pregnane socialistične vlade. Sirija je oklicala mobilizacijo svoje armade in označila nove oblastnike v Iraku za izdajalce. Egiptovski Naser je Sirijo posvaril, da bo smatral vsako kršenje ozemlja Iraka za napad na Egipt. poldne je bila zgubljena od Har-land Ave. in E. 185 St. ali v trgovini Pick & Pay damska zapestna ura znamke Bulowa. — Kdor jo je našel, je prošen, da .•Tiče tel. 431-3406. Iz bolnišnice— Joseph Medvešek z 21141 Gol-ier Ave. se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Nagrade so dobili— Na bazarju Podr. št. 14 SŽZ v Euclidu preteklo nedeljo so dobili nagrade: Mrs. Nettie Stru-kel, 473 E. 142 St., Mrs. Angela Barkovich, 20300 Tracy Ave., Miss Kim Lapuh, 768 E. 200 St. in Joseph Mtehalic, 13907 Chickasaw Ave. Molitev— Nck**; ob sodmih bedo članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu in članice Podr. št. 25 SZZ molile v Želetovem pogreb, zavodu ra St. Ciair Ave. za pok. Marian Hlabse. kar sam prišel gledat, kakšno MjAM, BEACH, Ela. — Pred-je življenje v Nepalu. Ravno isti dan je kitajski maršal Chu-Teh slovesno obljubil neki nepalski delegaciji, ki jo je gostil v Peipingu, da “Kitajska ne bo nikoli zapustila svojega nepalskega soseda”. Da se Nepal res pomika v središče sveta, se vidi tudi po izjavi n e p a 1 s kega ministrskega predsednika, da je v oktobru, ko je bil v Washingtonu, povabil v nepalsko prestolico Ken-nedya in da mu je ta obljubil, da bo prišel na obisk. Zanimivo bi bilo, če bi človek vedel, s kakšnimi občutki so brali vse novice indijski politiki v New Delhiju. sodnik Kennedy je včeraj pozval Kubance, naj se otresejo F. Castra in izjavil, da bodo Združene države nastopile z orožjem proti vsakemu komunističnemu poskusu osvojili si oblast v katerikoli državi Latinske Amerike. Afriški televizijski načrti V več afriških deželah so že začeli uresničevati načrte in sklepe, sprejete na zborovanju, ki je bilo letos maja v Ženevi in ki so se ga udeležile v glavnem vse dežele na afriški celini. V prihodnjih desetih letih naj bi zgradili v Afriki okoli 7,000 televizijskih oddajnikov, ki bo- Severna Karolina integrirala ječe WILLIAMSTON, N.C. — Do demonstracij v prid civilnim pravicam je prišlo v malem mestu Williamston. Udeležilo se jih je tudi 15 protestantovskih pastorjev, ki jih je policija vtaknila v zapore in sicer vse skupaj v eno celico, ločeno od drugih demonstrantov, ki so vsi črnci. Pastorji so zahtevali, da morajo biti zaprti z drugimi priporniki ne glede na polt in začeli takoj gladovni štrajk. Jet-niška uprava jih je hitro premestila med črne zapornike, takrat je pa nastala zanjo nova težava: zmanjkalo je žimnic. Ker jetniška uprava ni imela denarja zanje, se je morala na hitro roko obrnti na pristojen finančni urad, ki ji je omogočil, da je že do večera nabavila potrebno število žimnic in blazin. Raizskave so drage V Združenih državah izdajo do delali večinoma po 625-vr-industrijske družbe za raziska-i stičnem sistemu, le Alžirija bo v nezaupanje in sovraštvo, ki Indija in Pakistan gonita medsebojno vohune KARAČI, Pak. — Pretekli četrtek je Indija pognala iz dežele drugega tajnika in dva u-službenca Pakistanske visoke komisije v New Delhiju, češ da sta vohunila in pripravljala sabotažo. Pakistan je na ta korak odgovoril z izgonom drugega tajnika in dveh uslužbencev Indijske visoke komisije tu z enako utemeljitvijo. Prepir o Kašmirju, ki se vleče od nastanka neodvisne Indije in Pakistana, je odnose med državama, katerih sestavni deli so živeli blizu 200 let pod angleško vlado v miru, spremenil ve letno okoli dva bilijona do- do nadaljnjega obdržala franco-larjev. Pri tem delu je zaposle-sko normo (819 vrst), Liberija nih skupno okoli 235,000 ljudi, j pa ameriško (525). ovira skupno obrambo pred nevarnostjo od strani rdeče Kitajske. Ameriška Domovina >%■ fvs ■ 3’t » r-«! ,i saacoj " OS bTn’st Clair Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland 8, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: i nited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 223 Tues., Nov. 19, 1963 Titova propaganda in emigracija ga tiska, kako obupne razmere vladajo med kulturniki “v ideološkem pogledu”. Ako kulturniki niti doma ne kažejo veselja do režimske filozofije, zakaj naj ga na tujem? Ali se ne skrijejo rajše za svojo kulturno stroko, kjer so mojstri, propagando pa prepuščajo režimskim spremljevalcem? Mislimo, da lahko zaključimo tole: kar je nastalo po vojni na Slovenskem kulturnih dobrin in umetnin, nam jih ni treba obsojati kot režimsko orodje ali celo tajiti iz golega protikomunizma. Pridemo v spor s stvarnostjo, ako bi tako postopali. Videti v nosilcih take reprezentativne kulture sluge komunizma kar apriori je ravno tako nesmiselno. Moramo biti pošteni pred lastno vestjo: vsako obtožbo moramo najpreje dokazati samim sebi, drugače ne drži. Te besede je narekovala pamet, ne čustva. Pamet nam pa tudi trdi, da je nekaj drugega obsojati jugoslovanski komunizem radi njegovih krvavih zločinov in njegovega preganjanja svobode na vseh poljih, nekaj drugega pa priznavati sedanjo jugoslovansko stvarnost z vsemi njenimi svetlimi in temnimi stranmi. Med svetle spadajo gotovo vse povojne pridobitve na kulturnem polju. Zakaj bi jih zamolčevali, ako jih režim hoče izrabljati v svoje namene. Nosilci pridobitev niso odgovorni za komunistične zlorabe na propagandnem polju. Če so pa komunisti, so to lahko pokazali že davno pred svojim prihodom v Ameriko, saj njihove prireditve po Ameriki niso ravno na prvem mestu na njihovih potih v tujini. I. A. Titov režim predobro pozna razmere med srbsko, hrvaško in slovensko emigracijo, da ji ne bi vedel prave cene, tako seveda, kot jo on razume. Ve, da je ta emigracija po prirodi obsojena na smrt, v 20-30 letih je v Ameriki ne bo več, morda še nekaj ostankov, ki bodo živeli ob spominih na svojo mladost v starem kraju. Na drugi strani potrebuje Titov režim propagando, kot to dela in je delal v zgodovini vsak političen režim, patriarhalni, fevdalni, kapitalistični in komunistični. Rabi propagando, da upraviči svoj obstoj in poveča svoj ugled med svetom. Propaganda se seveda ravna po občinstvu, ki mu je namenjena. Čim več ga je, čim pomembnejše je, tem več žrtvuje vsak režim za propagando. Ker se Tito hoče uveljaviti po vsem svetu, zato sega tudi njegova propaganda v vse dele sveta. To je ogromno področje, ki zahteva velike propagandne stroške, na drugi strani pa tudi celo armado agitatorjev, domačih in tujih, stalno plačanih ali pa najetih za posebne slučaje. Poleg agitatorjev je treba imeti tudi veliko stalno zalogo propagandnega materijala, posebno gesel in idej. Brez njih je vsaka propaganda mrtva, naj bo tehnično in organizacijsko še tako posrečena. To skušnjo je napravil tudi Tito. Nekako do leta 1955 je bil za mednarodno politiko še zanimiva politična prikazen, potem je začelo zanimanje zanj hitro pojemati. Njegovi propagandi je začelo primanjkovati originalnih idej in domislic — na tem polju ga je hitro pobil Hruščev s svojo prirojeno in ljudsko demagogijo —, pa tudi za denar mu je šla zmeraj bolj trda. Dinarjev ima gotovo dosti, toda ne dolarjev in v med narodni propagandi zaleže le dolar. Ker je torej Titova propaganda razpredena po vsem svetu in so stroški zanjo veliki, mora z izdatki postopati racijonalno in tehtati, kje so stroški za propagando upravičeni in kje ne. Če gledamo s tega vidika na Titovo propagando med jugoslovanskimi begunci, še posebej pa med slovenskimi, lahko hitro pridemo do zaključka, da jugoslovanski režim ne bo zanjo ttošil ne veliko denarja ne veliko agitacije. Ta zaključek potrjuje tudi praksa. Titovci na primer ne vzdržujejo, kolikor vemo, niti enega slovenskega časopisa v Ameriki, pri morebitnih podporah so pa skopi. Kot agitatorje pošiljajo med emigrante le diplomatske zvezde četr tega razreda in konzularne uradnike druge in nižje stop nje. Ti opravljajo svoj posel bolj po službeni dolžnosti, kot z misijonsko gorečnostjo. Vedo že naprej, da bodo njihovi napori brez vsakega haska za komunistični režim. Ako dosežejo tupatam kaj uspeha, so to izjeme, ki potrjujejo pravilo. Dokaz lahko dobimo v rezultatu komunistične akcije za vračanje v domovino. Ne vemo za prave številke, ki bi ta dokaz potrdile, toda med emigracijo prevladuje mišljenje, da se je akcija skoraj popolnoma ponesrečila. Če se titovci izogibajo stroškom in delu za sistematič no propagando med emigranti, so veseli, ako dobijo izred ne prilike za propagando. Ob takih prilikah ne pridigajo komunizma in njegovih ciljev, za slavo svojega režima hočejo izrabiti to, kar je v Jugoslaviji nastalo po vojni dobrega, včasih z njihovim sodelovanjem, včasih pa brez njega in celo proti njihovi volji. Otročarija bi bila, ako bi kdo trdil, da ni v povojni Jugoslaviji nastalo ničesar dobrega, ne toliko na gospodarskem polju kot na kulturnem. Kdor trdi, da v Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji ni nastal po vojni noben kulturen umotvor, se je skregal s stvarnostjo. Tudi Slovenija ima na primer par pevskih zborov, pevcev, pevk in orkestrov, ki se lahko pokažejo v mednarodnem svetu. Verjetno je v glavnih slovenskih mestih tudi par stavb, ki bi delale čast vsakemu mednarodnemu znanemu arhitektu. Mislimo tudi, da je tam precej povojnih slik, kipov, spomenikov itd., ki ne delajo Slovencem nobene sramote. Nekaj učenjakov se je uveljavilo tudi v mednarodnem znanstvenem svetu. Ne vemo, čemu bi iz golega protikomunizma zanikali taka dejstva. Da režim skuša vse to izrabiti za svojo propagando mu tega niti zameriti ne moremo, saj bi vsak drug režim postopal enako in nič ne grešil zoper dostojnost. Vpraša nje je samo, ali je svobodni svet še fako omejen, da bi pod legel taki propagandi. Med te vrste svobodni svet spada vsaj velika večina slovenskih beguncev. Vsak izobražen človek lahko hitro loči, kaj je umetnina in kaj je režimska propaganda z umetnino, če jo je namreč kaj. Ta pogoj moramo podčrtati. Kot smo že rekli propaganda ne uporablja samo materijala, kot je na primer prepevanje, slikanje, orkestrsko igranje, nastopanje na odrih itd., rabi tudi agitatorje; to bi morali biti v našem slučaju nosilci slovenske kulture. Agitatorji niso dosti vredni, ako niso s srcem in dušo vneti za propagando. Morajo biti res prepričani, da opravljajo narodno in ne morda službeno dolžnost. Takih navadno ni v kulturnih Pennsy1vanski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiimtiiiiiimiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitmmiiiiiiiiimiuiniimimmiiiiimimiimiiiiiiinmmmmmimi Pittsburgh, Pa. — Kakor dru- delavnicah za nje potijo, to jim ga velemesta in manjša mesta‘ni mar, le vročica jih začne tre-imajo svoje gospodarske teža-Jsti, kadar tisti, ki za nje delajo, ve in sitnosti, tako tudi naše' zahtevajo kake poviške pri pla-mesto “večnega dima” ima svo-!čah, itd. Skleda mora biti ved-je gospodarske in politične tež- no polna za nje, za druge, to koče in teh ni malo. Za te tež-'jim ne dela težav. Vidite, to je koče ljudje predpisujemo in tisto, da imamo po naših indu- svetujemo v svojih pogovorih, vsak doma za svojo pečjo in po raznih lokalih, kot so gostilne,1 selnih. To so večinoma tisti, ki itd., kaj bi bilo treba in kaj bi1 niso več uporabni in praktični bilo na mestu, da bi se te tež-1 pri avtomacijskih obratih, ker coče olajšalo in da bi šlo v teh za to niso izšolani in izurjeni, ozirih vse bolje, kakor pa gre. Usta in želodec pa še imajo, je-To delamo seveda ljudje z be-'sti morajo, če htičejo živeti, in strijskih središčih vedno precejšnje ( veliko) število brezpo- sedami, ker te so poceni, ampak seveda prava učinkovita zdravila za te težkoče bi bila pa draga, zato se teh ogibljemo. O tem se ne razgovarjamo samo ubogi penzionirani plebejci na Butler in Hatfield cesti, ampak celo doli v mestni zbornici se pravdajo o tem naši mestni svetovalci. Vsak po svoje kajpada. Eden priporoča to, drugi nekaj drugega in vsi njihovi nasveti so nekaj takega, kakor kak “laški ajmoht”, ki ga kuhajo kuharice cele vasi. Kake skrbi pa nas jašejo in tarejo? Precej podobne kakor druge kraje. Naše mesto je industrijsko mesto, z mnogimi raznimi industrijami. Jeklarsko središče dežele je tukaj. Prav v industrijah, kjer se uporablja jeklo in razne železnine za razne izdelke, je v zadnjih par desetletjih velika sprememba v vseh raznih obratih. Tisti stroji, katere so uporabljali n. pr. pred 30 leti še v raznih takih tovarnah in delavnicah, so zdaj že tako iz mode, kakor so n. pr. nekdanje dvokolne “šajterge” napram današnjim avtomobilom in motornim vozilom, če že ne tudi proti letalom. Čim več strojev se inštalira v delavnice, več delavcev gre iz takih delav nic skozi zadnja vrata. Za tiste, ki so s tem prizadeti, je kar nekam grenko zdravilo, dasi je na drugi strani vsak tehnični napredek za pozdraviti. Če tak napredek koga rani in mu je v škodo, ni to krivda takega tehničnega napredka, ampak krivda pada na tiste, ki take napredke izrabljajo v svojo materialno korist ter pri tem v škodo drugim. K temu je zadnjič v taverni na Butlerju dobro primero pristavil točaj Uija, ki je zagledal luč sveta nekje v Liki, ampak naj že bodo Ličani taki ali taki, naš Ilija včasih kar dobro pove in dobro zadene. K temu je on dostavil tole: “Možje! Mene, Ilijo, poznate, nisem od včeraj. V svojem življenju sem videl marsikaj in to je tisto, ki jir^. kliče in zapoveduje: naprej do kruha, če hočete živeti in še dihati! V te zadnje vrste spadajo tudi tisoči in tisoči v našem mestu. Brez dela so, jesti pa morajo vsak dan. Trkajo na vrata tu in tam, prosijo za delo, malokje jih poslušajo, malokje se jih usmilijo, da bi jim dali delo in zaslužek. In za to gre. Naš pittsburški župan Joseph Barr gre skoro vsak mesec v Washington moledovat, da naj našemu mestu in okolici nakloni zvezna vlada več javnih del, da bo več zaposlitve in potrebnega kruha za tiste, ki ga nimajo. Tu in tam nekaj doseže, vsega ne more. Jaz vam pravim tole: če je že sedaj glede tega dosti skrbi, kaj bo šele, ko nastopi zima, ko bodo za več tednov jenjala dela zunaj. Brez dela pa je več in več tudi mla dih takih, ki niso izurjeni za razna poklicna, ne za razna dela, .ki potrebujejo gotovega znanja, za obratovanje strojev, poznanja elektrike in raznih kemikalij, ki jih uporabljajo pri obratih dandanes marsikje v industrijah. Poleg teh še starej. ših, in če to vzamemo skupaj se obeta številna družba, ki zna biti brez dela, jesti pa bo mogla, če bo hotela živeti. Možje, vidite, to so skrbi na vseh prej ali slej.” Zato torej gre. Zato se zadnje tedne pravdajo v mestni zbornici, kakor tudi na sejah o-krajnega odbora. Zima se bliža, je že tukaj. Brezposelnost je tekom zimskih mesecev večja, dela pa manj. Ljudje pa trkajo na vrata uradov raznih mestnih, okrajnih in državnih uradov za pomoč v tem in onem. To pa povzroča glavobol tudi še tako trdoglavim politikom, da se začno premikati na svojih stolih in da začno podajati raž-ne izjave o tem in onem. Dal Bog, da bi njihove izjave no bile samo prazne besede, ampak da bo iz njih tudi kaj kruha za tiste, ki so ga potrebni! • VESELA VEST ZA MOJC KATO! — Boste rekli, kaj pa “to pa to, no, saj ženske pa tudi kaj takega zaslužimo,” — in nato je brala kako minuto dalje potihoma. Gledal sem jo, kaj je našla v listu “PPG”, da je tako veselo napravilo omenjeno pripombo. Potem je pa že Kata povedala, kaj je: ‘Veš Majk, čas je že, da je do tega prišlo. Italijani so že spregledali, treba je, da boste še drugi in nam ženskam dali nekaj priznanja, pa ne samo tako le, kadar je naš god, ampak z neko stalno določbo in to določbo so zdaj priznali v Italiji ženskam, da bodo peznionirali hišne gospodinje, dajali jim bodo pokojnino. Vidiš! Italijan tak ali tak, nekaj srca pa le ima!” Le kaj je takega našla, sem sam pri sebi mislil. Posegel sem po “PPG” in berem tisto vest. “Ja, seveda, penzijon, penzijon, ampak to, če bo kdo plačeval zanj v tak sklad. Drugače pa še kake redke pajčevine ne bo,” sem ji povedal. “Kar že bo, nekaj že bo!” je krepko odvrnila Kata. “Glavno je, da se kdo žensk spomni. Žensk niste “dedci” nikoli dosti vpoštevali. Pa ti povem tole Majk, kaj bi vi “dedci” sploh bili, če bi ne imeli nas dobrih žensk? Saj še knofov pri hlačah bi ne imeli! Pa reci, če ni res tako?!” Stvar je postala resna in ker nekdo mora odjenjati, sem od-jenjal jaz po tistem starem veljavnem reku in nasvetu: da pametnejši odjenja. “Ja, ja, Kata, kar prav imaš, bo res tako,” in s tem sva končala razlaganje tiste laške novice, kako bodo Lahi ženske penzionirali. • REK ŽELI POBOTANJA.— Generalni pravnik Robert F. Kennedy želi zadnje čase, da pride do nekega pobotanja med demokrati in republikanci glede predloga za civilne pravice. Pri volji je popustiti marsikaj, samo da bi prišlo do nekega kompromisa glede tega. Tako zdaj seveda, ko so se razmere spremenile marsikaj v tem oziru. Bob Kennedy vidi, da s svojimi idejami ne bo moč prodreti zanekrat na vsej črti. Zato je bolje nekaj, kakor nič. Gre pač za javno popularnost pri volitvah prihodnje leto. Zato je potrebno, da se vseh prijateljev ne zgubi ne na levi ne na desni, ne na jugu ne na severu. Vprašanje civilnih pravic ima nešteto problemov, veliko vidnih, še več nevidnih. Čemu vsiljevati nekaj, ki zaenkrat ne kaže drugega, kakor velike sitnosti in težave na vseh koncih in krajih? Ne gre samo za nekatera manjša zapostavljanja črncev na jugu. Če bi prišlo do celotnega uveljavljenja takih civilnih pravic, kakor jih priporočajo, bi bila več kot polovica belega prebivalstva nekako delno, tu in tam več in drugje manj, prizadeta po nekih virih in določbah. Kar čez noč kaj takega uveljaviti in izvesti ni priporočljivo. Čemu torej tako to zadevo forsirati v ospredje? Jeli to pametno in priporočljivo? Ali gre le za to, da se v volitvah zmaga, pa četudi z glasovi vseh barv? Pri vsem izgleda, da nekoga čevlji žulijo, pa mislijo, da bi se v drugih čevljih lažje prišlo do zmage. • NOV GROB. — V bližnjem Imperial, Pa., je preminul pred kratkim 55 let stari Leopold Zupančič. Zapušča dve sestri in pet bratov. Pokopan je bil iz cerkve St. Columkille Church na tamkajšnje farno pokopališče. Sorodnikom sožalje, pokojni pa naj počiva v miru! Vse čitatelje A.D. iskreno pozdravlja Stari Majk Ijani paketi, ki ne plačajo carine. Recimo jim kratko BREZCARINSKI PAKETI. Carinarne so bile namreč poprej zatrpane s paketi, ker je carinjenje vzelo veliko časa. Da se prihrani delo uradnikom in poenostavi poslovanje s carinjenjem, je bilo tedaj z uredbo vpeljano dvoje: brezcarinski paketi in paketi, sestavljeni, s 40% carino. 1) BREZCARINSKI PAKETI gredo brez vsake carine in takse pod pogojem, da ni v njih blaga več kot za 2,000 din — po carinski vrednosti. V njih je lahko eno ali več vrsta blaga, toda carinska vrednost ne sme presegati 2,000 din. Če hočemo tak paket sestaviti, moramo poznati vrednost vrst blaga, ki pridejo v poštev za pakete. Carinarne namreč vodijo za blago takozvane carinske vrednosti. Damo tu za nekaj vrst blaga carinsko vrednost v dinarjih za funt (Ib) blaga: kava 405, riž 81, mast 157.5, moka 36, testenine 135, sladkor 67.5, rozine 112.5, orehi-jedrca 360, čaj 1,125, ka-kao 180, poper 585, olivno olje 400 (za liter), rastlinsko olje 250 (za liter), Knorr juha 225, čokolada 540, lešniki 900, cimet 900. S temi številkami prav lahko sestavimo brezcarinski paket, ki ne presega carinske vrednosti 2,000 din. Imate pomislek, da je tak paket skromen za družino. Lahko pošljete dva ali več paketov na isto družino — lahko na vsakega člana. Treba vam je le vedeti imena članov družine, da naslovite pakete na različne osebe. 2) VSI DRUGI PAKETI (z vrednostjo preko 2,000 din) z dvema ali več vrst blaga pa plačajo sedaj za vse blago 40'% carine. Kar so pri prvih popustili, so pri drugih pridobili. Moka v takem paketu plača 40% carine, dasi sicer plača (sama zase) le 5%. Iz tega vam bo jasno, da se sedaj zelo malo izplača pošiljati sestavljene pakete z vrednostjo preko 2,000 din. 3) Je še tretje omeniti: če pošljete samo eno vrsto blaga v vrednosti preko 2,000 din, n. pr. 100 Ibs moke ali 100 Ibs riža? Tu je ostalo pri starem, da se plača carina, kot je bila poprej: za moko n. pr. 5% od vrednosti, za riž 8%, za mast 20%. Seveda poleg carinskih taks in stroškov s prevozom. Kaj sledi iz tega? Račun nam veleva, da naročamo predvsem brezcarinske pakete. Lahko jih sestavimo sami, kot smo navajali zgoraj, s pomočjo številk o carinski vrednosti. Lahko pa ketu imeli plačati 40% carine. Poudarili smo, da nam račun ne kaže, da bi pošiljali sestavljene pakete z vrednostjo preko 2,000 din zaradi previsoke carine, ki jo plačajo predmeti v sestavljenem, paketu. Eno izjemo pa moramo poudariti. To je kava, ki plača sama zase 45% carino in še prometni davek, v sestavljenem paketu pa plača le 40% carino in nobenega prometnega davka. Zato se izplača, če sestavimo paket iz kave in še manjše množine kakega drugega blaga, n. pr. 20 Ibs kave in 10 Ibs sladkorja. Po liginem ceniku stane ta paket $23.25. igra “Pri kapslici” v HiSwokee Milwaukee, Wis. — Slovensko kulturno društvo TRIGLAV prijateljsko vabi vse rojake in rojakinje k dramski predstavi slovenske ljudske igre PRI KAPELICI, ki jo je spisal znani in spoštovani duhovni in kulturni delavec med Slovenci v Ameriki, danes že pokojni pater Kazimir Zakrajšek. Predstava se bo vršila to nedeljo, 24. novembra, ob 3. uri popoldne v dvorani sv. Janeza. Pater Kazimir Zakrajšek je v igri PRI KAPELICI prepričljivo orisal zlobnost, lažnjivost in zahrbtnost nekaterih ljudi, ki v svoji zaslepljeni strasti in osebni častihlepnosti skušajo moralno uničiti sočloveka ali pa ga celo umore. Na drugi strani je p. K. Zakrajšek odlično prikazal, da laž in zahrbtnost dolgo časa zmagujeta, toda končno pride vse na dan, tako da resnica vedno zmaga. V igri je tudi več šaljivih prizorov, tako da bo vsak lahko prišel na svoj račun. Igro PRI KAPELICI je pripravil režiser Lojze Galič s sledečimi društvenimi igralci: Ri-felj Janez, Zofka in Zofija, Kralj Borut, Strmšek Toni, Dari in Karel, Jakoš Ivan in Frank, Bambič Ivan, Kotar Rudi in Vesel Justa. Pri predstavi sodelujejo tudi mladi harmonikarji in slovenski pevski kvartet pod vodstvom pevovodje Ernesta Majheniča. Takoj po predstavi se bo v spodnji dvorani začela prijateljska zabava s plesom. Za večerjo bodo pridni člani in članice postregli z odličnimi domačimi krvavicami in pečenicami ter kislim zeljem. Dragi rojaki, na svidenje v nedeljo, 24. novembra, pri Sv. Janezu, kjer se bo predvajala slovenska igra PRI KAPELICI. doživel marsikaj. A pri tistem,'i6 Citajte, kmalu boste na kar je dobrega, hoče biti vsak .iesnem- Kata je vzela pred ne-prvi, blizu, in na druge kaj ma-ldol§im v roke “Pittsburgh Post-lo porajta. Industrijalcem, last-1 Gazette” in je našla v tej novi-nikom tovarn in delavnic je|c0> da v Italiji bodo zanaprej prvo, kaj jim tovarne dajo, kaj penzionirali hišne gospodinje, krogih. Kot dokaz nam lahko služi zdihovanje režimske- dobii° oni’ ki se P° tovarnah in zene- “Ha!’ je vzkliknila Kata, Canna ;n paketi za Božic New York, N.Y. — Mnoge spravlja v nevoljo misel, češ čemu bi plačevali carino komunistom, če pošiljamo pakete za Božič. Ta misel je napačna. Kaže, da ne poznajo spremembe carinskih predpisov do konca februarja letos, ko so bili vpe- vzamemo cenike, n. pr. cenik Lige, ki ima precej bogato izbiro brezcarinskih paketov. Pišite po cenik na naslov: League C.S.A., P.O. Box 32, New York 27, N.Y. Lahko pošljemo tudi več brezcarinskih paketov na člane družine ali hišne skupnosti, če le vemo imena družinskih članov. Če pa hočemo pomagati z večjo množino blaga, potem pošljemo celo vrečo blaga: ri- ža, sladkorja, moke oli kanto masti (37 Ibs). Pri sestavljenih paketih preko 2,000 din vrednosti pa je carina tako visoka, da jih bomo le redko pošiljali. Pomeni to pač po nepotrebnem trošiti denar za carino in carinske takse. Da ne bi bilo nesporazuma, naj poudarimo, da carinska vrednost ne pomeni dejanske vrednosti blaga. Če si sestavite brezcarinski paket s pomočjo številk o carinski vrednosti, pošljite svojo sestavo Ligi, da vam izračuna, koliko paket stane. Paket namreč sestavijo v svobodni luki v Trstu, od tam gre v spremstvu italijanskega carinskega organa na Sežano, tam pa preko carinske kontrole na-pošto ali železnico za dostavo naslovniku paketa. V brezcarinskih paketih se najbolj izplača pošiljati predmete, ki imajo najvišjo carino, n. pr. kava, čaj, cimet, poper. Potem pa tudi vse tiste predmete, ki bi v sestavljenem pa- Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina $1.00. Vsi dobrodošli! L. G. Zaušnici za škofa ftož-:mm in titsgr. iaSijo Škerhoa CLEVELAND, O. — Preteklo soboto, 16. nov. 1.1. ob 8. zj. je bila ob priliki 4-letnice smrti škofa Rožmana pri Sv. Vidu sv. maša zadiišnica. Opravil jo je g. kaplan Jošt Martelanc. Udeležba rojakov pri sv. maši je bila lepa. Mnogo jih je prejelo sv. obhajilo za rajnkega škofa. V tej zvezi bodi tudi omenjeno, da so se tudi pri slovenski radio-oddaji WXEN-EM v nedeljo, 17. nov. t. L, ob 11. uri dop. primerno spomnili smrti škofa Rožmana. Znano je, da imamo na tej postaji vsako nedeljo dopoldne priložnost slišati duhovno misel, ki je vzeta iz škofove duhovne zakladnice. Jutri, v sredo, 20. nov. t. L, ob 8. uri dop. pa bo v cerkvi sv. Vida slovesna sv. maša z .duš-nica za rajnkega msgr. Matijo Škerbca, ki je umrl v četrtek, 17. okt. t. L, ob 6.35 pop. v clevelandski Bolnišnici krščanske ljubezni ( C h a r i t.y Hospital) Naj bi se rojaki tudi te sv. maše udeležili v lepem številu in darovali sv. obhajilo za rajnkega g. monsignorja! J. S. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Gabilo na sestanek IN PREDAVANJE V nedeljo, 24. novembra 1963, °0 v slovenski cerkveni dvora-i11 na Manning Ave. zanimivo važno predavanje. Začetek “° bb pol štirih, to je po blagoslovu. Sestanek p r i p r avljajo sionski izobraženci v okviru ^0\.S-a. Torontska skupina “KAS ima svoje mesečne se-stanke za svoje člane; na teh ^tankih obravnavajo najraz-knejše p r o bi e m e svetovno-tazorskega, gospodarskega, so-oialnega in teoretično-politične-značaja. Posegajo tudi v cer-veno in misijonsko problema-^°- Zanimajo se za umetnost-1)5 in kulturna vprašanja. Na-Vacino so sestanki namenje-^ samo članom. Od časa do ča-Sa Pa SKAS pripravi tudi se-stanek za širšo javnost. Taka s a bila dva kulturna večera in plavanje umetnika F. Gor-seta. ^udi sestanek v nedeljo, 24. ,0vembra, bo za vso slovensko lavnost. Na sestanku bo predahi dr. Miha Krek, predsednik nekoč živi jezik rimskih vernikov. Nadalje so koncilski očetje načeli razpravo o škofovski o-blasti. Ni še namreč rešeno vprašanje, ali dobijo škofje o-blast naravnost od Boga ali od Boga preko papeža. Naslednje važno vprašanje na dnevnem redu koncila je vloga laikov v Cerkvi. S tem vprašanjem je tudi povezana kritika, ki naj bi bila v Cerkvi dovoljena v večji meri, kot je bilo to v preteklosti. Sestanek je bil lepo obiskan. Na njem je vladala velika živahnost v debati, kakor tudi v zanimanju za današnje probleme Cerkve. Por. OBČNI ZBOR “DRUŠTVA SLOVENCEV BARAGA” V soboto, 2. novembra, so se zbrali v cerkveni dvorani na Manning Ave. člani dveh društev: SKP društva “Baraga” in “Društva Slovencev”. Že od zadnjega slovenskega dneva so razpravljali o možnosti spojitve obeh društev, ki je na tem občnem zboru postala dejstvo. Bolj med zadnjimi se je uvrstil Matevž, ki mu kosa res ni nikoli rada odrezala. Bilo je znano, da je vedno pritiskal s tako silo, da mu je bila srajca vsa prepotena in penasta. Zaostajati v skupini je bila sramota. Če ni šlo z lepa, je bilo treba začeti s silo. “Sosed” za njim je hudomušno tiščal vanj, ker je pač kosil z lahkoto. Tedaj pa se je dogodilo, da je Matevž s koso zadel ob kamen, ki je nevidno štrlel iz zemlje. Močan, kako je bil, uprt v breg, je s pritiskoin močnih rok zlomil koso in kosišče in pri tem padel v znak. Nesreči je sledilo še nova nesreča. Pri padcu se mu je strl leseni orehov osolnik (posoda z vodo za brusni kamen) in ubila tudi osla. (Osla je ime za brusni kamen, s katerim se brusi kosa, srp, nož in podobno). Razumljivo, da je moral tedaj Matevž domov, ker je bil naenkrat ob vse potrebno orodje. Odšel je in se ni več vrnil med kosce. Preveč ga je bilo sram in jeza ga je kuhala. Na račun tega neljubega dogodka je imela skupina koscev in grabljic ta dan dovolj govorjenja, smeha in šale. Naslednjo nedeljo pa je že vsa fara vedela in govorila o tem, kako si je Matevž pri košnji z enim zamahom razdejal vse svoje orodje. Od takrat je preteklo že pol stoletja, a .še vedno radi omenjajo, kaj se lahko pripeti tistemu, ki mu kosa ne reže rada. J. Kranjc za Slovenijo. Vsebina pre- Dve okoliščini sta narekovali to avanja bo za vse več kot zani-V predavanju bo skušal ^črtati “demokratsko alterna-, v°”, ki naj nadomesti sedanjo 0tIiunistično diktaturo v domo- vmi. sestanek prav lepo vabijo Vse člani * - w — —- — j- - —J -— - J-— — “ — — —*— J KX KA AAKA r KA X I Ks A X A \ bil drugi ali po--lik ima dežela v takem obilju cej§nja vsota manjkala do po- smo slutili in dobivali namige, pridobitve ter verske in družab lovice. Toda odgovor smo le do-'a sedaj je bilo jasno, da so za ne koristi naših ljudi.” bili. Rekli smo si: Zavihajmo ] kulisami stopili v igro vplivni rokave in krepko na delo, da še nasprotniki našega prostora in pred jesenjo zberemo, kar manj- župnije same in sicer sosednji ka. Kanadska jesen je po nava-] župniki in škofijski kancler ga v^ako utira pot do združitve -eh kristi tjanov drugi del pomudimo pri svojcih, pri njihovem delu in trpljenju, pa tu-II.{di pri veselih dogodkih in bur- tem 1 kah, ki jih prinaša delo v vseh se razgovarjali na oktobr-1 letnih dobah. Tudi šeg in navad sestanku SKAS-a v To-'ki zaman iskali po teh deželah, Tako so se poslovili. Kakšen je bil uspeh odposlanstva, vam bomo poročali prihodnjič. Fr. L. T. ______________ pisano, veselo življenje. stalno pred očrnil Taka posebnost med nami je i^ljanjih stusa. Njegovo delo in nje-'bila — vsaJ nekdaj — košnja. Kris g0v čisti jyje^asedanju obravnavali. ] najvažnejšimi spremem-Vej.jp,V orgariizaciji Cerkve bo rije \}-° preureditev rimske ku-Ve]jL 1 ie imela do sedaj pre-Vlad ° moš in preveč besede pri ®nju cerkvenih zadev. Tež-staljf16 za *em’ da ki kurija po-Prj v]Samo izvršilni organ] ki bi kega 3 ^ Cerkve ne imel nika-prj v °Pravka. Papežu naj bi Str^i kslu .in.yladanju stal ob Latink glJ skofov-5ezik ma je danes uradni služi uV^<“erkvk zlasti pri bogo-bi tod- ^ vernikov pa je, da večie * kogoslužju prišli do ki. ,sVe iave živi narodni jezi-aj je tudi latinščina bila nauk. Nato je preda- Vriskajoči kosci na travniku, pa omenjal, kaj vse bodo na krhke grabljice z lepimi pisanimi jerbasi naloženih dobrot. Za kosce je bilo vedno samo najboljše. Pred leti nazaj so mahali borno travico na Comazovniku. Devet jih je nabral gospodar in kosili so, kot je bila krajevna navada ves dan od ranega jutra do noči s kratkim odmorom o-poldne. Razvrstili so se po dokaj strmem hribu. Najprej tisti, ki jim je kosa najbolje rezala. Za prvimi pač, kot se je čutil kosec sposobnega. Zadnji ni hotel biti nihče, to mesto je pripadalo gospodarju. Trava, \ kot smo rekli, je bila “žabi do vampa” in julijsko sonce je močno pripekalo. Atomska elektrika bo skoro konkurenčna! IDAHO FALLS, Ida. — Tu so ta mesec spustili v obrat nov a-tomski reaktor, ki daje elektriko, s katero je mogoče oskrbeti mesto s kakimi 20,000 prebivat ci, pri tem pa bo pridobival še plutonij kot svoje bodoče gorivo. Novi reaktor še ne daje elek. trike, ki bi mogla v ceni tekmovati z navadno, toda strokov njaki trdijo, da bodo podobni reaktorji do leta 1970 to že dosegli, do leta 1980 pa bo atom ska elektrika že povsod po naši deželi v uspešni tekmi z vsako drugo. KAM Z NETOPIRJI? — V Castellarasu na Francoski Rivieri so postavili tole podzemski votlini podobno zgradbo, ki naj služi zg zavetišče tam priljubljeni vrsti netopirjev. Sobo oddam Lepo, opremljeno sobo oddam ženski, na 19100 Pasnow Ave. Euclid, Ohio, telefon KE 1-7070. Naprodaj 2 knjigi, ZGODBE SV. PISMA, ki jih je natisnila in izdala družba sv. Mohorja v Celovcu leta 1894. Pokličite KE 1-9026. (225) Zgubljeno Zgubljena je bila damska zapestna zlata ura, Longine znamske z ugraviranimi črkami F.M.Z. in s črnim trakom. Nagrada. Spominček. Kličite HE 1-3809 po 6. uri. (224) 'im v*5/.: ■V- CLEVELAND, O. MALI OGLASI V najem šest lepih sob, žaluzijska vrata, privatna klet in furnez, na 1034 Addison Rd. Vpraša se na 6424 St. Clair Ave. telefon IV 1-5380. (227) V najem Štiri sobe v izvrstnem stanju, žaluzijska vrata, parka-lišče, na 5500 St. Clair Ave. Vpraša se na 1353 E. 55 St. v trgovini s klobuki. Telefon V blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN PREDRAGA MATI Uršula Zobec, rojena LOVKO, ki je v Gospodu zaspala 19. novembra 1959. Truplo Tvoje pod gomilo štiri leta že počiva, duša Tvoja v večnosti rajsko blaženost uživa. Luč nebeška naj Ti sije; v mislih naših si vsak čas. Srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. Žalujoči: soprog ANTON, OTROCI in OSTALI SORODNIKI Cleveland, dne 19. novembra 1963. IV 1-5380. (227) Čeh je začel kimati z glavo v znamenje, da te sile ne bo zanemarjal, pa je tudi pri Nemcih ne bo varčeval, a Zbi-ško se je smejal, a ne več oprodi, marveč svojim lastnim mislim. “Stari gospod bo vesel, kadar se vrnemo,” je rekel čez čas Glovač, “in v Zgoželicah se nas tudi razvesele.” Zbišku je tako živo stopila pred oči Jagienka, kakor bi sedela pri njem na saneh. To se je dogajalo vedno, če se je slučajno zmislil nanjo, da jo je videl zelo natančno . . . “Ne!” je rekel sam pri sebi, “Jagienka ne bo vesela, zakaj kadar se vrnem v Bog-danjec, se vrnem z Danuško, a ona naj vzame drugega...” Tu sta mu mignila pred očmi Volk iz Bžozove in mladi čtan iz Rogova — in naenkrat mu je postalo bridko ob misli, da pride morda deklica v roke enega izmed teh dveh; ‘Ljubše bi mi bilo, da bi našla kakega boljšega’ — si je govoril v duši — “ker ta dva sta pijanca in kockarja, a dekle je pošteno.” Pomislil je tudi na to, da bo stricu, ko izve, kaj se je dogodilo, zelo težko, toda potolažil se je z mislijo, da je Matku v prvi vrsti šlo vedno za rod in premoženje, kar bi moglo precej dvigniti rod. Jagienka je bila sicer bliže, na meji, toda zato je bil Jurand večji kakor Zih iz Zgoželic; torej je lahko skle- pal, da se Matko ne bo dolgo hudoval zaradi take zveze, tem manj, ker je vedel o nečakovi ljubezni in o tem, koliko ta dolguje Danuši . . . Zamrmral bo, potem pa bo Da-nušo vzljubil kakor svojega otroka! In v Zbišku se je zganilo srce od vdanosti in hrepenenja po stricu, ki je bil trd človek, a ga je vendar ljubil kakor zenico svojega očesa: v bitkah je pazil bolj nanj kakor nase, zanj je izbiral plen, zanj je množil premoženje. Saj sta bila sama na svetu — še celo sorodnikov nista imela razen oddaljenih, kakor je bil opat; ako sta se torej morala včasih ločiti, ni drug brez drugega vedel kaj početi, a zlasti stari, ki zase ni imel nobene želje več. “Hej! Vesel bo, vesel,” je ponavljal sam pri sebi Zbiško, “le to bi hotel, da bi me tudi Jurand tako sprejel, kakor me sprejme on.” In skušal si je predočiti, kaj poreče in začne Jurand, ko izve o poroki. Bilo je v tej misli nekoliko nemira, a ne preveč, zlasti zato, ker je bilo že prepozno. Saj na dvoboj ga Jurand vendar ne pozove ; ako bi pa preveč nas- CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP MOTHERS HELPER 4 School Age Children in Evanston home. Own Room & Bath. $125.00 Monthly. Rec. References Req. — UN 4-5188. (223) GEN. Housework — Plain Cooking. Stay or Go. Age 20-45. Excellent Salary. Pleasant Surrounding. Dr.’s. Residence. 3 adults. EU 6-6540. (223) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — Good estab. business in very good loc. Near CTA depot and other firms. EAT HEARTY. 1313 W. 103rd Sit. BE 3-9898. (223) MOBILE HOME FOR SALE 8’ x 40’ MOBILE HOME, like new. By Owner. No reas. offer refused for quick sale. GI 8-1804. (225) 62 NATIONAL 45x10, 2 Bedroom, best offer. — Phone GEneral 8-7879. (225) CEMETERY LOTS FOR SALE 6 GRAVE LOT IN RIDGEWOOD CEMETERY. Choice section. Perpetual care. — Reasonable. — Call MU 4-1059. (225) DOGS FOR SALE POODLES — Apricot and wht., Male, Female, A.K.C. $100 each. Private Owner. — AV 3-1477. (225) HELP WANTED Immediate opening for MEDICAL TECHNOLOGIST A. S. C. P. for new hospital with latest equipment and facilities. Excellent starting salary and fringe benefits. Position available now or after first of year. — Call collect. Lester L. Lamb, Administrator R. J. REYNOLDS-PATRICK County Memorial Hospital Stuart, Virginia Phone 694-3154 (223) protoval, bi mu lahko Zbiško odgovoril takole: “Pristanite, dokler prosim, ker vaša pravica do Danuške je človeška, a moja božja — in sedaj ona ni vaša, ampak moja.” Svoj čas je slišal od nekega klerika, ki je poznal sv. pismo, da mora ženska zapustiti očeta in mater in iti za možem — torej je čutil, da je z njim večja moč. Vendar ni pričakoval, da utegne med njim in Jurandom priti do odkritega sovraštva in preloma, ker je računal da mnogo dosežejo ••a*"<«• "w** -:♦> w <♦> <♦>: * Danušine prošnje, a prav toliko, če ne več, posredovanje kneza, ki mu je bil Jurand podložnik, in kneginje, ki jo je imel rad kot varuhinjo svojega otroka. V Pšasnišu so jim svetovali, naj ostanejo čez noč, svareč jih pred volkovi, ki so se zaradi mraza zbirali v tako velike črede, da so napadali celo večje gruče potujočih ljudi. (Dalje prihodnjič) IMENIK RAZNIH DRUŠTEV § M 3 1 The Maccabee* CARNTOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev’": Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 6 p.m. to 8 p.m. Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Rocco La Penta, mladinski načelnik Frank Žnidar. — Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši; po maši seja v šolski dvorani. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1964 pri St. Clair Rifle klubu v Cleveland, O. Predbožična RAZPRODAJA Ul LET ŽE OBSTOJA TRGOVINA S POHIŠTVOM A. GRDINA IN SINOVI IN VSA TA LETA TO IME POMENI: TRADICIJO KVALITETE IN VREDNOSTI PREDMETOV, KAKOR TUDI PRIMERNIH IN POŠTENIH CEN! — SKOZI VSA TA LETA SO TISOČI IN TISOČI ZADOVOLJNIH ODJEMALCEV NABAVLJALI KVALITETNO POHIŠTVO IN HIŠNE POTREBŠČINE PRI GRDINOVIH! • V tej predbožični razprodaji smo vsem našim predmetom postavili posebne znižane BOŽIČNE CENE! — Poleg tega imate veliko izbiro najbolj modernih in najbolj novih stilov. — Pridite in si oglejte naše štedilnike, pralnike in hladilnike, kakor tudi celo vrsto drugih hišnih potrebščin, brez katerih naša moderna ameriška hiša ne more biti! — Oglejte si in primerjajte, potem pa izberite, kar je vašemu domu potrebno! 9 Vse predmete, ki jih boste izbrali, vam dostavimo, kadar želite: za BOŽIČ ali pa jih hranimo v našem skladišču, dokler jih ne boste potrebovali! • Vsi veste, da so naši plačilni pogoji izredno ugodni! Plačate predmete lahko sedaj ali po Novem letu! c KOLEDARJE za leto 1964 lahko dobite brezplačno: v pogrebnih zavodih na Lake Shore BIvd. in East 62 St., v Grdinovem kegljišču na St. Clair Ave. in v trgovini s pohištvom na Waterloo Rd. C ARNI OL A TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik. Odborniki za otvoritev seje: John Šuštar, Frank Meserko, Frank Majer, Joseph Može, Louis Intihar; reditelj: Jakob Subel. Nadzorni odbor: Anton. Zupan, Carl Stwan in Anthony Chich. Zastopnika za Klub društev SND: Joseph Babnik, John Tavčar. Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem poslopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. REAL ESTATE FOR SALE RIVERSIDE — By Owner — 6 Rm. 2-Bedrm. Ranch. Gas heat, Appl., Carpeting, Drapes, S-S., 2 car gar., Landscpd., Close to Schools. $31,000. 447-2441. (225) LYONS — Owner. — Easy care, low tax, 6 yr. old, all brick home, 3 bdrms., tile ba., oversize utility room, gas ht., 2 car gar. Asking $18,900. Call HI 7-6345. (223) MAYWOOD — 3 Bdrm. well dec., Ranch. Lg. cab. kit., Full bsmt., w/ laundry, work shop, bilt-in-bar and kit. 2-car gar., Privacy fenced yard. Only $16,900. 345-9109. (225) HINSDALE—COOK CO., By Owner. 7 yrs. old, 8 rm. Cape Cod. 2 full baths, 2 rec, rms., patio. 2 car gar. Walk-in cedar closet. Brand new kit. C. B. and Q. and Bluebird bus lines. Immed. Poss. FA 3-7244. (223) 2 YR. OLD ultra modern, de luxe 6 rm. ranch, plus 3 rm. garden, apt., 2Mi car gar. Has everything. Must see to appreciate. By Owner. — GL 6-3795. (225) ARLINGTON HTS. — By Owner — 6 Rm. Col., 3 lg. bdrms., 2tfc ba., Sep. Dining Rm., Lg. Kit., built-in oven, range, disposal, Firepl., Close to schools. $28,000. 255-5718. (226) BENSENVILLE — BY OWNER 5 Rooms — 3 B. R. ranch. Enc. porch, llA car gar., nicely Idscpd. lot, conv. to schools, inspection invited. Only $16,500. 415 S. May. 766-0395. (226) Woodmen Circle WATERLOO GROVE NO. 110 W. C. Predsednica Etnma Janz, podpred-sed. J. Lukane, blag. Molly Tomazic, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Klemenčič, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-na-mest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf Seje so vsako 3. sredo ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VTDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Oto- •'ioar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Redi-teljica Julia Makse; nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOV7.ETF Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Josephine Pauli, podpredsednica Marie Dular, tajnica Anica Nemec, 708 East 159 St., telefon LI 1 - 7243, blagajničarka Veronika Gerič; nadzorni odbor: Anna Nemec, Mary Pančur, Frances Skubic. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Preds. Edward J. Petrick, pod-predsed. William Gerl, blagajnik-taj. John Truden, 21670 Ivan Ave., RE 1-9593; zapisnikar Frank Beck. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih <4> -se- Centru na Recher Ave. ob 8. uri ■ . zvečer; KE 1-9309. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica Mollie Frank, druga podpredsednica Carolyn Budan, tajnica Anne Safred, 623 South Kensington Rd., Rocky River 16, Ohio, tel.: 331-1828; blagajničarka Josephine Bradach; Nadzorniki: Eileen Ivančič, Dolores Mihelich in Don Jacin. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. uri zvečer, soba št. 2 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Jpseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in hlngajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., IV 1-4676; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Pcznik Jr... John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v me-seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsednik Arthur Eberman, 16301 Sanford Ave., tel. KE 1-7184, 1. pod-preds. Edward Zadnik, 2. podpreds. Zdravko Novak, častni predsednik Josip Hočevar, fin. taj. George Ba-silone, kores. taj. Eugene Kogovšek. 1275 E. 186 St., blag. Michael Tur-pack, maršal Jerry Homar, poročev. v angl. Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik za duhovne vaje John Klodni-cki, načelnik kat. akcije Guy De Mark, načel, bolniške oskrbe Frank PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St Cleveland 3, Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki: Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij Švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Lado Lempl. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St. Cleveland 3, Ohio. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd.. E. Cleveland 12, O . LI 1-2102. Zapisnikarica Wilma Tibjash, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako iredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika John Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernlk. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Jacob Strekal, tajnik Vinko Godina, 19805 Mohawk Ave., IV 1-6505; blagajnik John Bar-kovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Ann Kutcher, Josephine Henikman, Frances Julylia. Seje se vrše 4. februarja, 1. aprila, 3. junija, 5. avgusta, 7. oktobra, 2. A. GRDINA & SONS FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd. KE 1-1235 Odprto: pon., četr. petek do 9 zv., tor. in sob. do 6, v sredo zaprto. DAJEMO EAGLE ZNAMKE :♦> <«• I i 1 I I I 1 I I I i 1 i 1 N I g I I I KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, podpreds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Jos. Škabar, Mary Poklar, Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Frank Ru- Mullally Funeral Rome ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo platoje $200 smrtnine In $7 na teden tx>l- pert, maršal. Pevovodja F r an k niške podpore. Asesinent Je $1 meseč Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub dru- štev Jakob Strekal, Vinko Godina, Louis Stavanja. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Ave. no. Za sprejem ali pregled tiovm ei.i nov so vsi slovenski zdravniki. Za na aaljne Informacije se o Orni te na dru «tver>» zastormlke. DIREKTORI.T SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, oredsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Sooulin. tajnik Edward Strekal, 19406 Cherokee Ave., KE 1-8215; blagajničarka in zapisnikarica Jp Ann Milavec; Nadzorni odsek: predsednik Vinko Godina, (2) Louis Sajovec, (3) Joseph Kušar; Gospodarski odsek: predsednik John Troha, Frank Urbančič, Max Gerl; Publicijski odsek Edward J. Eckart; Direktorij: John. Barko-vich, Josephine Henikman, Theodore Kircher, Mary Kobal. Charles J. Starman - poslovodja - tel. KE 1-9309, Joseph Petrič - hišnik - tel. KE 1-3799. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA I Predsednik Dragar August, podpredsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blagajničarka Smolič Štefka, zapisnikar Odar Miro. oderska mojstra Slavko Štepec in Milan Zajec, za program Stane Cer-din, Ivan Jakomin, Miro Odar m Ivan Hauptman, nadzorniki Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec, kuharice Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, Francka Perčič, reditelja France Stanonik, Peter Trpin, točaja Lojze Mohar, Ciril Štepec, arhivar Srečko Gaser, športni ref. J. Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podor eri sed. Michael Lah, blagajnik Frank Hren, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor: Joseph Ferra. Ciril Štepec, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Jacob Mejač, Henry Zorman, Louis Kosem. Ostali direktorji: Frank Su-slersich, Frank Stanonik, Frank Mrzlikar, Adolph Kocin. Upravnik: Victor Derling, tel. KE 1-0497. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu 6b 7:30 zvečer v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucher, nadzornice: Anna Kresovič, Antonija Rolih. Angela Mago SLOVENSKI ODER Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Predsednik Joško Penko, podpredsednik Michael I. Lah, tajnica Jennie Fonda, 23101 Chardon Rd., TV 1-8871, pomožna tajnica Johana Milavec, blagajničarka Alma Ep-pich. Nadzorni odbor: Frank Drob-nich, John Bradač, Charles Starman. članski odbor: Joe Penko. Michael Lah, Harry Brule in Frani. Segelin. Zastopniki za klub diu-štev: Frank Drobnik in Michael Lah. Seje so vsak četrti četrtek v društvenem domu na Recher Avenue, v Euclid, Ohio. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V E.UCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in, Josephine Škabar, tajnik Louis Levstik, 1218 East 172 Street, IV 1-7726; blagajnik Andrew Bozich, zapisnikar Frank Česen. Nadzorni odbor: John Zaman, Jennie Hrvatin, Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U Predsednk Gašper Šegulin, podpredsednik Frank Majcen, tajnica Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., tel. BR 1-4582, zapisnikarica Jennie Pugely, blagajničarka Antonija Stokar; nadzorniki: Joseph Rolih, john Laurenčič, Mihael Stradjot; zastop. za Klub: Jožef Rolih. — Seja so vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, podpreds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St.. EN 1-1918, 'blagajnik Frank Penca, zapisnikar Anton Tavzelj. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Frank Majer. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v starem poslopju SND. na St. Clair Ave. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Aleš G. Krek, predsednik; Michelle Ošaben, prva podpredsednica; vec. Šeje'Šoavsako“i. sredo “v mese- ^ista Košir druga podpredsednica; Mojca Novak, tajnica, 1084 E. 177 St., Cleveland 19, Ohio; Lojze Arko, cu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave DIREKTORIJ BARAGOVEGA DOMA, 0304 St. Clair, Cleveland Častni predsednik: Frank Jakšič; predsednik: John H. Gornik; podpredsednik in upravnik: Jakob Žakelj; tajnik: Janez Oysenik; blagajnik: Anton Vogel; gospodar: Edi Veider; Baragova prosveta: Josip Ovsenek; odborniki: Edmund Turk, Franc Sleme, Alojzij Hribar, Anton Nemec, Jože Križman, Vinko Rožman, Frank Lube, Jože Žnidaršič. Telefon EN 1-5926 ali HE 2-0142. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRD-ŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183: blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje, decemlbra 1963 v American Jugoslav j Društvo sprejema nove člane od blagajnik (Dept, of Physics, North Western Tech. Inst., Evanston, 111.; Peter Sodja, urednik Vestnika SAVE, 6727 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio; Jože Odar, upravnik Vestnika SAVE, 6605 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Jernej Slak. Pod- predsednika Stanko Vrhovec in France Zalar, tajnik Marko Sfiligoj 1180 E. 61 St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-4139, blagajnik Pavle Košir, odborniki: Hinko Lobe, Anton Lav-riša, Jože Malovrh, Vidko Sleme. Vinko Rožman, Danilo Krajnc, France Smolič in France Lovšin; duhovni vodja msgr. Matija Šker-bec; nadzorni odbor: Jože Nemanič, France Gorenšek, Milko Pust;’ razsodišče: Edmund J. Turk, Branko Pfeifer, Janez Sever. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, blagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«- Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Komidai«, tajnik Frank Marzlikar, 837 Alhambra Rd.. IV 1-3129; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. Seje in sprejemanje novih članov vsako dnigo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. BALINGARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, podpreds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Joseph Ferra, Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane Perko, Rose Ribar. Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski ve‘eri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Jože Zelenik, predsednik; Karl Kovač, podpredsednik; Ivan Novak, blagajnik; Mirko Antloga, tajnik, 6516 St. Clair Ave., HE 1-3500; Stane Kodrin, gospodar. Odborniki: Štefan Režonja, Lojze Kodrič, Vinko Rozman, Franc Sinček, Tone Meglič. Nadzorni odbor: Jože Me-laher, predsednik; Rozi Jaklič, Karl Fajs. Razsodni odbor: Franc Fujs, predsednik; Janez Vir.kler, Milan Goršek. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Kokel, taj. Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., Euclid 19 — IV 1-6342, blag. John Zigman, zapis. Frances Zgonc, nadzor.: Josie Mihelich, Mary Uljan, Louis Stavanja; publik. odbor: Vera Potočnik-