Cena Lit 80*— f URADNI LIS mm rOVERJEDISnU POKItailHSKEGA HARODHOOS¥OBODILHEGA ODBORA ZA SL0VEISI0 PRIMORJE Uredništvo in uprava: Ajdovščina Ajdovščina 10. decembra 1946. Leto I. — Št. 20 VSEBINA: 558 Odtok o dopolnitvi odloka Poverjeništva PNOO o zaplembi imovine fašistov, fašističnih društev in ustanov. 564, Odredba o razvidu stroaovnih kadrov. 555. Pravilnik o popisu strokovnih kadrov na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje. 556, Pravilnik o določitvi strok, pri katerih te potrebno učenje za dosego strokovne kvalifikacije, ter učne dobe in del. ki so v teh strokah Škodljiva zdravju 557, Obvezno tolmačenje. 558. Odredba o potniškem prometu z avtobusi in tovornim: avtomobili. 558. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o ugotovitvi pravice do pokojnine in izplačilu pokojnine državnim in samoupravnim upokojencem ki so bili upokojeni vključno do 30. junija 1945: U I štev 19 146. 560. Odlok o spremembi odtoka o določanju in kontroli een. 562. Odredba o spremembi odredbe o davku na poslovni promet za Istro Reko in Slovensko Primorje (Uradni list štev. 10/74 z dne 29. maja 19461. 563. Odredba o zavarovanju za primer nesreče pri delu oseb, ki, so zaposlene pri prostovoljnem delu za obnovo. 564. Uredba o kaznovanju lahkih prekrškov cestnoprometnih predpisov. 566. Odlok o oprostitvi taks »Sklada za pomoč vdovam, sirotam gosj>odarsko oškodovanim po fašističnem terorju« za pravne Dosie iz odloka štev. 133 in odredbe štev. 134 U. L štev. 17. 561. Uredba o spremembi uredbe o pobiranju taks za Istro, Reko in Slovensko Primorje štev. 779 /.»d 10, XII. 1945 565. Pravilnik o pristojbinah izvršilnih organov. Objave 553 Odlok o dopolnitvi odloka Poverjeništva PNOO o zaplembi imovine fašistov, fašističnih društev in ustanov. U. 1. štev. 17/133 Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odo britvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblast la PNOO Sa Slovensko Primorje in Trst. izdaja naslednji odlok: Člen 1. K členu 9. odloka Poverjeništva PNOO štev. 133, U. 1. štev. 17, se dodaja tretji odstavek, ki se glasi: Zemljiška posestva oseb, društev in ustanov iz prvega odstavka 51. 1, na katerih žive kolon: ali spolovinarju ali zakupniki, so izvzeta iz predpisa prvega odstavka člena 9 in se bo z njimi razpolagalo po posebnih odredbah pristojnih oblasti. Člen 2. Ta odlok stopi takoj v veljavo. Ajdovščina dne 29. novembra 1946. Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. 554 Odredba 9 razvidu strokovnih kadrov Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne upraVe JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja sledečo odredbo: Člen 1. Da bi se načrtno vzgajali in razdeljevali strokovni kadri, vodi Načrtna komisija pri Poverjeništvu PNOO razvid vseh strokovnih kadrov na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje. Člen 2. Načrtna komisija Poverjeništva PNOO določi g pravilnikom. kdaj naj se popišejo strokovna kadri za posamezne stroke in katere strokovne kadre iz posameznih strok bo obsegel popis. Člen 3. Za popis strokovnih kadrov, ki sc» zaposleni v javnopravnih ustanovah in podjetjih, morajo personalni organi Poverjeništva PNOO zbrati vse potrebne podatke ia jih dati načrtni komisiji pri Poverjeništvu PNOO. Člen 4. Strokovne kadre, ki niso zaposleni v javnopravnih ustanovah in podjetjih, popišejo načrtne komisije okrajnih NOO, pristojne po kraju zaposlitve oz. po bivališču. Vse zadružne, družbene in zasebne organizacije,^ ustanove in podjetja morajo zbrati vse potrebne podatke o strokovnih kadrih, ki so pri njih zaposleni, in jih dati pristojnim načrtnim komisijam okrajn h NOO. Drugi strokovnjaki, ki jih obseže pravilnik Poverjeništva PNOO v smislu 2. člena te odredbe, rnoraje potrebne podatke dati osebno pristojni Načrtni komisiji okrajnega NOO. Člen 5. Poverjeništvo PNOO, Načrtna komisija, izda podrobnejše določbe za izvedbo te odredbe. Člen 6. Ta odredba velja od dne objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 26, novembra 1946. Tai,nik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. 555 ( Pravilnik © popisu strokovnih kadrov na področju Poverjeništva PNOO sa Slovensko Primorje Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, Načrtna kom.sija na podlagi pooblastila v 21, 5 odredbe o razvidu strokovnih kadrov izdaje tal© pravilnik: Člen 1. Zaradi ustanovitve in vodenja razvida strokovnih kadrov se bo izvršil s teku decembra 1946 popis strokovnih kadrov. Člen 2. Kot strokovni kadri e© štejejo osebe, ki imajo: a) Fakulteto ali visoko šolo ne glede na študijsko stroko, b) strokovno srednjo šolo kakršne koli vrste, c) popolno ali nepopolno srednjo šolo in posebne tečaje za strokovno izpopolnjevanje, d) praktično usposobljenost za določeni sektor dela. pridobljeno v teku let na istem delovnem mestu. Člen 3. Pri popisu strokovnih kadrov je potrebno popisati tudi ustanove, urade ali podjetja, kjer &o strokovni kadri zaposleni. Člen 4, . Popis strokovnih kadrov začasno ne bo zajel učiteljev osnovnih šol in vzgojiteljev v otroških vrtcih, ki so zaposleni v resoru za prosveto, ter oseb, ki so dovršile srednje in višje bogoslovje. Člen 5. Popis strokovnih kadrov bo izvedel referat za statistiko pri Načrtni konusi}! Poverjeništva PVo.t, ki bo sestavil organizacijski načrt in obrazce za popis, ter bo izdal navodila za Izvršitev popisa. Člen 6. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 26. novembra 1946. Načelnik Načrtne komisije pri PNOO: Jelenc Danilo s. t. - ■ i 55S Na podlagi 2. ©d 8 24- 103. črevar in prirejevalec črev . • • • 24 104. izdelovalec sadnih sokov in drugih brez- alkoholnih pijač . . . 24 105. izdelovalec alkohola, alkoholnih pijač, Si- kerja, ruma in konjaka . *• 24 106. predelovalec sadja in sočivja (konservi- ranje) 24 107. predelovalec rib in ribjih izdelkov . 24 108. predelovalec mleka in mlečnih izdelkov 109. izdelovalec nadomestkov (kave, začimb in pod.) . 4 . ., s . . 24 110. pivovar ...... 24 VIII. Grafična industrija 111. črkostavee . . , « . • • • 33 112. tiskarski strojnik . . . , m 9 m 86 113. iitograf . . . . . . s • * • 36 114. kem graf s • • 36 115. kamenotiskar • 8 • 36 116. cinkograf ...... » 9 9 86 117. iotoemkograf . . . i » » • 09 38 118. ksilograf . . . .... 0 9 9 36 119. knjigovez . , . . . £6 120. kartonažar . * . *99 36 121. pari ograf ...... 36 122. fotograf vseh vrst.... 38 74. strojar ......... 36 75. čevljar, čižmar (škornjar) . . . . 36 76. jermenar in sedlar, izdelovalec tovornih sedel .... I.....................36 77. torbar, izdelovalec kovčegov in usnjene galanterije ....... * 24 78. čevljarski prikrojevalec ..**•« 24 VI. Obdelava in predelava tekstilij 79. konfekcijski krojač za moške obleke . . . . . ■ . in 9 ženske # • 36 80. konfekcijski krojač za perilo • ■* « 9 24 81. predilec bombaža .... s 9 4 24 82. predilec volne < . • • 0 ft f 24 83. tkalec bombaža , ■ « 0 4 8 24 84. tkalec volne . ► . « < ff 9 S 24 85. apreter voLne .... 0 0. i 24 86. preprogar ..«»■« « £ « 24 87. jadrar, vrvar ..... s 0. ' 0 24 88. predilec kodelje .... • 0 ■0 24 89. barvar (za barvanje oblek, preje) . \ tkanin in 24 90. barvar in potiskovalec tkanin 9 * 9 24 91. škrobar za volno in bombaž . 0 ■ 0 9 24 92. klobučar in kapar . . . 9 • * 24 93. pletilee in nogavičar . « . tš ■9 0 24 94. sončnikar in dežnikar . . • 0 * 12 95. izdelovalec prešitih odej. bombaše vinar * 12 IX. Kemična in pirotehnična industrija 123. izdelovalec gumijastih predmetov . . 38 124. milar (izdelovalec mila in pralnih praškov) 36 125. laborant.................................. 36 126. smodnikar...................................36 127. pirotehnik (izdelovalec raket in drugega Umetnega ognja) ....... 38 128. sodavičar ......... 36 129. izdelovalec kislin................ 36 130. izdelovalec fimeža, barv in lakov ... 36 131. izdelovalec karbida in eianamida . .. 36 132. izdelovalec modre galice in žveplene kisline .......... 80 133. izdelovalec eteričnih olj .... . 36 134. pihač stekla ........ 36 135. izdelovalec sode in kemičnih soli ... 38 136. izdelovalec streliva in razstreliva . . 38 137. izdelovalec klora, derivatov, kaVstične (jedke) sode................................36 138. izdelovalec anorganskih barv ... 86 139. svecar in voskar ...... 36 140. izdelovalec čistil za kovine .... 24 141. vulkanizer gumija ...... 24 142. kuhar celuloze ....... 24 143. papirajčar ........ 24 144. stiskalec stekla ....... 24 145. steklar .......... 24 148. izdelovalec kozmetičnih preparatov . , 24 Ime stroke: Učna doba: mesecev 147. izdelovalec loščila za obutev .... 24 148. izdelovalec živalskih in rastlinskih lepil (kiejar, šaro bar) ....... 24 '149. izdelovalec črnila, beliiograskega indiga in karbonovega pap.rja............................24 150- izdelovalec einajlnih in prstenih barv, lakov m modri! ...................................24 151. izdelovalec kisika.............................24 152. obdelovalec tekočega goriva, olja in maziva 24 153. destilater lesa (pri destilaciji lesa) . 24 154. izdelovalec umetnega ledu .... 24 155. izdelovalec katrana in strešne lepenke . 24 156. izdelovalec tehničnih olj in maziv . - 24 157. izdelovalec plina (v plinarnah) ... 24 158. izdelovalec cementa in gipsa .... 24 159. izdelovalec terpentina in kolofonije . . 24 160. izdelovalec vodnega stekla .... 24 161. dezinsektor « • , . * * * . 24 Člen 2. Za dosego strokovne kvalifikacije za opravljanje poslov v dani stroki kot kvalificiran delavec je treba pre biti določeno učno dobo v tehle obrtnih strokah: I. Stavbarstvo 1. zidar . . . ... • 24 2. zidar visokih tovarniških dimnikov • 24 3. podvodni zidar , » « • 24 4. tesar . * • « « • • * i 24 5. podvodni tesar . . . * 9 • 24 6. kamnosek , . . • • 24 7. štukater. sadrar (gipsar) . • 9. B 24 8. iasadar . . . . . • • 24 9. vodnjakar ..... • • • 24 10. pleskar, sobni slikar . • 9 24 11. napisni slikar (črkoslikar) o 24 12. izdelovalec predmetov iz cementa in umetnega kamna . 24 13. pozlatar (stavbeni) . » 24 14. miner . , . . • » 24 15. krovec ..... • m 12 16. tlakar 12 17. izdelovalec ksilolita (podov in pod.) • 12 18 asfaiter (polagalec asfalta) . • » 12 19. opekar in sklada« zidne in strešne opeke 12 II. Obdelava prsti, kamna in stekla 20. slikar na porcelan in fajanso (mozaična dela in fina keramika).........26 21. kipar (oblikovalec kamna, gipsa in pod.) . 36 22. lončar .......... 24 23 keramik ......... 24 24. pečar (za kalijeve peči) . . . * . 24 25. steklorezee...................24 26. brusilec stekla in vrezovale« na steklo (graver), izdelovalec zrcal .... 24 27. izdelovalec armiranega betona ... 24 28. zgibač železja (za armirani beton) . * 12 III. III. Obdelava in predelava lesa 29. pohištveni mizar, stavbeni mizar . . 36 30. modelar (modelni mizar, kopitar) . . 36 31. izdelovalec čolnov in manjših plovnih objektov (čolnar) ....... 36 Ime stroke: Učna Joba: mesecev 32. ladijski tesar..........................36 33. kolar, .¿{letovalec lesenih karoserij . < 36 34. .zrezovaiec lesa in lesoreze« (rezbar) . 36 35. izdelovalec lesenih glasbil .... 36 38. tapetnik in dekorater ...... 38 37. mizar za stilno pohištvo ..... 36 38. sodar (bednjar) ....... 24 39. lesni strugar, pipar in izdelovalec č.ibukov 24 40. izdelovalec rolet (žaluzij) .... 24 41. izdelovalec tkalskih čolničkov, vreten in valjev za tekstilno industrijo .... 24 42. parketnik za polaganje in struženje parketa .....................................12 43. košar in pletar predmetov iz šibja . . 12 44. sčetar 12 4a. sitar . »■..*••** 12 46. pološčevalec ...... i . 12 IV. Obdelava in predelava kovin 47. kovač, podkovač 48. strojni kovač ...... « * 49. puškar in drugi izdelovalci orožja . , 50. klepar (stavbeni in galanterijski) 51. avtoklepar, izdelovalec pločevinastih ka-roser.j ......... 52. kotlar, kosita r..................... 53. kotlar za parne kotle ...... 54. žeiezohvar m kovinolivar, zvonclivar (zvonar) . . . . . ... 55. umetni kvar . . . . . . . 58. eizeier (vrezovale« okraskov na kovine) . 57. kovinski strugar...................... 58. pasar, zdelovale« lustrov. zgibač kovin, izdelovalec kovinske galanterije . 59. ključavničar, stavbeni ključavničar . . 60. umetni ključavničar ...... 61. strojni ključavničar 62. orodjar...............................* 63. mehanik ......... 64. avtomehanik . . , , . . 65. prec zni mehanik . ... . 66. elektromehanik . , . . . 67. radio-mehamik ....... 68. telegraisko-telefonski mehanik . ( 69 aeromehanik............................. 70- zlatar, kajundžija, izdelovalec nakita in predmetov iz kitajskega srebra . 71. urar, draguljar (juvekr) ..... 72. vrezovalec (graver), pečatar, metalograf, vrezovale« not. amalgamer. g.ljošer . 73. izdelovalec zdravniških inštrumentov, aparatov in orodja.................... 74. izdelovalec pločevinastih in kovinskih glasbil............................... 75. jeklar (kalivec jekla)............. 76. inštalater vodovodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav...................... 77. inštalater parnega, vodnega ali zračnega ogrevanja................................. 78. instalatbr vsakovrstnih električnih insta- lacij za razsvetljavo, za pogon in podobno, instaiater merilcev električnega toka ip inštalater električnih vodov . . . . 79. nožar. brusač (ostrilec), pilar . 80. brusilec kovin ....... 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 38 24 24 Ime stroke: Učna doba: mesecev 81. izdelovalec izdelkov iz pletene žice (recetar) ................................. ... 24 82. ponikljar, galvanizer, galvanoplastik • 24 83. črkolivai (grafik). . . . . . 24 84. opt k .....................................24 85. varilec (za električno, avtogensko in drugo varjenje)...................................24 86. izdelovalec električnih tuljav . , . 24 87. elektromonter..................% ' » • 24 88. traktorist........................... . • 12 V. Obdelava in predelava usnja 89. čevljar, Čizmar (škornjar) . 90. jermenar in sedlar, izdelovalec tovornih sedel . • > • • . • * • a 91. krznar . . 92 barvar krzna, usnja, perja . . . « 93. copatar....................... 9t. opankar ......... 95, roka vičar....................... 96, torbar, izdelovalec kovčegov in usnjene galanterije ........ 97, kožuhar (vaški krznar) . . . * • 98, čevljarski prikrojevalec . * 36 86 36 24 24 24 24 24 24 24 VI. Obdelava in predelava tekstilij 99. krojač za moške obleke ..... 36 100. krojač za vojaške obleke (uniforme) ... 36 101. krojač za kmečke narodne obleke (aba- džija, terzija)............ 24 102. krojač za ženske obleke ..... 24 103. krojač za perilo...............24 104. preprogar ..............................24 105. tkalec, prelec, predelovalec kozje volne (mutavdžija)................24 106 vrvar .......... 24 107. barvar oblek, tkanin in preje, kemični čistilec .......................... ..... 24 108. zdelovalec steznikov in pasov ... 24 109. izdelovalec ženskih klobukov (modisf) . 24 110. klobučar in kapar ...... 24 111. pozamenter, izdelovalec vrvic in trakov, izdelovalec zlate in srebrne ž ce, zlato{)redeč in srebropredec, zlatovezec, srebro-vezec in biserovezec.........24 112. pletllec in nogavičar ...... 24 113. sončnikar in dežnikar ...... 12 114 izdelovalec prešiti tih odej, bombažev in ar 12 115. izdelovalec umetnega cvetja in lepofičja 12 116. krpač za umetno krpanje tkanin in nogavic , 12 117. vezilja, izdelovalec čipk in zastorov, senčnikov,. . ...........................12 VII Obdelava in predelava živil 118 pek (izdelovalec kruha, peciva in bureka) 36 119. mesar in klobasar ...... 36 120. slaščičar, izdelovalec keksov, kanftitov in bonbonov..................................... 38 121. orientalski slaščičar ...... 36 122. mlinar (razen za zmesno mletje) ... 24 123 orevar in prirejevalec črev .... 24 124. izdelovalec sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač 24 Ime stroke: Učna doba} mesecev 125. izdelovalec alkohola, alkoholnih pijač, likerjev, ruma in konjaka.........................24 126. predelovalec mleka in mlečnih izdelkov 127. medičar (lectar), voskar in svečar (sirar) 24 Vlil. Kozmetične obrti 36 129. brivec . . , , .4 * « * 0 $ 24 130. frizer . , . * * I . « • • p 24 131. kozmetik , a i a 9 S • ' $' 24 132. maser . > I • I 9 e • • 12 133. pediker . ■ 9 a * 0 t • • 12 IX. 134. črkostavec . Grafična stroka • * 86 135. tiskarski strojnik « • jf 9 f • 36 136. litograf É « * « a • 36 137. kemigraf . , a '# * « S * • 36 138. kamenotiskar . f • » 6 * « 4 36 139. cinkograf . , * « i « i » • 36 140. fctocinkogral . • » a 9 1 K * 36 141. ksilograf . . i 8 * 9 g • 9 m 142. knjigovez . . * • 9 i 9 9 36 143. kartonažar . • i » V i 9 36 144. pantograf yseh vrst e * • 9 • 36 145. fotograf vseh vrst • • » « • • 36 X. Kemijske in pirotehnične stroke 146. milar (izdelovalec mila in pralnih praškov) 36 147. vulkanizer gumija ...... 24 148. dezinsektor..............................* 24 149. izdelovalec kozmetičnih preparatov . . 24 150. izdelovalec loščila za obutev . 24 151. 'zdelovalec živalskih in rastlinskih lepil (felejar in škrobar) .... . 24 152. izdelovalec črnila, heliograskega indiga karbonovega papirja ...... 24 153. iždelovalec emajlnih in prstenih barv, lakov in modril.................................24 XI. Stroke, ki ne spadajo v prejšnjo skupine 154. izdelovalec ortopedskih predmetov in izdelovalec obvez (bandažttst) .... 36 155. ličar in tapetnik voz ...... 24 156. ioščilec (lakimik).................... 24 157. izdelovalec otroških vozičkov .... 24 158. glavnikar. izdelovalec predmetov iz rože- vine, kosti in galatita ......................24 159. kinooperater . . , . . . 24 160. dimnikar 24 3. člen Za dosego strokovne kvalifikacije za opravljanje poslov v dani stroki kot kvalificirani delavec je treba prebiti določeno učno dobo v tehle gostinskih strokah: Ime stroke: Učna dobav mesecev 1. natakar (gostinski pomočnik) ... 86 2. kuuar . . . • • . . . . « oo 4. člen Za dosego strokovne kvalifikacije za opravljanje poslov v dani stroki kot kvalificirani delavec je treba prebiti določeno učno dobo v tehle trgovskih strokah: Ime stroke: Učna doba: mesecev 1. trgovina z manuiaktumim in tekstilnim blagom 24 2. trgovina s preprogami, zastori, tapetami, in tapetnimi potrebščinami .... 24 3. trgovina z modnim in drobnim blagom ter pletenino, s klobuki in kapami • - 24 4. trgovina z moško, žensko in otroško konfekcijo . ........................ 24 5. trgovina z železnino in drugim kovinskim blagom, s kuhinjsko posodo in raznimi kuhinjskimi ter hišnimi potrebščinami . 24 6. trgovina s stroji in njih deli vseh vrst . 24 7. trgovina z motornimi vozili in njih deli . 24 8. trgovina s kolesi, šivalnimi stroji in njih deli ... 24 9. trgovina s fotografskimi aparati in fotografskimi potrebščinami ..... 74 10. trgovina z optičnimi instrumenti in aparati 24 11. trgovina z znanstvenimi instrumenti in aparati, s kirurškimi instrumenti in aparati 24 12. trgovina z glasbili in glasbenimi potrebščinami ..................................24 13 trgovina s knjigami in muzikalijami . 24 14. trgovina s papirjem, pisalnimi potrebščinami in raznim kartonažnim blagom 24 15. trgovina s starinami in umetninami . . 24 16. trgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom ter delikatesami.......................24 17. trgovina s kmetijskimi pridelki (z žitom, semeni, krmo in pod.) ........................24 18. trgovina z usnjem in s čevljarskimi potrebščinami ........ 24 19. trgovina z jermenarskimi, sedlarskimi in usnjenimi izdelka (kovčegi, torbami, denarnicami itd.)..........................24 20. trgovina s parEumerijskim in kozmetičnim blagom .......................................24 21. trgovina z gumijem, kavčukom, celuloidom in njih izdelki ...... 24 22. trgovina z barvami in laki, čopiči, kemikalijami in čistili.......................24 23. trgovina s steklom, porcelanom, zrcali in keramiko.................................... 24 24. trgovina z orožjem, strelivom in lovsko opremo, s turističnimi in športnimi ter ladijskimi in ribiškimi predmeti ... 24 25. trgovina z elektrotehničnimi in svetilnimi potrebščinami ....... 24 . 26. trgovina s predmeti iz plemenitih kovin, z draguljarskim in juvelirskim blagom, z urami in raznimi imitacijami dragega kamna..................................... 24 27. trgovina s cvetjem, sadikami, mladimi drevesi in umetnim cvetjem . 24 28. trgovina s tehničnim materialom in tehničnimi potrebščinami.......................24 29. trgovina z obutvijo........................24 30. trgovina s krznom, krznenim blagom in raznimi krznenimi izdelki .... 24 31. trgovina z bonboni, čokolado in drugimi slaščicami 24 Ime stroke: Učna doba: mesecev 32. trgovina s suhomesnimi izdelki in z ubito divjačino........................... 24 33. trgovina s sadjem in zelenjavo (sočivjem) 24 34. trgovina z alkoholnimi pijačami ... 24 35. trgovina z drvmi in premogom ... 24 36. trgovina z gradbenim lesom in deskam. 24 37. trgovina s stavbenim gradivom (strešno in zidno opeko, cementom, peskom, kamenjem kr gramozom).....................24 38. trgovina s pohištvom in opravo lesne in pleterske izdelavo....................24 39. trgovina z igračami in modnimi časopisi 24 40. trgovina z vrvarskimj izdelki ... 24 41., trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki, z jajci, medom in pecivom . . . . 24 42. trgovina s starim železjem, starim papirjem. krpami, kostmi in drugimi odpadki 24 43. starinarna ......... 24 44. trgovina z radijskimi aparati, gramofoni in njih deli ter z gramofonskimi ploščami 24 45. trgovina z mešanim blagom .... 24 46. trgovina s slikami, okvirji in cerkvenimi potrebščinami .....................24 47. trgovina s pogrebnimi potrebščinami . 24 48. drogerija......................... % 24 49. špedicija (odpremnfštvo) ..... 24 Člen 5. Za dosego strokovne kvalifikacije za opravljanje poslov v dani stroki bot kvalificirani delavec je treba prebiti določeno učno dobo v tehle rudarskih strokah: Ime stroke: USna doba: mesecev 1. miner .«...»*• g . 24 Člen 6. Za dosego strokovne kvalifikacije za opravljanje poslov v dani stroki kot kvalificirani delavec je treba prebiti določeno učno dobo v tehle kmetijskih .strokah: 1. vrtnar za pridelovanje sočivja in semen . 24 2. cvetličar (za pridelovanje cvetja in semen ter za urejevanje cvetličnjakov) ... 24 3. sadjar (za vse posle v pridelovanju sadja) 24 4. vinogradnik (za vse posle v vinograd- 24 ništvu)............................... . 24 5. živinorejec, konjar, kravar, ovčar, preši- oerejec (za vse strokovne posle v živino-rojstvu) ............................24 6. perutuiinar (za vse posle v perutninarstvu) 24 • 7. čebelar (za pridelovanje medu in za vse posle v modernem čebelnjaku, za gradnjo satovja, za izdelavo panjev in drugih potrebščin za Čebelnjak) ...... 24 8. svilar (za gojitev svilenih kokonov in se- men. za vse posle v proizvodnji svilenih kokonov in za vse posle v svilarstvu) . 24 9. ribogojec (v umetnem ribogojstvu) . . 24 10. kletar 24 «en 7. Za dosego strokovne kvalifikacije za opravljanje, poslov v dani stroki kot kvalificirani delavec je treba prebiti določeno dobo v tehle pomorskih strokah: Ime stroke: Učna doba: mesecev 1. mornar...................................36 2. lad jski kurjač (12 mesecev kot pomorščak in 24 mesecev kot ogljar) ... 36 Člen 8. 1. Zdravju škodljiva so dela v tehle strokah: V 1 členu pod zap. št.: 4, 29—33, 41, 52, 58, 59, 60. 61, 63, 65, 68-72, 74, 85, S8-90, 99, 103, 111-140, 148, 150 in od 156—161; v 2. členu pod zap. št. 3, 5, 9, 14, 24, 26, 52—56, 64, 75, 79, 80, 82, 83, 85, 92, 107, 119, 123, 134-146, 148, 151 in 153; v členu 4 pod zap. št.: 22 in 42; v členu 5 ped zap. št.: 1 in 2; v členu 7 pod zap. št.: 1 in 2. - 2. V strokah, ki so naštete v prejšnji točki, je prepovej ano zaposlit; vajence pod 16. letom. 3. Učne pogodbe, ki so bile sklenjene pred dnevom objave tega pravilnika za stroke, ki jih ta pravilnik določa za zdravju škodljive, so izjemoma veljavne tudi za pr.mere, ko vajenec na dan objave tega pravilnika m se dovršil 16. leta. Člen 9. 1. Učna doba, ki je določena s tem pravilnikom, se lahko skrajša ali podaljša le v primerili, ki jih določa odreaoa o vajencih. 2. Predpisana učna doba se skrajša v primeru, če vajenec opravi izpit (če je za dano stroko predpisan), h kateremu je bil pripusčen pred potekom predpisane učne dobe na podlagi mnenja delavskih zaupnikov oziroma delavskega zaupn ka, da se je vajenec že pred potekom predpisane učne dobe izučil stroke in da se je učil vsaj polovico predpisane učne dobe. 8 Predpisana učna doba se podaljša le v primeru, Če vajenec po poteku učne dobe ne napravi izpita, ampak ga mora ponoviti. Učna doba se podaljša za toliko časa, kolikor ga zahteva določeni rok za ponovitev izpita. Člen 10. 1. Učne pogodbe, sklenjene pred dnevom objave tega pravilnika, bodisi da so bile sklenjene pred 3. avgustom 1946, bodisi po tem dnevu po odredbah odredbe o vajeneb in po navodilih, izdanih za njega izvajanje, se štejejo, da so sklenjene v času, kii je predpisan s tem pravilnikom, ter se morajo, kolikor se tiče njihovih odredb o učni debi, spraviti v sklad z ustreznimi odredbami tega pravilnika na ta način, da se na vseh že sklenjenih pogodbah doda tale klavzula: >Učna doba po tej pogodbi se določi za čas -------- mesecev po Čl. _______ točka ______ in 10. členu pravil- nika o določitvi stroke, pri kateri je potrebno učenje za dosego strokovne kvalifikacije, ter učne dobe in del, ki so v teh strokah škodljive zdravju.« 2. Sklenjene pogodbe prilagodi predpisom tega pravilnika pristojni okrajni NOO, ki je učne pogodbe potrdil oziroma registriral, in sicer najpozneje v 30 dneh od objave tega pravilnika. člen 11. 1. 7.a stroke, ki niso določene s fcnripraviliPkcm z učenjem ne more doseči strokovna kvaliiikacija kvali- ficiranega delavca, razen če se ta pravilnik dopolni z novimi strokami. 2. Učne pogodbe, ki so sklenjene pred objavo tega pravilnika za stroke, ki niso določene s tem praviln.kom ali katerih ime se ne ujema popolnoma z imenom ustrezne stroke po tem pravilniku, ostanejo v veljavi s tem, da se učna doba prilagodi učni dobi najsorodnejše stroke, določene v tem pravilniku, v nobenem primeru pa se ne sme določiti učna doba daljša od 3 let. Glede postopka za prilagoditev teh pogodb veljajo predpisi 1. odstavka prejšnjega člena. 3. Če se za kako stroko, ki je določena s tem pravilnikom, niso do sedaj sklepale pogodbe, t. j., da ni bilo potrebno učenje, oziroma da se v tej stroki ni pridobivala kvalifikacija za kvalificiranega delavca, se morajo zanje skleniti pogodbe po predpisih odredbe o vajencih in tega pravilnika, učna doba pa se računa od dneva, ko se je učenje dejansko začelo. Člen 12. Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu, Ajdovščina dne 23. novembra 1946. Inšpektor dela: Tajnik Poverjeništva. PNNO: Jože Valenčič s. r. France Pcrovšek s. r. 557 Za pravilno uporabljanje prvega odstavka Člena 1. odredbe o vajencih z dne 15. julija 1946 U. I. 15/100 izdaja Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, oddelek in inšpekcija dela, na podlagi člena 30, odredbe o vajencih naslednje obvezno tolmačenje: Vse ustne učne pogodbe, ki so j:h doslej sklenili delodajalci, mojstri s svojimi učenci ali njihovimi zakonitimi zastopniki za izučitev stroke ali obrt':, se morajo obnoviti in skleniti s pismeno učno pogodbo na za to predpisanih tiskanih obraze h učnih pogodb, ki se dobe pri okrajnih NOO-jih, odsekih za delovne odnose, najkasneje do 31. decembra 1916. Pismene učne pogodbe, ki so jih sklenili učenci ali njihovi zakonit'- zastopniki z delodajalci, mojstri za časa okupacije ali po osvoboditvi, se morajo obnoviti v istem roku po predpisih odredbe o vajencih v smislu tega tolmačema, če učna doba še ni potekla. Od 1. januarja 1947 dalje se ne bo priznavala učna doba učencem, ki se ne bodo mogli izkazati s pred. • pisano pismeno, učno pogodbo, da so se učili stroke ali obrti že v letu 1946. ali preje. Ajdovščina dne 18, novembra 1946. Inšpektor dela: Tajnik Poverjemštva: Jož® Valenčič s. r. France Pcravšek s. r. Odredim o potniškem prometa z avtobusi in tovornimi avtomobili PNOO 7« po odo i. britvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Kek« in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje ... po naslednji lestvici« v=tavi nad >na lir 2.000. — beseda »osebnim«, nad številko »1.100« beseda »rodbinskim«. Za 4. odstavkom člena 4. se vstavi nov odstavek, ki se glasi: Kolikor bi upokojenec moral po tej odredbi dobivati manjšo pokojnino, kot jo je prejemal do sedaj, se mu bo izplačevala pokojnina v dosedanji vjšini. Člen 2. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 22. novembra 1946. Načelnik Tajnik oddelka za finance: Poverjeništva PNOO: Danilo Herkov s. r. France Perovšek s. r. 560 Odlok o spremembi odloka o določanju in kontroli cen Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino Istro, Reko in Slovensko Primorje in na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja odlok. Člen 1. Člen 9. odloka o določanju in kontroli cen z dne 25. V. 1946 Uradni list štev. 13/91, spremenjen z odlokom o spremembi odloka o določanju in kontroli cen U. L štev. 17'132 se spremeni in se glasi: Kršenje predpisov tega odloka ter prekoračenje oblastno določenih cen se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000.— Lir. Za izvedbo preiskave in kaznovanje so pristojni okrajni NOO-ji, po odredbi z dne 14. decembra 1945 U. 1. štev. 5/38. V težjih primerih sodijo na predlog javnega tožilca pristojna narodna sodišča po odredbi o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže. (U. 1. štev. 1/8 ex 1945. Člen 2. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 22. novembra 1946. Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. 561 Uredba _ o spremembi uredbe o pobiranju taks za Istro. Reko in Slovensko Primorje štev. 779 od 10. XIT. 1945 Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne uprave JA za Julijsko krajino. Istro. Reko in Slovensko Primorje in na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja n r e d b o ; Člen 1. Po L p. 64 se doda nova t, p. 65 k? se glasi: Pri zavarovalnih podjetjih se plačajo za zavarovalne posle sledeče takse: a) Zavarovalna po-djetja plačajo za vse zavarovalne, police, kolikor ni že zanje v celoti plačana taksa po dosedanjih predpisih od vseh inkasiranih brutto vplačanih premij.....................0.50% Ca taksa se bo izročala pristojnemu finančnemu odseku trimesečno obenem z izvlečkom iz knjig. b) Na pobotnice, na katere se sprejema zavarovana vsota v primeru smrti pri življenjskem zavarovanju, zavarovanju za doto, rento in temu podobno, če znaša zavarovana vsota: 1. do 15.000.— Lir ....................., 1 % 2. od 15.000.— do 30.000.— Lir . . . 1.5% 3. od 30 000,— do 300.000.— Lir . , - 2 % 4. od 300.000 — do 1,500.000.— Lir . , . 3 % 5. nad 1,500.000,— Lir..........................4 % Na ostale pobotnice se plača taksa po t. p. 56 te tarife. c) Za prenos police pred njeno dospelostjo se plača taksa po vrednosti zavarovane vsote in sicer: 1. po vrednosti police do 15.000,— Lir . . Lir 10 2. po vrednost: police od 15.000.— do 30.000.— Lir 20 3. po vrednosti police nad 30.000.— Lir . . Lir 30 Pripomba: Za zavarovanje prtljage in blaga se plača izjemno od predpisa v točki a) te t. p. od vplačanih premij............................................3% 563 Odredba Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 22. novembra 1946. Načelnik oddelka za finance: Danilo Herkov s. r. 562 Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. Odredba o spremembi odredbe o davku na poslovni promet za Istro, Reko in Slovensko Primorje (Uradni list štev. 10/74 z dne 29. maja 1946) Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino. Istro, Reko in Slovensko Primorje in poooblasfilu PNOO.za Slovensko Primorje in Trst izdaja * odredbo: Člen 1. Na koncu člena 8. omenjene odredbe se doda nova točka, ki se glasi: >19. Promet s knjigami.« Člen 2. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina, dne 11. novembra 1946. a zavarovanju za primer nesreče pri delu oseb, ki so zaposlene prš prostovoljnem delu za obnovo Poverjen.štvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko kraj no. Istro, Reko in Slovensko Primorje *er na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja odredbo: Člen 1. Osebam, ki sodelujejo pri prostovoljnem delu za obnovo, dd Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje v primera nesreče na delu, ustrezne dajatve kakor sv©-jim zavarovancem. Člen 2. Kot osnova za odmero podpore po el. 1 te odredbe se vzame predp:sana osrednja zavarovalna mezda odraslega nekvalificiranega delavca, za osebe, ki opravljajo kvalificirana dela. pa predpisana srednja zavarovalna mezda kvalificiranega delavca. Člen 3. Stroški dajatev po tej odredbi gredo v breme sklada za obnovo. Podrobne predpise o načinu povračila teh stroškov predpiše Poverjeništvo PNOO oddelek za finance, v sporazumu z oddelkom za inšpekcijo dela člen 4. Praviln;k o izvedbi te odredbe predpiše Poverjeništvo PNOO, oddelek za inšpekcijo dela. Člen 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 5. decembra 1946. Inšpektor dela: Tajnik Poverjeništva PNOO: Jože Valenčič s. r. France Perovšek s. Načelnik finančnega oddelka: Danilo Berkov s. r. Tajnik Poverjeništva: France Perovšek s. r. 564 Uredba o kaznovanju lahkih prekrškov cestnoprometnih predpisov Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, oddelek za notranjo upravo, izdaja tole uredbo: Člen 1. Organi NZ, ki so za to pooblaščeni od svojih poveljstev smejo v izvrševanju svoje -dužbe pešcem, kolesarjem avtomobilistom in motociklistom izrekati denarne kazni za lahke prekršitve cestnoprometnih pred-p’sov na samem kraju, kjer so prekršek izvršili c Člen 2. Denarne kazni izreka pooblaščeni organ po lastnem j prevdarku glede na okolnosti, v katerih se je dejanje R. izvršilo, š tem. da pozove s predložitvijo kazenskega j,: listka storilca, da plača določeni, znesek, Pešci se kaznujejo z 20 ali 40 lir globe, kolesarji s 100 ali 200 Ur globe, vozači motornih vozil s 300 lir globe. Člen 3. Vsak pooblaščeni organ ima poseben službeni blok s kazenskimi listki, ki so označeni z zaporednimi številkami in denarno kaznijo. Vsak listek ima dva enako se giaseča dela in je eden namenjen storilcu, drugi pa za dokaz o izrečeni kazni. člen 4. Proti izreku o kazni na kraju samem ni nobene pritožbe. O dejanju in izreku se ne sestavi zapisnik. če se storilec brani plačati ali ne more plačati določenega zneska, mora organ NZ ugotoviti storilčeve podatke in o prekršku obvestiti svoje poveljstvo, da uvede redni kazensk. postopek zaradi kaznovanja storilca po el. 18 pravdnika o cestnem redu z dne .'24. julija 1945. (Uradni list štev.. 1/6 od 22. septembra 1945.) Prisilna izterjava kazni na kraju samem ni dovoljena. Člen 5. Ta uredba stopi v Veljavo z dnevom objave v Uradnem listu. Ajdovščina, dne 4 decembra 1946. 1 ’ j ¡V. d. načelnika oddelka za notranjo upravo: Tajnik Poverjeništva PNOO: Alojz Ravbar s. r. France Perovšek s. r. EG5 Pravilnik S pristojbinah izvršilnih organov! Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, odsek za sodstvo izdaja naslednji pravilnik: . Člen 1. Izvršilnim organom gre kot pristojbina za službena dejanja zunaj sodnega poslopja hranarina in potnina. Člen 2, Hranarina gre za vsako opravljeno ali brez uspeha poskušeno izvršilno dejanje po znesku izvršilnega zahtevka in to: do vštetih 1.500.— Lir a to ft . 25.- Lir do vštetih 3.000.— Lir S * • . 30.— „ do vštetih 7.500.— Lir S s . 50.— „ do vštetih 15.000,— Lir • e . 60.— „ do vštetih 80.000 — Lir » a • <5.— „ do vštetih 60 000,— Lir g * . m- „ cad 60.000.— Lir • • , 120.- „ V znesek izvršilnega zahtevka se ne računajo pripadla (stroški, obresti); če se pa opravlja izvršba samo zaradi pripadkov, je odločilen njih skupni znesek v času vložitve predloga* za dovolitev izvršbe. Če se opravlja izvršba zoper istega zavezanca v prid več zahtevajočih upnikov' je vzeti za osnovo izračunan ja hranarine seštevek izvršilnih zahtevkov vseh zahtevajočih upnikov. Pri nedenarnih zahtevkih določa vrednost pravilnega predmeta. Če je. označena v izvršilnem spisu, če pa ni, gre izvršilnemu organu hranarina 70,— Lir, Za izvršilna dejanja ob nedeljah in praznikih in ponoči se zviša hranarina za oO%. ■ Člen 3. Če traja službeni posel več kot 6 ur, gre bitmarina izneva za vsakih nadaljnih, tudi le začetih 6 ur. Člen 4. Za izvršilna dejanja ob izvrševanju istega naioga zoper istega zavezanca v raznih prostorih v istem kraju gre izvrš Inemu organu hranarina samo enkrat Po velja tudi za izvršilna dejanja zoper več zavezancev, če živijo skupno ali če se opravlja izvršba na njih skupno imovino. Člen 5. Ča je kraj. kjer je treba opraviti izvršilno dejanje, več kot 2 km od meje okoliša sedeža sod'šča. gre izvršil» nemu organu potnina v znesku po 6,— Lir za vsak kilo-meter ou sodnega poslopja do kraja službenega dejanja ■j) nazaj Ulomki manjši od pol kilometra, se ne upoštevajo. ulomki nad pol kilometra pa se zaračunajo za cel kilometer. Če opravi izvršilni organ na enem službenem potu v istem kraju ali v raznih krajih več službenih poslov, mu gre potnina samo za dejansko opravljane pot, in to v najkrajši smeri. Če obratuje do kraja izvršilnega dejanja ali za del pota ja vik» prevozno s red d vo (n. pr, železnica avtobus, parnik), gre izvršilnemu organu kot potnina povračilo prevoznih stroškov, če bi se to javno prevozno sredstvo ne dalo uporabiti zaradi prihranka časa ali drugih važnih vzrokov, mu gre potnina po prvem odstavku. Člen 6. Če je za opravo službenega posla ali več zadružnih' službenih poslov potrebno, da prenoči izvršilni organ 'z-ven sedeža sodišča, mu gre za vsako prenočevanje doklada k potnim v znesku po 70.— Lir. Potreba prenočevanja se izkaže v potnem dnevniku. Člen 7. Službeni posli, za katere gre potnina, se morajo razen v najnujnejših primerih združevati tako, da se opravi na enem službenem potovanju kar največ služben:h poslov. Za pravilno uporabljanje leh predpisov skrbita ob disciplinski odgovornosti predsednik sodišča in upravitelj izvršilnega oddelka. Izvršilna dejanja v stvareh, v katerih je zahtevajoči upnik stranka, ki ji je pripoznann siromašita pravica, ali pa v stvareh izterjave stroškov (pristojbin, denarnih kazni in povračil), ki bodo predvidoma brez uspeha, se morajo. kol kcr moči, združevati z izvršilnimi dejanji v stvareh drugih zahtevajočih upnikov. Pri razdeljevanju potnine se ta izvršilna dejanja ne upoštevajo. Člen 8. ^ Ta' pravilnik stopi v veljavo i dnem razglasitve v Uradnem listu. Ajdovščina dne 2. novembra 1946. V. d., načelnika sodnega Tajnik Poverjeništva: odseka: Fraace Perovšek s. r. dr. yiaagu.u- Ur el s. r. 566 Odlok o oprostitvi taks »Sklada za pomoč vdovam, sirotam in gospodarsko oškodovanim po fašističnem terorju« 2a pravne posle iz odloka štev. 138 in odredbe štev. 184 U. 1. štev. 17 Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi. Vojne uprave J. A. za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje m Trst, izdaja naslednji odlok; Člen 1. Vsi pravni posli »Sklada za pomoč vdovam, sirotam in gospodarsko oškodovanim po fašističnem terorju« iz odloka štev. 133 in odredbe štev. 134 U. 1. štev. It v zvezi s prenosom imovine na »Sklad«, kakor tudi s prenosom imo-vine od »Sklada« na tretje osebe so prosti vseh taks. Člen k Ta odlok stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu. Ajdovščina, dne 10. decembra 1946. Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek s. r. Prilopai Is. it. 20 Sodna ©blastva Uvedbe postopanja za proglasitev za mrtve Sp. 346/46. Kravos Jožefa roj. Ličen, hči pok. Antona in pok. Terezije roj. Žerjal, rojena 15. 111. 1859 v Gojačah, i>o-sestruca iz Sv. Križa št. 56 je že kot mlada duševno zbolela in je večinoma živela v Dolnišnici. Nazadnje je bila v umobolnici v Št. Petru pri Gorici, kjer jo je viSela leta 1917 njena hčerka Kalin Julija. Od tedaj ni o njej nikakega sledu in tudi uprava bolnišnice v Št. Petru nima nikakih nadaljnjih podatkov o pogrešani. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kravos Ide, zasebnice iz Sv. Križa štev. 56 uvede postopek za proglasitev Kravos Jožele za mrtvo in se ji postavi za skrbnico Kravos- Ida, zasebnica Iz Sv. Križa štev. 56. Poziva se Kravos Jožefa in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešauki, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. januarja 1947. Po preteku tega roka bo'sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi 'mrtvim. Okrajno narodno sedišče v Ajdovščini dne 25. oktobra 1946. Sp. 349/46. Ferjančič Stanislav živ, Ivana in zave Ane roj. Bizjak, rojen dne 26. III. 1928 v Mančah, pos. iz Manč štev. 27 je odšel v partizane dne 2. I. 19444 ter je služil v 19. brigadi Srečka Kosovela in sicer v III. bataljonu kot mitraljezec. Dne 23. III. 1944 se je zadnjič javil domov. Po raznih vesteh, ki si nasprotujejo, je bil baje pogrešani Ferjančič Stanislav od Nemcev skupaj z ostalimi partizani ujet, vendar pa se kaj točnega ni moglo izvedeti. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Ferjančič Jožefa, posestnika iz Manč štev. 27 uvede postopek za proglasitev Ferjančič' Stanislava za mrtvega in se tira postavi za skrbnika Ferjančič Jože. posestnik iz Manč štev. 27. Poziva se Ferjančič Stanislav in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku Ferjančič Jožefu pos. iz Manč 27 do 31. januarja 1947, Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodna sodišče v Ajdovščini dne 29. oktobra 19-16. Sp. 348/46. Majcen Jože pok. Jožeta in Jožefe roj. Benčina, rojen 2. XI. 1913 v Ložah, mizar in pos. iz Lož štev. 55, je odšel v partizane novembra 1942, in se zadrževal na terenu v vipavski dolini. Dne 12. I. 1943 je odšel na Tolminsko kot komandir V. čete, I. bataljona Simona Gregorčiča. Pozneje je odšel kot komandir II. čete v Benečijo in baje je tam v bližini Čedada ob priliki nekega italijanskega napada dne 31. V. 1943 padel, zadet od sovražne krogle. Iver je verjetno, da je Majcen Jožef rjesnično umrl dne 31. V. 1943, se na predlog Benčina Ane, kmečke hčere iz Lož štev. 86 uvede postopek za dokaz smrti Majcen Jožeta, kateremu se postavi za skrbnico Benčina Ana, kmečka hči iz Lož štev. 36. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešanem Majcen Jožetu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici Benčina Ani, kmečki hčeri iz Lož štev. 36 do 31. I. 1947. Po preteku tega roka in izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišči} v Ajdovščini dne 29. oktobra 1946, * Sp. 329/45. Toplikar Radislav živ. Antona in žive Amalije roj. Slejko, rojen dne 27. I. 1922 v Oseku, kmečki sin iz Oseka štev. 34 je bil odpeljan od SS dne 9. II. 1944 v soriške zapore in nato dne 26. II. 1944 v nemško taborišče Dachau, od koder je bil pozneje prepeljan v taborišče Nazileren, pošta Roten Elsan. Od tam se je javil julija 1944 s pismom. Od tedaj ni o njem nikakega glasu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Toplikar Amalije, kmetice iz Oseka 'štev; 34 uvede postopek za proglasitev Toplikar Radi* slava za mrtvega iu se mu postavi za skrbnico Toplikar Amalija, kmetica iz Oseka štev. 34. Poziva se Toplikar Radislav in vsakdo, ki mn je kaj znano o pogrešancu. da javi tuk sodišču ali skrbnici Toplikar Amaliji, kmetici iz Oseka štev. 34 do 31. januarja 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Sp. 353/46. Koren Franc živ. Franca in žive Terezije roj Fegie, rojen dne 14. XII. 1924 v Budanjah, kmečki sin. samski, iz Budanj štev. 111, je odšel v partizane dne 3. I. 1943 in je služil v drugi vipavski četi kot vodnik voda ter se zadrževal v gornji vipavski dolini. Ob nekem italijanskem napadu, k. se je izvršil konec februarja 1943 med Gabrijami in Gornjo Branico, je baje padel Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na prediog Koren Terezije, pos. iz Budanj štev. 111, uvede postopek za proglasitev Koren Franca za mrtvega ter se mu postavi za skrbnico Koren Terez.ja, pos. iz Budanj štev 111. Poziva se Koren Franc in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 28. februarja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o predlogu za proglasitev za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 6. novembra 1946. Sp. 352/46. Furlan Anton pok. Antona in pok. Terezije roj. Jamšek, rojen dne 6. XII. 1905 v Ložah, delavec iz Lož štev 51, je odšel v partizane dne 13. februarja 1343 m je služil v 11. četi, 1. bataljonu brigade Simona Gregorčiča ter se zadrževal nazadnje v Slovenski Benečij.. Po tov. Malik Stanislave-Mitene poročene Benevol iz Lož, so Italjani izvršili dne 31. maja 1943 v bližini Čedada napad, pri kateri priliki so zajeli več partizanov, nekaj pa ubili, med njimi baje tudi Furlan Aniona. Pokopan je bi, baje naslednji dan kakih 13 km od Čedada na tamkajšnjem pokopališču v skupnem grobu. Ker je verjetno, da je Furlan Anton resnično padel dne 31. maja 1943, se na predlog Furlan Julke, posestnice iz Lož štev. 51, uvede postopek za dokaz smrti Furlan Antona ter se mu postavi za skrbnico Furlan Juika. posestnica iz Lož štev, 51. Poz.va se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu. da javi to tuk. sedišču ali skrbnici do 28. februarja 1%7 Po preteku tega roka in izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 6. novembra 1946. Sp. 354/46-2. Pangerc Vladimir pok. Antona in žive Ivane roj. Mikuž, rojen dne 3. III. 1925 na Planini, kmečki sin. samski, iz Plan.ne štev. 16 je odšel dne 2. II. 1943 v partizane in je služi! v Gradnikovi brigada-v Loški dolini, kjer je bil ob priliki neke patrole napaden od sovražnika in dne 14. Vlil. 1943 baje ustreljen ter še isti dr.n pokopan od Bačar Franca in tovarišev v bližina Cerknice. Ker je verjetno, da je Pangerc Vladimir resn.čno padel dne 14. VIII. 1943. se na predlog Pangerc Angele, žene posestnika iz Planine štev. 16, uvede postopek za dokaz smrti Pangerc Vladimirja, kateremu se postavi za skrbnico Pangerc Angela roj. Marc, žena posestnika iz Planine štev. 16. Poa.va se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi to tuk sodišču ali skrbnici do 28. februarja 1947. Po preteku tega roka in izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Sp. 356/46. Troha Zdravko živ. Kristjana in žive Pavle roj. Furlan, rojen dne 1. IX.'1922 v Velikih Zabijali, samski, pek. iz Velikih Zabelj štev. 77 je odšel v partizane po polomu Ital.je ter je služil v Gradnikovi brigadi. Zadrževal se je večinoma v okolici Tribuše. Dne 22. XI1 - 1943 so bili partizani obkoljeni od Nemcev na Javorniku, prt kateri pr:liki je padlo več partizanov, med njinu baje tudi Troha Zdravko. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Troha Kristjana, čebelarja iz Velikih Zabelj štev. 77, uvede postopek za proglasitev Troha Zdravka za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Troha Kristjan, čebelar .z Velikih Zabelj štev. 77. Poziva se Troha Zdravko m vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi to tuk. sodišču ali skrbniku do 28. II. 1947. 1 Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitv: za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v. Ajdovščini dne 9. novembra 1946. Sp. 357—46. Kobal Alojzij pok. Jožefa in žive Jožefe roj. Vidrih, rojen dne 23. VI. 1927, samski, posestniški sin iz Erzelja štev-. 58, je odšel dne 6. II. 1943 v partizane in je služil nazadnje v Gradnikovi brigadi. Od dneva odhoda v partizane se ni več javil. Po pripovedovanju nekaterih je baje meseca aprila 1943 padel v borbi Z belogardisti pri Križni gori pri Starem trgu na Notranjskem. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kobal Jožefe, pos. vdove iz Erzelja štev. 58, uvede postopek za proglasitev Kobala Alojzija za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kobal Jožefa, pos. vdova iz Erzelja štev. 58. Poziva se Kobal Alojzij in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 28. februarja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za inrivega. Okrajno narodno sodišče, v Ajdovščini dne 11. novembra 1946. Sp. 358/46. Jež Stanislav pok. Janeza in pok. Regine roj. Kobal, rojen dne 12. XII 1903 na Siapu pri Vipavi, stanujoč na Erzelju štev. 41, je odšel dne 12. li. 1943-v partizane in je služil v II. četi, I. bataljona br;gade Simona Gregorčiča. Do akrila meseca se je zadrževal okrog Nanosa, pozneje pa je odšel s svojo edinico v Siov Benečijo. Dne 31. maja 1943 so bili partizani napaden, v bližini Čedada od Italijanov, ob kateri prilik: je padlo več partizanov, med njim baje tudi Jež Stanislav. Ker je verjetno, da je Jež Stanislav resnično padel dne 31. maja 1943, se na predlog Jež Ane, posestnice iz Erzelja šiev. 41, uvede postopek za dokaz smrti Ježa Stanislava in se mu postavi za skrbnico Jež Ana, posestnica iz Erzelja štev. 41. Poz.va se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi to tuk sodišču ali skrbnici do 28. februarja 1947. Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Okrajne narodno sodišče v Ajdovščini dne 12. novembra 1946. Sp 362'46. Grud en Rudolf, pok. Antona in pok. Alojzije Žban, rojen 17. 4. 1915 v Užicah, kmet iz Užic štev. 13 pri Šempasu, je bil po polomu Italije terenec do 18. VI. 1344, ko so ga Nemci zap il in odpeljali v internacijo. Najprej se je nahajal v taborišču Mauthausen, od koder je prišel v Flo:. :nburg, kjer se je nahajal še okoli 29. XII. 1914. Pozneje pa je bil baje prepeljan v bolnišnico in od tedaj ni mkakega glasu več o njem. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Gruden Dragice, kmetice iz Užic štev 13, uvede postopek za proglasitev Gruden Rudolfa z? mrtvega ter se mu postavi za skrbnico Gruden Dragico. kmetico iz Užic štev. 13. Poziva se Gruden Rudolf in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 14. novembra 1946. Sp 363/46. Hrovatin Miroslav, sin pok. Henrika in Uršule ro. Gruden, rojen 17. 3. 1917 v Vitovljah, kmet iz Vitovelj štev. 26 pri Šempasu, je kot italijanski vojak po polomu Italije iz Ravenne odšel k partizanom. Bil je v II. četi III. bataljonu Gradnikove brigade. Dne 23. dec. 1943 se je ud ležil na Javorniku pri Vodicah boja z Nemci. Od tedaj ni o njem nikakega glasu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrt., se na predlog Hrovatin Stanislava, kmetice iz Vitovelj štev. °8, uvede postopek za proglasitev Hrovatina Miroslava za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Hrovatin Ctanir-Iavo, kmetico iz Vitovelj štev. 26. Poziva se Hrovatin Miroslav in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo so-lišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 14. novembra 1946. ♦ Sp 864/46. Kreti-' Jožef, sin Jožefa in pok. Marije roj. Vidmar, rojen 29. VI. 1925 v Tevčah, kmečki sin iz Tevč štev. 29, je odšel v partizane 3. 2. 1943. Služil je v zaščitni četi XV. divizije: Po sporočilu Rdečega križa Slovenije je Iiretič Jožef baje padel dne 3. VIII. 1844 pri Sv. Urhu pri Žuženberku na Dolenjskem. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kretič Jožefa, pos. iz Tevč štev. 29, uvede postopek za proglasitev Kretič Jožefa za mrtvega ter se mu postavi za skrbnika Kretiča Jožefa star., pos. iz Tevč štev. 29. Poziva se Kretič Jožef ml. in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali postavljenemu skrbniku do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sedišče v Ajdovščini dne 14. novembra 1946. Sp 860'*6. Remec Venčeslav, sin Ivana in Marije roj. Remec, rojen 20. XII. 1907 v Užicah, kmet iz Užic štev. 8 pri Šempasu, je odšel po razpadu Italije v partizane ter je služil v II. četi III. bataljonu Gradnikove brigade. Po pripovedovanju Marinčič Alojza iz Vitovlj štev. 25 se je Remec Venčeslav z ostalimi partizani udeležil dne 23. XII. 1943 bojev proti Nemcem na Javorniku pri VodicMi in je ob tej priliki baje padel ter je bil pozneje pokophn na pokopališču v skupnem grobu v Podkraju. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti se na predlog Remec Gabrijele, kmetice iz Užic štev. 8, uvede postopek za proglasitev Remca Venčeslava za mrtvega ter se mu postavi za skrbnico Remec Gabrijela, kmetica iz Užic štev. 8. Poziva se Remec Venčeslav in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 28. februarja 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 14. novembra 1946. * Sp 361'4.6 K o n i č Julij, sin Otilije Konič, rojen 19. II. 1921 v Vitovljah, poljski delavec iz Vitovelj štev. 27, je odšel po razpadu Italije v partizane in je služil v II. četi III. bataljonu Gradnikove brigade. Po pripovedovanju Marinčiča Alojza, kmeta iz Vitovelj štev. 25 se je Konič Julij z ostalim: partizani udeležil dne 23. XII. 1943 borbe proti Nemcem na Javorniku pri Vodicah, ob kateri priliki je baje tudi padel. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Konič Otilije, delavke iz Vitovelj štev. 27, uvede postopek za proglasitev Konič Julija »a mri ega ter se mu postavi za skrbnico Konič Otilija, delavka iz Vitovelj štev. 27. Poziva se Konič Julij in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali posi-vljeni skrbnici do 28. II. 1947. Po pr 1 eku tega ro>'?.< in na ponov ‘ predlog, bo sedišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno fiarodno sodišče v Ajdovščini dne 14. novembra 1946. Sp 366/48. Winkler Benedikt, sin pok. Leopolda in Frančiške rej Rijavec, rojen 20 III. 1899 v Nemcih pri Trnovem (okraj Grgar), kmet iz Vitovelj štev. 37, je bil v času NOB terenec v domači vasi. Dne 9. I. 1945 je bil kot tak od Nemcev aretiran in odpeljan v goričke zapore, od koder so ga dne 2. II. 1945 odpeljali v Nemčijo, najprej v Linz, nato pa v Mauthausen. Od tedaj ni o njem nikakega glasu več. Ker je verj.etno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Winkler Stanislave, kmetice iz Vitovelj štev. 87, uvede postopek za proglasitev Winkler Benedikta za mrtvega, in se mu postavi za skrbnico Winkler Stanislava, kmetica iz Vitovelj štev. 37. Poziva se Winkler Benedikt in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Sp. 367/46. S t i b i 1 j Anton, živ. Antona in pok. Terezije roj. Benko, rojen dne 17. VI. 1912 v Ustjah, samski, kmečki sin iz Ustij štev, 66, je odšel v pnrtizane dne 12. 1. 1943 in je služil v II. brigadi Ljube Šercerja. Pozneje je bil na Hrvaškem. V času razpada Italije se je nahajal v okolici Ilirske Bistrice, od koder se je zadnjič javil. Baje je bil v borbi z Nemci ranjen v nogo in je bil kot ranjenec prenesen v bolnišnico, ki se je nahajala v okolici Snežnika. Pozneje pa se ni zvedelo, kaj se je z njim zgodilo. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Stibilj Antona, pos. iz Ustij 'štev. 66, uvede postopek za proglasitev Stibilj Antona ml. mrtvim in se mu postavi za skrbnika Stibilj Anton star., posestnik iz Ustij štev. 66. Poziva se Stibilj Anton ml. in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi to tuk. sodišču ali skrbniku do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 18. novembra 1946. Sp. 369/46. Remec Karlo pok. Jožefa in pok. Katarine roj. Toplikar, rojen dne 27. X. 1897 v Vitovljah invalid-zidar, iz Vitovelj št. 3 je bil dne 16. VI. 1944 aretiran od Nemcev, ker se je nahajala v njegovi hiši partizanska pošta, in odpeljan v nen ško taborišče Dachau. Pozneje je bil prepeljan v komando Bergen-Belsen, od koder se je poslednjič javil dne 11. I. 1945. Pozneje ni bilo o njem nikakega glasu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Remec Julije, pos. iz Vitovelj št. 3, uvede postopek za proglasitev Pemca Karla za mrtvega, in se mu postavi za skrbnico Remec Julija, posestnica iz Vitovelj št. 3. Poziva se Remec Karel in vsakdo, ld mu je kaj znano o pogrešaneu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodile odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. novembra 1946. Sp. 370/48. Malik Jože, pok, Ivana in žive Marije roj. Židanik, rojen dne 1. I. 1926 v Ložah, samski, kmečki sin iz Lož št. 15 je odšel v partizane dne 2J. X. 1942 in je služil v Šercerjev! brigadi. V začetku se je zadrževal v domači okolici, pozneje pa je odšel s svojo edinico na Dolenjsko in Notranjsko. Po izpovedbi izvestiteljev Ferjančiča Ivana iz Manč št. 8 in Jamška Draga iz Lož št.. 21 je bil Malik Jože baje dne 15. X. 1941 ob priliki nemškega napada ranjen na Babnem polju pri Prezidu, od koder je bil odpeljan v bolnišnico v Kočevski rog, kamor pa baje ni prispel, ampak je že na poti umrL Ker je ve.jetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na precu^g Malik Marije, pos. iz Lož št. 16, uvede postopek za proglasitev Malik Jožeta za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Malik Marija, posestnica iz Lož št. ;6. Poziva se Malik Jože in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sedišču ali skrbnici do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. novembra 1946. Sp. 373/46. Žvanut Alojz, živ. Andreja in pok. Marije roj. Furlan, rojen dne 1. V. 1920 v Ložah, samski, kmečki sin iz Lož št’ 26, je odšel po polomu Italije' v. partizane in je služil v III. četi IV. bataljona Gradnikove brigade. Po izpovedbi izvestiteljev Pavla Vidriha iz Lož št. 47 in Jožeta Koritnika iz Otošc št. 8 pri Lozicah, je Žvanut Alojz baje padel dne 6. I. 1944 pri Črnem vrhu ob priliki nekega nemškega napada in je baje pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Ker je verjetno, da je Žvanut Alojz resnično padel dne 6. I. 1944, se na predlog Žvanuta Andreja, pos. iz Lož št. 26, uvede postopanje za dokaz smrti Žvanuta Alojza in se mu postavi za skrbnika Žvanut Andrej, pos. iz Lož št. 26. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. novembra 1946. Sp. 374/46 ■Gulj Alojzij, sin živ. Alojza in žive Marije roj. Turk, rojen 18. VIII. 1924 v Ložah, kmečki sin iz Lož štev. 44, je odšel v partizane po razpadu Italije in je služil v III. četi, IV. bataljonu Gradnikove brigade. Po izvedbi izvestiteljev Pavla Vidriha iz Lož štev. 47 in Koritnika Jožeta iz Otošč štev. 8 pri Lozicah, je Gulj Alojzij mlajši baje padel dne 6. I. 1944 pri Črnem vrhu o priliki nekega nemškega napada ter jo baje pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Ker je verjetno, da je Gulj Alojzij ml. resnično padel dne 6. I. 1944, se na predlog Gulja Alojza star., posestnika iz Lož štev. 44, uvede postopek za dokaz smrti Gulja Alojzija ml. ter se mu postavi za skrbnika Gulj Alojz star., posestnik iz Lož štev. 44. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sedišču ali skrbniku do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov, bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. novembra 1946. Sp 375/46. B ra tov ž Anton pok. Antona in žive Frančiške roj. Krečič, rojen dne 8. IV. 1900 v Vrhpolju, voznik iz Vrhpolja št. 8, je spomladi leta 1944 po povratku iz Nemčije odšel v partizane in se zadrževal v različnih krajih v Vipavski dolini, nato pa odšel v področje Trnovskega gozda, od koder se je vrnil domov kot bolan in oslabel. Decembra leta 1944 pa je ponovno odšel v partizane in je po pripovedovanju ljudi baje padel koncem decembra v borbi z Nemci v bližini Cerkna. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bratovž Ivanke, zasebnice iz Vrhpolja št. 8, uvede postopek za proglasitev Bratovža Antona za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Bratovž Ivanka, zasebnica iz Vrhpolja št. 8. Poziva se Bratovž Anton in vsakdo, ki mu je kaj znano “o pogrešancu. da javi tuk. sodišču do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. novembra 19-16. * Sp. 371/46. Koritnik Martin živ. Martina in Emilije roj. Čehovin, rojen dne 20. III. 192^, samski, kmečki sin iz Otošc št. 8 pri Lozicah, je odšel v partizane dne 17. IX. 1943 in je služil v Gradnikovi brigadi, IV. bataljonu, III četi, ter se v začetku nahajal v d-omači okolici. Dne 6. I. 1944, ko so Nemci izvršili napad v okolici Črnega vrha, se je nahajal na položaju v Trebčah, in sicer kot lahek mitraljezec. Po tem napadu ni o njem nikakega glasu več. Ker je verjetno-, da bo nastopila zakon'ta domneva smrti, se na predlog Koritnika Jožeta, kmečkega sina iz Otošc št. 8, uvede postopanje za proglasitev Koritnika Martina ml. za mrtvega ter se mu postavi za skrbnika Koritnik Ježe, kmečki sin iz Otošc št. 8 pri Lozicah. Poziva se Koritnik Martin ml, in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 28. 11. 1917. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. novembra 1946. * Sp. 372/46. Žvanut Štefan živ. Andreja in pok. Marije roj. Furlan, rojen dne 1. XII, 1026, samski, kmečki sin iz Lož št. 26, je odšel v partizane iz italijanske vojske in se je v začetku zadrževal v domači okolici, pozneje pa je odšel v Sloven jo. Iz italijanske vojske je dezertiral dne 4. II. 1943. Iz Slovenije, kjer je bil kot partizan, se je zadnjič javil dne 8. II. 1944, pozneje ni bilo o njem nikakega glasu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, 30 na predlog Žvanuta Andreja, pos. iz Lož št. 26, uvede postopanje za proglasitev Žvanuta Štefana za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Žvanut Andrej, pos. iz Lož št. 26. Poziva se Žvanut Štefan in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi to tuk. sedišču ali skrbniku do 28. II. 1947. Po preteku tega reka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. novembra 1946. * Sp 376/46. Merkelj Franc živ. Jožefa in žive Antonije roj. Škarabot, rojen dne 21. I. 1921 v Šempasu, mehanik iz Šempasa št. 31, je odšel v partizane dne 11. IX. 1943 in je služil v 1. četi 11. bataljona Gradnikove brigade. Nahajal se je na Ravnah pri Sv. Treh kraljih pri Vrhniki. Dne 14. XI. 1943 je bil od tam poslan kot obveščevalec proti Logatcu. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakenita domneva smrti, 3e na predlog Merkelj Antonije, kmetice iz Šempasa št. 31, uvede postopanje za proglasitev Merkelj Franca ¿a mrtvega in se mu postavi za skrbnico ««iikelj Antonija, kmetica iz Šempasa št. 31. Poziva se Merkelj Franc in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sedišču ali skrbnici do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. novembra 1946. Sp 379/46. Remec Mario žrt. Jožefa in žive Angele rej. Hvala, rojen dne 11. XI. 1922 v Užicah, kmečki delavec iz Už,:c št. 10, je odšel v partizane dne 27. IX. 1943 in je služil najprej v Gradnikovi brigadi, potem pa kot obveščevalec v IX. korpusu. Dne 27. IV. 1945 so ga ujeli Nemci na Poreznu in baje ustrelil', skupaj z drugimi partizani. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Remca Jožefa iz Užie št. 10 uvede postopanje za proglasitev Remca Marija za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Remec Jožef iz Užic št. 10. Poziva se Remec Marij in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sedišču ali skrbniku do 28. II. 19-17. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. novembra 1946. Sp 378/46. Koron Franc živ. Petra in žive Katarine roj. Rijavec, rojen dne 6. aprila 1998, kmečki sin iz Batuj št. 18, je odšel v partizane dne 11. II. 1943 in je služil v II. četi I. bataljona 13. Bračičeve brigade. Zadrževal se je v začetku na Otlici, nato v Idriji in pozneje pri Črnomlju, nazadnje pa je bil v Trbovljah, kjer je baje dne 5. III.' 1944 odšel v neko hišo po kruh, katero hišo so pa baje obkolili Nemci in je prišlo tedaj tudi do streljanja. Od tedaj ni o Korenu Francu nikakega sledu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Korena Petra iz Batuj , št. 18 uvede postopanje za proglasitev Korona Franca za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Koron Peter iz Batuj št. 18. Poziva še Koron Franc in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sedišču ali skrbniku najkasneje do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 23. novembra 1946. Sp 380/46 Faganel Alojz živ. Jožefa in žive Marije roj. Pavlin, rojen dne 21. VI. 1924 v Ravnici pri Grgarju, zidar, iz Š.empasa štev. 6, je odšel v partizane dne 28. IX. 1942 in je -služil v IV. bataljonu Šercerjeve brigade. Zadrževal se je največ na Dolenjskem. Po pripovedovanju neke tovarišice iz Banjščice, ga je videla dne 15. septembra 1943 nekje na Dolenjskem. Ker so se v tistih krajih vršili hudi boji, je verjetno, da se ne nahaja več med živimi. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Faganel Marije iz Šempasa štev. 6 uvede postopek za proglasitev Faganela Alojza zia mrtvega in se mu postavi za skrbnico Faganel Marija iz Šempasa štev. 6. Poziva se Facanel Alojz in vsakdo, ki mu je kaj f znano o pogrešano!, ua javi luk. sodišča u.. ¿Ribnici do 1 28. H. 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi ¿a mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 23. novembra 1946. * Sp 381'46 Furlan Ivan, sin Alojza in Ivane roj. Nabergoj. rojen dne 19. Vil. 1928 v Podragi, samski po.,. sin iz Podrage štev. 33. je odšel dne* 2», i. 1945 r partizane in je bil dodeljen 1. četi, 1. bala iona Kosovelove brigade. Od srede februarja 1945 se domov ni več javil n se ni moglo tudi dobiti nikake vesti o njem. Baje se je nahajal v v hudih bojih v Trnovskem gozdu. Ker je vejetno. da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Furlana Alojzija pos. iz Podrage štev. 83 uvede jx>stopek za proglas tev Furlana Ivana za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Furlan Alojz. pos. iz Podrage štev. 83. Poziva se Furlan Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znano © pogrešanem da javi luk. sodišču ali skrbniku do 28. II. 194T. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okraju© narodno sodišče v Ajdovščini dne 26. novembra 1946. Sp 382'46 K e t e Alojz živ, Ivana in žive Amalije roj. Pipan, rojen dne 21 II!. 1924 na Planini, kmečki sin z Planine štev. 40, je odšel v partizane dne 25. novembra 1943 in je služil v Kosovelovi brigadi III bataljonu ter se je zadrževal v Vipavski dolini in njeni okolici Po izjavi izve- ‘ stitelja Kete Edvarda iz Dolenj, je Kete Alojz padel v borbi z .Nemci dne 19. 11. 1944 v vasi Srednje nad Ročinjem v Soški dolini. Ker je verjetno, da je Kete Alojz resnično padel dne 19. II. 1944. se na predlog Kete Amalije iz Pianine štev. 40 uvede postopek za dokaz smrti Kete Alojza in se mu postavi za skrbnico Kete Vmalija iz Planine št. 40. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 26. novembra 1946. Sp 383/46 Ferjančič Franc, živ. Franca in pok. Amalje roj. Mislej, rojen 27. X. 1909 v Podragi, samski, kmet iz Podrage štev. 112. je odšel v partizane spomladi leta 1944. Baje je služil v Gradnikovi brigadi. Od dneva, ko je odšel od doma, se ni javil niti sporočil, kje se nahaja. Samo o Veliki noči leta 1945 je dal kratko sporočilo, brez oznake svojega nahajališča. To je bilo tik pred veliko nemško ofenzivo. Od tedaj dalje ni nikakega sledu vec o njem. Ker je'verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Ferjančiča Franca star. iz Podrage štev. 112 uvede postopek za proglasitev Ferjančiča Franca ml za mrtvega ter se mu postavi za skrbnika Ferjan čič Franc star. iz Podrage štev. 112. Poziva se Ferjančič Franc ml. ‘n vsakdo, ki mu je kaj znano w poerešancu, da javi tuk. sodiiču aL skrbniku do 28. II. 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 26. novembra 194b. Sp 384/46 Česnik Cvetko, živ. Janeza in žive Mar je roj. Marc, rojen dne 2. V. 1922 v Dolgi poljani, delavec, ; amečki sin iz Dolge poljane štev. 33. je b:l mobiliziran | dne 14. II, 1942 v italij vojsko in je služil pri pesadiji, j v začetku v Udmah. nato nekje aa francoski meji, Avgu-! sta 1942 je odšel na rusko fronto kot ¡talij vojak, kjer j je bil v I. četi, I. bataljonu 80. pešadijskega polka Zadnje ’ sporočilo od njega je prišlo dne 6. XI! 1942. kjer sporoča. da je zdrav. Od tedaj dalje ni o njem nikakega sledu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Česnik Marije iz Dolge poljane štev. 38 pri Vipavi uvede postopek za proglas.tev Cesnika Cvetka za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Česnik Mar ja iz Dolge poljane štev. 38. Poziva se Česnik Cvetko in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici, najkasneje do 28. 1!. 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. novembra 1846. Sp 385/46 Pes tel j Alojz pok. Jožefa in Rozalije roj Zgur, rojen dne b. Vil. 1916 v Podragi, samski, krojač iz Podrage štev. 23 je odšei dne 1. VI. 1943 v partizane in je služil v 111. bataljonu Bazoviške brigade. Dne 15. VI. 1943 je prišel začasno domov, kjer je ostal do 30. VI. 1943 nakar je šel ponovno v svojo euinieo ter s«, je baje dne 26 Vil, 1943 udeležil hudih bojev med Lokavci in Predmejo. Od tedaj ni o njem nikakega sledu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Pestelj Rozalije, kmetice iz Podrage štev. 23 uvede postopek za proglasitev Pestelj Alojza za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Pestelj Rozalija. kmetica iz Podrage štev. 23. Poziva se Pestelj Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici io 28. II. 1947. Po preteku tega roka in aa ponovni predlog bo so-j dišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. novembr.. 1946. «z Sp, 77/46. Milost Zdravko živ. Leopolda in Leban Terezije, rojen dne 9. X. 1923 v Grgarju in tamkaj stanujoč, delavec, je bil februarja leta 1943 mobiliziran v delavski bataljon in odposlan v Sardinijo Po kapitulaciji Italije je odšel k partizanom in je služil pri lil. Prekomorski udarniški brigad.. 2. bataljon. 3. četa. Za časa borbe, ki se je vršila dne 10. II. 1945 v bližini Mostarja, se ni povrnil k svoja edinici Od takrat ni več o njem nobenega glasu. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastop la zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegove matere Milost Terezije, zasebnice v Grgarju štev. 146 postopek za proglasitev pogrešanega za mrtvega ter se izda poziv, da se o pogrešanem neroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnim Milost Tereziji. Milost Zdravko se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. marcu 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odtočilo o proglasitv za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 30 novembra 1946, Sp 52/46 Sironič bonat pok. Alojzija n žive Štefanije Okroglic, rojen cine 17. II. 1914 v Kalu na Kanalom, kmečki delavec, nazadnje stanujoč v Gor. Lokovcu je„po kapitulaciji Italije odšel v partizane, kjer je bil uvrščen v 1. četo I. bataljona 111. Soške brigade. Ko je konec meseca oktobra 1 1943. odšel na patruljo, je zginila za njim vsaka sled. Po pripovedovanju Ipavca Venčeslava iz Ročinja štev. 93 in Branica Ludvika iz Gor. Lokovca štev 165 je bil Sironič ranjen m ubit od Nemcev. Ker je potemtakem verjetno da bo nastop la zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Sironič Pavline roj. Bremec iz Gor. Lokovca štev. 193. iu se pogrešanemu postavi za skrbnico, uvede postopanje za prov.asltev pogrešanega za mrtvega. Vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešanem, se poziva, da to javi sodišču ali postavljeni skrbnici do 31 januarja 1947. Sironič Dcnat se poziva, da se do naznačenega reka zglasi pri podpisanem sodišču ali kako drugače da glas o sebi. Po 31. januarju 1947, bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 20. novembra 1946. Sp 64/46. Poljanec Albert, sin Rafaela in Marije Lipičar. rojen leta 1924 v Gor. Tr.buši, škafar iz Gor. Tribuše štev. 84 je dne 2. II. 1943 odšel v partizane. Dne 6. X. 1944 sta ga Vončina Albin iz Gor. Tribuše štev. 98 in Rjavec Feliks iz Gor. Tribuše štev. 58 še videla, kako je težko ranjen v glavo ležal v bližini Kostanjevice kraj poti kjer je čakal na prevoz v bolnišnico. Od tistega dne dalje je Izginila za njim vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopla zakoniti domneva smrti, se na predlog njegovega očeta Poljanec Rafaela v Gor. Tribuši štev. 84. ki se pogrešanemu postavi za skrbnka, uvede postopanje ža proglasitev pogrešanega za mrtvega. Vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešanem, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku do 31. I. 1944. Poljanec Albert se poziva, da se do naznačenega roka zglasi pri podpisanem sodišču ali kako drugače da glas o sebi. Po 31. januarju 1947 bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 20. novembra 1946. Sp 76/46. Vončina Izidor, sin Antona in Justine roj. Šuligoj, rojen dne 22. V. 1915 v Sred. Lokovcu štev. 130 in tamkaj stanujoč, kovaški delavec, je leta 1944 po osvoboditvi Jagodine, kjer je bil v ujetniškern taborišču, vstopil v NOV. v kateri je bil uvrščen v I. Jugoslovansko brigado V. udarniške div zije. Po izpovedbah izvestiteljev je Vončina Izidor baje padel v borbi pri Brčkem dne 4. IV. 1945. Ker je potemtakem utemeljena domneva smrti, se uvede na prošnjo njegove matere Justine Vončina iz Sred. Lokovca štev. 136 postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaja poz.v, da se o pogrešanem poroča sodišču ati s tem postavljeni skrbnici Vončina Justini iz Sred. Lokovca štev. 130. Vončina Izidor se poz va, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vesi o sebi. Po 1 marcu 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o prog asitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 30 novembra 1946. Sp. 83/46. Šuligoj Andrej, rojen dne 24. IX. 1907 v Sred. Lokovcu štev. 105 in tamkaj stanujoč, kovač, je dne 4. X. 1943 odšel k partizanom, kjer je bil uvrščen v minerski vod Gradnikove brigade. Dne 9. XI. 1943 bi bil moral oditi v bolnišnico Še preden se je to zgodilo, pa so se Ledinam, kjer se je tedaj nahajal, približali Nemci. Od takrat ni nobenega glasu več o njem. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Šuligoj Zofije iz Sred. Lokovca štev. 105 uvede postopanje za proglasitev pogrešanega za mrtvega ter se izdaja poziv, da .se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Šuligoj Zofiji. Šuligoj Andrej se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kakšno vest o sebi. Po 1. marcu 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 30 novembra 1946. Sp 84/46. Bratuž Anton, sin pok. Ivana in pok. Katarine Šuligoj, rojen dne 14. 1. 1911 v Gor. Lokovcu štev. 217 in tamkaj stanujoč, je dne 7. X 1943 vstop.1 v NOV, kjer je najprej služil v Gradnikovi brigadi, pozneje pa v delavskem bataljonu »Novgrad«, 1. četa. Po zadnji nemški ofenzivi meseca aprila 1945 je za njim izginila vsaka sled in od takrat ni o njem nobenega glasu. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Bratuž Marije rojene Gruden iz Gor. Lokovca štev. 219 uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se pogrešanemu postavi za skrbnico Bratuž Marija iz Gor. Lokovca štev. 219. Vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešanem, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku do 1. III. 1947. Bratuž Anton se poziva, da se do naznačenega roka zglasi pri podpisanem sodišču ali kako drugače da glas o. sebi. Po 1. marcu 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 30. novembra 1946. Sp. 154/46. Tozon Tihomil, rojen 19. .X. 1901 v Poljanah, okraj Herpelje-Kozina. tam stanujoč na štev. 51, je odšel aprila 1944 v partizane. V poletju 1944 je bil v Sloveniji kot partizanski kurir ujet od Nemcev. Odveden je bil v Deko taborišče v Nemčiji, odkoder se ni več vrnil. Po izjavi Dodiča Antona iz Obrova, kd je bil z njim skupaj v taborišču je Tozon zbolel in bu nato v taboriščni bol-nišniei. h katere se ni več vrnil. Ker je potennakein verjetno, da bo nastopila zakonita doumeva smrti, se uvede na prošnjo Tozon ¡iait.ltje poročene Veseovo. I r>i Via del Veiro štev. 7, postopanje v njegovo proglasitev za mrtvega, ter se izdaja poziv, da vsakdo ki o Tozon T.honulu kaj ve, izjavi to sodišču ali lozon Krnili ji. Tozon Tihomil se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ni da drugače kako vest o sebi. Po 1. januarju 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi ¿a mrtvega. Okrajno narodno sed šop Herpelje Kozina dne 31. julija 1947. Sp. 230/46. Kozina Ivan. rejen leta 1914., delavec iz Beke štev. 24. je leta 1344 odšel v partizane, cd koder se ni več' vrnil. Boril se je v Istri in Sloveniji in je po izjavi tov. Smodlak Pav.a delavca v Mačkovtjak, dne 25. III. 1944 ob S uri Kozina Ivan baje padel. Prav tako je baje potrdil tudi tov. Bolčič Franc, kmet iz Prešnice, da je videl pok. Kožna Ivana ležati mrtvega v gozdu med Velikimi Laščami in Ribnico. Ker je verjetno, da Kozina Ivan ni več med živimi, se je na predlog Kozina Olge, delavke iz Beke štev. 24, uvedel postopek za dokaz smrti pegrešnnea. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znanega, se poziva, da javi tuk, sedišču ali ženi Kožna Olgi, delavki iz Beke štev. 28 do '28. februarja 1947. Po preteku tega roka in izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sod šee Herpelje-Kozina dne 23. novembra 1948. Sp. 254/46-3. Hladnik Julijan, rojen 24. II. 1927 v Sp. Kanomlji štev 59, kmečki delavec, nazadnje uslužben kot hlapec v Mašerah KNOO Krnice-Masore. okraj Idrija-Cerkno, je odšel konec tebruarja 1943 v partizane ter je služil v poslednjem času v br.ga-di Toneta Tomšiča. V aprilu 1943 ga je še videl Gnezda Štefan iz Sp. Kanomlje štev. 19, vendar pa je bi! takrat močno bolan in se ni mogel samostojno kretati. Od tega časa dalje ni o. njem nika-kega glasu več. Ker je tedaj* verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo njegovega očeta Hladnik Franca, pos. iz Spod Kanomlje štev. 59 postopanje za proglasitev za mrtvega. Vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešancu, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Hladnik Francu, pos. iz Spod. Kanomlje štev. 59, Hladnik Julijan se poz.va, da se javi sodišču ali pošlje vest o sebi. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija Cerkno, dne 23. novembra 1946. Sp. 268/46-2. Močnik Alojzij, rojen 25 septembra 1914, rudar, stanujoč v Sp. Kanomlji štev. 15. KNOO Sp. Idrija, okraj Idrija-Cerkno, je odšel k partizanom 16. IX. 1943 ter je pripadat XVI. SNOUB XXXI. Divizije. Konec marca 1945. pred veliko nemško ofenzivo, ga ie videl v bi žini Vojskega njegov bratranec Pivk Franc, ki je tedaj z njim tudi še govoril. Po tem Času pa je izginila za nj m vsaka sled in se ui več oglasil. Ker ¡e tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo njegove žene Močnik Manje, vdove po rudarju, stanujoče v Sp. Kanomlju štev. 15, postopanje za proglasitev za mrtvega. Poziva se Močnik Alojzij in vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešancu, da to javi sodišču ali postavljeni skrbnici Močnik Mar.ji iz Sp. Kanomlje štev. 15. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sedišče Idrija Cerkno* dne 23. novembra 1946. Sp. 266/46-2. Podobnik Ivan, rojen 21. IX. 1921, kmečki sin, samski stanujoč v Vrsniku štev. 14. KNOO Ledine, okraj Idrija-Cerkno, je odšel k partizanom leta 1843. ter je v poslednjem času služil v p ra teč. četi XVI. brigado Vojka Premrla. Dne 2. aprila 1945 ga je še videl nek tovariš v bližini Vojskega. Po tem času pa je izginila za njim vsaka sled. Ker je torej verjetno, da bo nastop la zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo matere Podobnik Marije. male.posestnice iz Vrsnika štev. 14, postopanje za proglasitev za mrtvega. Poziva se Podobnik Ivan in vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešancu, da to javi sodišču ali postavljeni skrbnici Podobnik Mariji, mali posestnici iz Vrsnika štev. 14. Po 1. aprilu 1847 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sedišče Idrija-Cerkno, dne 23. novembra 1946. * Sp. 255/46. Hladnik Janez, rejen 28. IX. 1928, kmečki delavec, stanujoč v Sp. Kanomlji 59, okraj Idrija-Cerkno, je vstopil v NOV 12. februarja 1945 ter je služil kot borec v artilerijski brigadi IX. korpusa XXXI. Divizije. Od aprila 1915 pa je pogrešan in se ni več javil. Ker je tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo njegovega očeta Hladnik Franca, pos. iz Spod. Kanomlje štev. 59, postopanje za proglasitev za mrtvega. Poziva se Hladnik Janez in vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešancu. da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Hladnik Francu, posestniku iz Sp. Ka-nomelj štev. 59. Po 1. aprilu 1847 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. .Okrajno narodno sedišče Idrija-Cerkno, dne 23. novembra 1946 Sp. 256/46. P reze! j Mirko, rojen 13. I 1921 v Ravnah, mizar, stanujoč v Ravnah Štev. 40. KNOO Zakriž, okraj Idrija-Cerkno. je služil kot borec v III. prekomorski brigadi XXVI. Divizije, kjer ga je konec aprila 1945 videl Prezelj Franc, tajnik KNOO Zakriž. Po poizvedbah s strani domačih je prišlo leta 1946. sporočilo od brirjade, da je bil med borbo ranjen v nogo in da ga je sovražnik verjetno ujel. Ker je tedaj verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo njegove matere Prezelj Franč'ške. delavke, stamiioro v Ravnah štev. 40, postopanje za proglasitev za mrtvega. Poziva se Prezelj Mirko in vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešancu, da to javi sodišču ali postavljeni skrbnici Prezelj Frančiški, delavki iz Raven štev. 40. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Idrija-Cerkno, dne 25. novembra 1946. Sp. 88/46—3. ' Maljevac Stanislav, sin Maljevac Mihaela, rojen 25. III. 1918 v Kuteževem, kmet, nazadnje stanujoč Kute-ževo št. 31, je bil na domu 25. VIII, 1944 od Nemcev aretiran, odpeljan najprej v zapore II. Bistrica, 15. septembra odpeljan v tržaške zapore »Coroneo«, 2. XI. 1944 bil odpeljan v kazensko taborišče Weimer. 0 božiču 1944 je bil odpeljan neznano kam. • Od tedaj se ni več javil in ni o njem nobenega glasu. Ker je tedaj verjetno, da je Maljevac Stanislav mrtev, se uvaja na predlog njegovega očeta Maljevac Mihaela postopek za proglasitev za mrtvega in se izdaja pozav, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Primc Juliji, sodni uradnici v II. Bistrici. Maljevac Stanislav se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo p proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v n. Bistrici dne 20. septembra 1946. Sp. 89/46—3. Ujčič Franc, sin pokojnega Jakoba Ujčič, in pok. Ivane rojene Stopar, rojen 3. II. 1902 v Studeni Gori št. 3, krojač, poročen, nazadnje bivajoč Podgrad št. 109 je vstopil 12. IX. 1943 k partižanom. Dodeljen je bil II. četi, II. bataljona »Šercer jeve brigadec. V decembru leta 1943. je bil baje v nekem kraju v Sloveniji obkoljen od Nemcev in najbrže ubit. Od tedaj ni več nobenega glasu o njem. Ker je verjetno da je Ujčič Franc mrtev, se uvaja na predlog njegove žene Ujčič Ivanke postopek za pro-glasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Primc Juliji, sodni uradnici v II. Bistrici. Ujčič Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v II. Bistrici dne 21. septembra 1946. Sp. 91/46-3. Š1 o s a r Jožef, rojen 7. junija 1904 v Podgrajah, poročen, kmet, nazadnje bivajoč Podgraje in kot tak 24. maja 1944 aretiran od Nemcev. Po zaporu v Ilirski Bistrici in v tržaškem »Coroneuc je bil odpeljan 8. julija 1944 v Dachau. Avgusta 1944 je bil določen za odhod v neko drugo taborišče in od tedaj ni več nobenega glasu o njem. Ker je tedaj verjetno, da je Šlosar Jožef mrtev, se uvaja na predlog njegove žene Šlosar Ane postopek za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Primc Juliji, sodni uradnici v Ilirski Bistrici. šlosar Jožef se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v II. Bistrici dne 21. septembra 1946. Sp. 93/46—3. Kalc Anton, sin pok. Franca in Marije roj. Roje, rojen 6. 1. 1898 v Kuteževem št. 37, lesni trgovec, nazadnje bivajoč Trnovo št. 337 je bil 9. IV. 1944 aretiran od Nemcev, odpeljan v tržaške zapore »Coroneoc. 28. julija 194*4 je bil odpeljan v Nemčijo, od koder je zadnjič pisal 29. VIII. 1944 iz »Lungau Lag. Katschberg«. Po izpovedi prič, s katerimi je bil skupaj v taborišču Dachau, je bil iz taborišča odpeljan 20. I. 1945 nezna-nokam. Poizvedbe preko RK, z oglasom v časopisu in objavo po radiu so bile brezuspešne. Ker je tedaj verjetno, da je Kalc Anton mrtev, se uvaja na predlog njegove žene Kalc Ane, postopek za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Benigar Viki, sodni uradnici v Ilirski Bistrici, Kalc Anton se poziva, da se zglasi pri podpisnem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v II. Bistrici dne 21. septembra 1946. Sp. 95/46—3. Sedmak Rupert, sin Jožeta in Jožefe rojene Šajn, rojen 24. IX. 1927 v Ilirski Bistrici, dijak, nazadnje bivajoč v li rski Bistrici št. 386, je bil 22. X. 1943 aretiran od Nemcev in cdpeljan neznano kam. Od tedaj se ni nikdar več oglasil in ni nobenega glasu o njem. Ker je tedaj verjetno, da je Sedmak Rupert mrtev, se uvaja na predlog njegove matere Sedmak Jožefe, postopek za proglasitev za mrtvega in izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Benigar Viki, sodni uradnici v Ilirski Bistrici. Sedmak Rupert se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v II. Bistrici dne 21. septembra 1946 Sp. 97/46-3. Ivančič Mirko, sin Petra Ivančič in Kogovšek Marije, rojen 25. IX. 1925 v Hujah št. 6, kmet, nazadnje bivajoč Huje št. 6, je odšel 16. VIII. 1943 v partizane. Bil je dodeljen IX. korpusu in se je nahajal, nekje pri Gorici. Po nemški ofenzivi aprila 1945 ni o njem več nobenega glasu. Ker je tedaj verjetno, da je Ivančič Mirko mrtev, se uvaja na predlog njegovega očeta Ivančič Petra pošto pek za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Benigar Viki, sodni uradnici v Ilirski Bistrici. Ivančič Mirko se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na vnbvičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v II. Bistrici dne 23. IX. 1946, Sp. 101/46—3. Štefančič Josip, sin pok. Matije in Ivane roj. Hrvatin, rojen 7. IV. 1924 v 1’rebčanaii, delavec, samski, nazadnje b.vajoč 'v Trebeanah št. 33, vstopil 30. IX. 1943 v Trebčanah k partizanom. Dodeljen je bil »Loški bri gadi«. Po izjavi prič je bil v nekem kraju v Sloveniji dne 1. XI. 1943 obkoljen od Nemcev in najbrže ubit. Od tedaj ni več nobenega glasu o njem. Ker je tedaj verjetno, da je Štefančič Josip mrtev, se uvaja na predlog njegove matere Hrvatin Ivane postopek za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Benigar Viki, sodni uradnici v Ilirski Bistrici. Štefančič Josip se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v II. Bistrici dne 3. oktobra 1946. Sp. 94/46-5, Sedmak Josip, sin pok. Josipa in pok. Marije roj. Delost, rojen 10. IV. 1897 v Koritnicah št. 52, nadlogar, poročen, nazadnje bivajoč v Ilirski Bistrici 383. 22. X. 1943 je bil aretiran od Nemcev in odpeljan neznano kam. Od tedaj se ni nikdar več javil. Ker je tedaj verjetno, da je Sedmak Josip mrtev, se uvaja na predlog njegove žene Sedmak Jožefe postopek za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Benigar Viki, sodni uradnici v Ilirski Bistrici. Sedmak Josip se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču aLi drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno nacodno sodišče v II. Bistrici dne 9. oktobra 1946. Sp 106/46-2 Iskra Anton, sin pok. Alojza in Marije roj. Fabec, rojen 17. aprila 1891 v Zabičah štev. 7, tam stanujoč, posestnik, je bil od Nemcev dne 5. maja 1944 aretiran in prepeljan v zapore v Ilirsko Bistrico, od tu pa v tržaški zapor Coroneo m nato dne 11, VIII. 1944 v taborišče Dachau. Ker je verjetno, da je Iskra Anton mrtev, se uvaja na predlog njegove žene Iskra Marije iz Zabič štev. 7 postopek za proglasitev mrtvim in se obenem izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Žiberni Josipu, sodnemu uslužbencu v Ilirski Bistrici. Iskra Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču al; drugače da kako vest o sebi. Po 1. juniju 1947 bo sodišče na vnovičen predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. j Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita doumeva I smrti, se na predlog njegovega očeta Penko Janeza iz | Slavine štev. 37 uvaja postopanje za proglasitev za i mrtvega. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znanega, se po-: z:va, da to javi sodišču ali skrbniku Fičur Matevžu, | kmetu iz Slavine štev. 28. Penko Janez ml. se poziva, da se javi temu sodišču osebno ali pošlje kako vest o sebi. Po 30. juniju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 23. oktobra 1946. I Sp 119M6-3 Tovariš Spetič Frafic, sin Franca in Antonije Šprohar, rojen dne 14. VI. 1905 v Čepnem, je bil ob razpadu italijanske vojske ujet od Angležev. Dne 15. maja 1944 je prostovoljno stopil v Narodno osvobodilno vojsko. V decembru 1944 se je nahajal v Splitu, od takrat pa manjka za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva , smrti, se na predlog njegove matere Spetič Antonije iz Cepna štev. 33 uvaja postopanje za proglasitev pogre-šanca za mrtvega. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znanega, se poziva, da to javi sodišču ali skrbniku Repiču Antonu, kmetu iz Cepna štev. 31. Spetič Franc se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali pošlje vest o sebi. Po 30. juniju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanca za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 25. oktobra 1946. I Sp 121 '46-4 Tovariš Čuk Ivan, sin Rudolfa in Katarine Žitko, rojen 26 VI. 1922 v Landolu, je bil kot mitraljezec II. bataljona Gradnikove brigade v borbi z Nemci, ki se je vršila v mesecu maju 1944 pri Koprivniku nad Bohinjsko Bistrico, pogrešan in je po vsej' verjetnosti padel. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonila domneva smrti se na predlog njegove matere Čuk Katarine iz Landola štev. 34, uvaja postopanje za proglasitev pogrešanca za mrtvega. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znanega, se poziva, da to javi sodišču ali skrbniku Muha Viktorju, kmetu iz Landola štev. 15. Čuk Ivan se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali pošlje drugačno vest o sebi. Po 30. juniju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 25. oktobra 1946. I Sp 118'46-3 Okrajno narodno sodišče v Ilirski Bistrici, dne 14. novembra 1946. Sp. 97/46-4. Tovariš Penko Janez, sin Janeza in Marije Fi rojen 22. XI. 1926 v Slavini je bil kot borec 7. brigade 18. div.zije VIL korpusa ujet od Nemcev in odpeljan- v internacijo naiprejp v Mauthausen, nato pa v Fibense v Nemčiji, kjer je baje umrl v januarju ali februarju 1945. Tovariš Sam „a Karel, sin pok.1 Franca in Uršule Biščak, rojen 2. X. 1915 v Čepnem, se je po razpadu italijanske vojske prijavil v Narodno osvobodilno vojsko ter je bil v novembru 1944 prepeljan iz Barija v Split. Od tam je prišel v Belo Krajino,, kjer je bil dodeljen VII. korpusu menda k 10. brigadi. Z brigado je prve dni januarja 1945 odšel na položaj in od takrat manjka za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopda zakonita domneva smrti, se na predlog njegove matere Samsa Uršule iz \ Cepna štev. 12, uvaja postopanje o proglasitvi pogrešanca za mrtvega. Vsakdo, komur jo o njemu kaj znanega, se poziva, da to javi temu sodišču ali skrbniku Šušelj Jožetu, kmetu iz Cepna štev. 10. Samsa Karel se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali pošlje drugačno vest o sebi. Po 30. juniju 1947 bo sodišč" na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanca za mrtvega. Okrajno narodno sodišče ? Postojni dne 29. oktobra 1946. 1 Sp 111'46-3 Tovariš Žnidaršič Franc, rojen 15. ll. 1926 v Gor. Košani, sin .mk. Franca in Frančiške Blažič, je bil kot borec II. bataljona 13 Hrvatslce proletarske trigade okrog Velike noči 1944 v borbah blizu Jajca težko ranjen in je obležal na bojišču. Od takrat je pogrešan. Ker je verjetno, da bo nastopih, zakon,ta domueva sn rti, se uvede na predlog njegove sestre Žnidaršič Angele iz Gor. Košane štev. 20 postopanje o proglasitvi za mrtvega. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znanega, se poziva. da to sporoči sedišču ali skrbniku Cucek Jožetu, kmetu iz Gor. Košane št. 17. Žnidaršič Frane se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali pošlje drugačno vest o sebi. Po 30. juniju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanca za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Postojni dne 29. oktobra 1946. I Sp 103/46—3. Tov Marinšek Franc, pokojnega Franca in Ane Žele. rojen 20. X. 1923 v Zagonu je bil kot borec II Mo-slovačke brigade dne 29. III. 1944 pri O borovem v Posavini ranjen in ujet od Nemcev in ustašev. Od takrat je njegova usoda neznana. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonika domneva smrti. «e uvede na predlog njegove «estre Mar nšek Marije iz Zagona štev. 20 postopanje o proglasitvi pogrešanca za mrtvega. Vsakdo, komur je o njem kaj znanega, se poziva, da to sporoči sodišču ali skrbniku Žele Antonu, kmetu, Orehek štev. 2. Marinšek Franc se poziva, da se zglasi pri tem Sodišču ali pošlje kako vest o sebi. Po 30 juniju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o predlogu za proglasitev za mrtvega. Okrajno narodno socFšče v Postojni dne 29. oktobra 1946. I I Sp 120'46-2 D o 1 e s Alojzij, sin Alojzija in Neže Mejak, rojen 31 Vil. 1928 v Landolu štev. 11, je vstopil v NOV dne 17. IX 1943 in je bil dodeljen II. četi II. bataljona Ser-cerjeve brigade. ’’ decembru 1943 je odšel z brigado v Belo Krajino in je od takrat pogrešan. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove matere Poles Neže. kmetice iz Landola štev. 11, uvede postopanje o proglasitvi za mrtvega. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znanega, se poziva. da to sporoči sodišču ali skrbniku Doles Miru, nameščencu Okrajne nabavne in prodajne zadruge v Postojni, Doles Alojzij se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali pošlje drugačne vest o sebi. Po 30. juniju 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi pogrešanca za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 31. oktobra 1946, I Sp 109,46-3 Smerdu Štefan, sin Ivana in Marije Kovač, rojen 10. XI, 1919 v Stari vasi, je bil kot obveščevalec NOV dne 30. oktobra 1944 v vasi Gorenje ujet od Nemcev. Odpeljan je bil v tržaške zapore »Coroneo«, nato pa je bil v januarju ali februarju 1945 po vsej verjetnosti ustreljen kot talec v Rižarnici pri Sv. Soboti pri Trstu. Ker je verjetno, da bo nastopia zakonita domneva smrti, se na predlog njegovo matere Smvdu Marije, kmetice iz Stare vasi št. .2 uvede postopanje o proglasitvi pogrešanca za mrtvega. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znanega, se poziva, da to javi sodišču ali skrbniku Gržin: Jakobu, kmetu,- Stara vas štev. 3. Smerdu Štefan se poziva, da se zglasi pri tem sodišču, ali pošlje drugačno vest o sebi. Po 80. juniju 1947 bo sod eče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 31. Oktobra 1846 I Sp 116/46-7 Cole Edvard, sin Andreja in Terezije Bole. rojen 12. IX. 1928 v Slavini, stan. Malo Brdo štev. lo. je bil kot borec Gradnikove brigade, v novembru 1943 blizu vasi Novsk pri Cerknem v borbi z Nemci baje smrtno ranjen ter je bil pokopan na pokopališču v Novakih. Ker o njegovi smrt ne obstoji nobena uradna listina, se na predlog njegovega očeta Cole Andreja delavca iz Malega brda štev, lt» uvede postopanje o dokazu njegove smrt; ter se.mu obenem postavi skrbnik Cole Ivan, pos. Malo brdo štev. 10. Vsakdo.' komur je o .pogrešanem kaj znano, se poziva da to javi sodišču ali imenovanemu skrbniku do 31. januarja 1947 Po preteku tega roka in po poizvedbi dokazov bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno narodno sodišče v Postojni, dne 7. novembra 1946. I Sp 131/46-3 Vičič Franc, sin Franca in Mar je Gustinčič, rojen leta 1809 v Neverkab štev. 20, je bil due 18. aprila 1942 na Nanosu ujet kot partizan, bil obsojen od Posebnega sodišča za zaščito države v Rimu na smrt in baje ustre-Ijeo dne 26 junija 1942 v Rimu Ker o tem sorodnikom ni bila izdana nobena uradna iistina, se na prošnjo njegovega očeta Vičič Franca, kmeta iz Neverk štev. 20, uvede postopanje v dokaz njegove smrti ter se mu postavlja skrbnik Bittner Oton. vodja zemljiške knjige v Postojni. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znano, se poziva. da ta sporoči sodišču ali skrbniku do 31. januarja 1947. Po preteku tega roka in po poizvedbi dokazov bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno narodne sodišče v Postojni, dne 7. novembra 1946. 1 Sp 108'46-S D role Anton, sin Antona in Jere, rojen januarja 1902 v Tolmmu, delavec v železarna v Trstu, je v septembru 1943 odšel v partizane. V novembru 1943 se je nahajal v Šercerjev! brigadi pri Jurščah, nato pa je za njim izginila vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na prošnjo njegovih otrok nedoletnega Antona in Egidija Drole iz Slavine štev. 33 pošto dim j e za proglasitev pogr^šanca za umrlega. Vsakdo, komur je o njem kaj znano, se poziva, da to javi &odišiu ali skrbniku Devet Andreju, železničarju, Slavina št. 38, najkasneje do 30. junija 1947. Drole Anton se poziva, da se zglasi pn tem sodišču ali pošlje drugačno vest o sebi Po preteku gornjega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 7. novembra 1949, * I Sp. 134/43—3. Kaluža Karel, sin pok. Janeza in Marijane Fidel, rojen leta 1911 v Novi Šušici štev. 23, je bil dne 18. aprila 1942 ujet kot partizan na Nanosu, bil obsojen od posebnega sodišča za zaščito države v Rimu na smrt in baje ustreljen dne 26. junija 1942 v Rimu. Ker o tem ni bila izdana nobena uradna listina, se na prošnjo njegove matere Kaluža Marijane iz Nove Sušice štev. 23 uvede postopanje o dokazu njegove smrti ter se mu postavlja skrbnik Bittner Oton, vodja zemljiške knjige v Postojni. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znanega, se poziva, da to javi sodišču ali imenovanemu skrbniku do 31. januarja 1947. Po preteku tega roka in po poizvedbi dokazov bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 7. novembra 1946. I I Sp 126/46-3 Gorup Franc, sin pok. Franca in Marije Glažar, rojen 31. X. 1910 v Gor. Košani štev. 30, je kot borec I. čete II. bataljona XV» divizije IV. armije JA baje padel v borbi iia Vrhu pri Trebnjem na Dolenjskem. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na prošnjo njegove sestre Gorup Ivane, kmetice iz Gor. Košane štev. 30, uvede postopanje za proglasitev pogrešanca za umrlega. Vsakdo, komur je kaj znano o njem, se naproša, da to javi sodišču ali skrbniku Glažarju Antonu, kmetu, Gor. Košana štev. 4, najkasneje do 30. junija 1947. Gorup Franc se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali pošlje drugačno vest o sebi. Po preteku gornjega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 7. novembra 1946. * I Sp 133/46-4 Zalar Jernej, pokojnega Antona in pok. Antonije Perhavec, rojen 13. VIII. 1902 v Senožečah, mizar v Postojna, Vegova 4, je bil kot vojak IV. Prekomorske brigade JA v aprilu 1944 baje ubit od fašistov v Diši, pro-vineia Lecce. Ker o tem ne obstoji nobena uradna listina, se na prošnjo njegove žene Zalar Ivane roj. Srebot, gospodcuje, Postojna, Vegova 4, uvede postopanje v dokaz smrti ter se mu postavlja skrbnik Bittner Oton, vodja zemljiške knjige v Postojni. V sakdo, komur je o pogrešancu kaj znano, se poziva, da to javi sodišču ali skrbniku do 31. januarja 1947. ' Po preteku tega roka in po poizvedbi dokazov bo sodišče odločile o predlogu. Okrajno narodno sodišče v Postojni, dne 9. novembra 1946. I. Sp. 136/46—3. Vilhar Josip pok. Ivana in Jere Santelj, rojen 18. IX. 1915 v Postojni, brivec, stanujoč- v Postojni, Stritarjeva štev. 10, je bil kot" borec NOV in sicer Kosovelove brigade ujet od Nemcev v borbi pod Poreznom ter nato baje ustreljen dne 25. marca 1945 pri vasi Jesenice. Ker o njegovi smrti ne obstoji nobeno uradno potrdilo, se na predlog njegove matere Vilhar Jere iz Postojne, .Stritarjeva štev. 10, uvede postopanje v dokaz njegove, smrti. Vsakdo, komur je o pogrešancu kaj znanega, se poziva, da o tem sporoči sodišču ald skrbnici Vilhar , Alojziji, pomožni uradnici Mestnega NOO Postojna, najkasneje do 20. februarja 1947. Po preteku tega roka in po poizvedbi dokazov bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno narodno sodišče v Postojni dne 22. novembra 1946. Vpis zadruge Sedež zadruge: P rega rje. Dne 14. septembra 1916 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. V Pregarju. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 10. II. 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega elana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev, zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih eve-nt. spornih odnosov (komasacija); č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo, vseh razpoložljivih delovnih moči, pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja, po predloženem in odobrenem obnovitve^ nem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni i usposobljenosti Zadruz.nl delež ¿naša Lir 500.— in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša sveje priobčitve na zadružni razglasni desici. Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem N00, v območju katerih posluje in vsem članom, slednj.m najmanj 8 dni pred skupšč.no. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik. tajnik, blagajnik in 4 člani, ki jih voli skupšč.na. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik In tajn k upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva zato pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora »o: 1. Zadnik Anton, Progarje 109 — predsednik, _ 2. Sprohar Frane, Pregarje G9 — podpredsednik, 8. Bubnič Jožef, Pregarje 5$ — tajnik, 4. K a pai Frano, Pregarje 84 — blagajnik, 5. Male Jožef. Pregarje 4 - odbora k. 6. Konestabo Ivan, Pregarje 1 da izvršuje vsa dela industrijskega, trgovskega in tehničnega značaja, ki se nanašajo na izboljšanje go- spodarstva svojih članic. Zadružni delež znaša 500.— Lir in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpi- sanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem^ NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupšč no. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik in trije člani. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa cdsjtua, dva za to 'pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: 1. Lapajne Malči, Idrija, predsednik, 2 Lapajne Julče, Idrija, podpredsednik, 8. Zonta Ivanka, Idrija, tajnik, 4. Tratni.i Pavla, Čekovnik, odbornik, 5. Tušar Marija, Sp. Idrija, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 16. septembra 19-16. 2t\ 5646-2 Vpis zadruge Dne 6. septembra 1946 ¿e je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Lesno produktivna zadruga z o. j. v Spodnji Idriji. Sedež zadruge: Spodnja Idrija okraj Idrija. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 11. avgusta 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) prevzemanje vseh vrst lesa (gozdnih pridelkov) od svojih članov-gczdmb posestnikov, v smislu posebnega dogovora pa tudi od uprav državnih gozdov in razlaščenih posestev ter agrarnih zajedate; b) obdelovanje lesa v polizdelke ,n izdelke na račun članov ter plačevanja lesa po izvršeni prodaji in po odbitku stroškov; c) najemanje, nakupovanje in graditev nepremičnin in inventarja v svrho zagotovitve sodobnih cbratov^ilišč za obdelovanje lesa: č) poglobitev zadružne vzgoje in zavesti, pospeševanje smotrnega gozdarjenja in gospodarjenja z lesom sploh. Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 100o.— Lir m se mora vplačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s trikratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO. v območju katerih posluje in vsein članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in trije člani. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik ;n tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: 1. Gnezda Franc, Gor. Kanomlja 16, predsednik, 2. Bončina Franc. Gor. Kanomlja 18, podpredsednik, 3. Svetlik Leopold, Spod, Kanomlja 19. tajnik, 4. Likar Julij, Sred. Kanomlja 21, blagajnik, 5. Kenda Franc, Spod. Idrija 49, odbornik 6. Lapanje Ivan, Krniee-Masora 28, odbornik in 7. Močnik Matej, Sred. Kanomlja 11. odbornik. Okraji)'' narodno sodišče v Postojni dne 6. septembra 1946. Zt 5546-2 Vpis zadruge Dne 2. oktobra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Šempasu. Sedež zadruge: Šempas (okraj Ajdovščina), Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 14. ju-lija 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitven* načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom go-s^edarskega strokovnjaka iz-oela proračun obnovitvenih det za vsakega posameznega elana in '¿a celoten okoliš; nadalje dotoči višino obremenitve v dolu in denarju in odplačilni načrt ¿a vsakega člana; C/ da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev, zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih e v eni spornih odnosov (komasacija); č) da preskrbuje kredit ¿a nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči, pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja, po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša Lir 500.— in se mora plačati 06 vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deska. Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem . NOO. v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 5 elanov. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor, Zanjo podpisujeta 2 člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: 1. Košuta Ivan, Osek 57, predsednik, 2. Remec Alojz, Osek 101. podpredsednik, S. Kosovel Anton, Osek 7, tajnik, 4. Špacapan Veneelj, Ozeljan 109, blagajnik, 5. Komelj Ivan iz Lok 23. odbornik, 6. Volčič Janko iz Črnič 19, odbornik, 7. Štrukelj Štefan iz Šempasa 190. odbornik, 8. Remec Aojz iz Vitovelj 12, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 2. oktobra 1946. Zt 59/46—2. Vpis zadruge Dne 4. oktobra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Živinorejska zadruga z o. j. v Če-povanu. Sedež zadruge: Čepovan, okraj Grgar. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 18. avgusta 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo; b) da vodi rodovnik in molzno kontrolo. Rodovnik mora voditi ločeno za pasemsko odgovarjajoče in ostalo govedo. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza; c) da nabavlja plemensko živino zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali ;xi-sreduje tako nabavo in vnovčuje živino svojih članov v živem ali »klanem stanju; č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje n plačuje na njih račun po kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje; d) da v dosego te naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka; e) da preskrbi m vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov; f) da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovauja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje; g) da izvaja med svojimi člani »Samopomoč« za v sili zaklano živino. Podrobnejše določbe predpiše pravilnik, ki ga odobri skupščina. V krajih, kjer je konjereja razvita, opravlja živinorejska zadruga iste tunkcije tudi za konjerejo. Zaradi uspešnejšega poslovanja vrši zadruga delo po odsekih. Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 300.— Lir in se mora vplačata ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravn: odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in dva člana. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor: za zadrugo podpisujeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: 1. Bratuž Jožef, Dol pri Čepovanu, predsednik; 2. Brezavšek Andrej, Testeni, tajnik, 3. Lipičar Alojzij, Kal nad Kanalom, odbornik. 4. Boltar Kristina, Grgar, odbornica, 5. Hojak Ivan. Vrata, odbornik. '"■c-žno narodno sodišče v Postojni dne 4. oktobra 1946. Zt 57J46-2 Vpis zadruge Dne 15, oktobra 1946 se je vpisala v tukajšnji zadružni register. Besedilo zadruge: Zidarska zadruga z o. j. v Škofiji II. Sedež zadruge: Koper. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 12-VII, 1948 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: da za svoje člane nabavlja surovine, orodje in druge potrebščine ter prevzema za skupni račun vsa v zidarsko stroko spadajoča dela. Zadružni delež znaša 1.000.— Lir in se plačuje v obrokih. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsetr NOO v območju katerih nosliije in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred »kupše no Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik in dva člana. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za .o pooblaščena člana upravnega odbora. Ciani upravnega odbora so: 1. Cunja Jožef, Blok-Škofija II 70, predsednik, 2. Skrgal Danilo, Sv Anton štev. 162, tajnik, 3. Korda Nikola, Škofija II štev. 259, blagajnik, 4. Meton Avguštin, Škofija IV štev. 404, čian odbora, 5. Božič Marjo, Škofija I štev. 79, član odbora. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 15. oktobra 1946. Zt 53'46 Vpis zadruge Dne 4. XI. 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Novokračinah. Sedež zadruge: Novokračine, okraj Ilirska Bistrica. Zadruga je b:la ustanovljena na skupščini dne 30. VI. 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določ. višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; e) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev, zemljiškoknjižn.h, služnostnih in drugih event. spomin odnosov (komasacija); č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d; da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbena material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovn h moči. pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja, po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jam odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša Lir 500.— in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelnik: odsekov in 3 člani. Vsako leto zstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če pa sta odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: 1. Iskra Jožef v Novokračinah 69, predsednik, 2. Kaloič Franc, Novokračine 9, tajnik. 3. Maljavac Jožef, Novokračine 65, blagajnik, 4. Štemberger Jožef, Novokračine 60, odbornik, 5. Maljavec Jožef, Novokračine 41, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 4. novembra 1946. Zt 63/46—2. Vpis zadruge Dne 9. novembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Me-rečah. Sedež zadruge: Mereče, okraj Ilirska Bistrica. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 10. IX. 1946. za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev, zemijiškoknjižn.k, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in poraz-deljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči, pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja, po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovti strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša Lir 500.— in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Zadružni delež znaša Lir 500.— in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. V abila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 2 ckona. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata upravni odbor. Zanjo podpisujeta po 2 člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: 1. Skok Anton. Mereče 23, predsednik, 2. Morano Ludvik, Mereče 28, tajnik, 3. Tomšič Ivan, Podstenje 6, blagajnik, 4. Valenčič Josip, Podstenjšček 18, odbornik, 5. Valenčič Josip, Podstenje 3, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 9. novembrfc 1946. Zt 66/46—2. Vpis zadruge Dne 9. novembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Beied.io zadruge; Obnovitvena zadruga z o. j. na Ostrožnem tirOu. Sedež zadruge; Ostrožno Brdo-Smogurje, okraj Ilirska Bistrica. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 23. apr.la l94o za neooločen čas. Naloga zadruge je: ai da pod vouât vom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b; da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nauaije določi višino obremenitve v deiu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; el da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev. zemijiškoknjižn.h, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih dei: d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delova h moči. pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja, po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojn h vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša Lir 500.— in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčil ve na zadružni razglasni de*ki. Vabila na .skupščine pošlje poleg tega vsem NOO. v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skapščno. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelnik, odsekov in 1 član. Vsako leto zstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik in tajnik upravnega odbora, če pa ?ta odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: 1. Medved Franc. Ostrožno Brdo štev. 2. predsednik, 2. Volk Josip, Ostrožno Brdo štev. 5, odbornik, 3. Krebelj Franc. Ostrožno Brdo štev. 19. odborn'k 4. Kaluža Anton, Ostrožno Brdo štev. 45, odbornik. Okrožno narodno sodišč** v Postojni dne 9 novembra 1940. Zt 67/46- 2. Vpis zadruge Dne 15. novembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Gaberju. Sedež zadruge: Gaberje, okraj Ajdovščina. Zadruga ?e bila itstanov1j*»ha na skupščini dne 22. »eptembra 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a i tía pod vousivom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in ¡zdela obnovitveni načrt za svojo\as; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega etana m za celoten okoliš; nadalje dotoč. višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev, zemtjiškoluijižn.h, služnostnih m drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje mea svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči, pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja, po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pnistojn'h vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša Lir 500.— in se mora plačati ob vstopu v zadiugo. Vsak zadružu.k jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni desk".. Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupsč no. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajn'k in 3 člani. Vsako leto zstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopala upravni odbor. Podpisujeta zanjo 2 člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: 1. Vitez Ivan, Gaberje 4, predsednik, 2. Pegan Joško, Gaberje 8, tajnik. S. Gorup Hermina, Gaberje 11, blagajničarka, ■ 4. Hrib Ivan, Gor Branica 6, cdborn k, 5. Krapež Anton, Šmarje 24, odbornik in 6. Kos Franc, Gaberje 65, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 15. novembra 1246. Zt 69/46—21 Vpis zadruge Dne 9. novembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Sadjarska zadruga z o. j. v Tolminu. Sedež zadruge: Tolmin. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 19. marca 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da zasaja in vzgaja po strokovnih navodilih sadovnjake zaradi masovne in kvalitetne produkcije sadja; b) da vnovcuje v predelanem ali nepredelanem stanju sadje ter druge sorodne kmetijske pridelke svojih članov na njih račun; c) da predeluje sadje ter druge sorodne kmetijske pridelke svojih članov Predelovanje sadja se vrši v skladu s celotnim načrtom o industrijski .predelavi sadja; č) da nabavlja, predeluje ali izdeluje vse stroje, orodje in ostale sadjarske potrebščine za svoje člane. Pri nabavi in uporabi strojev in drugih potrebščin mora biti ozko povezana s strojnimi in nabavnimi zadrugami; d) da nabavlja za dosego te naloge potrebnu zemljišča. stavbe in inventar, zlasti sušilnice in sadna skladišča; e) da za dosego svojih nalog ustanavlja drevesnice sama ali s sorodnimi zadrugami v skladu z enotnim načrtom in predpisanim sortiment» m. Kjer so krajevne razmere za to primerne, se lahko sadjarska zadruga združi v vinarsko zadrugo. Zadružni delež znaša 500.— Lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z dvakratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem N00, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim naj-maD: 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo:' predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov ter 4 člani. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za o pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: 1. Šavli Oskar, Drobočnik, predsednik, 2. Kragelj Ivan, Tolmin, podpredsednik, 3. Mervič Danilo, Sv. Lucija 57, tajnik, 4. Lapanje Jože, Ponikve, blagajnik, 5. Jarc Anton, Prapetno, odbornik, 6. Jan Ivan, Slap, odbornik, 7. Rutar Franc, Grahovo, odbornik in 8. Šavli Valentin, Lom Tolminski, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 9. novembra 1946. Zt 64/46-2 o Vpis zadruge Dne 9. novembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Živinorejska zadruga z o. j. v Tolminu. Sedež zadruge: Tolmin, Zadruga je bila ustanovljena ha skupščini dne 28. apl-ila 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo; b) da vodi rodovnik in molzno, kontrolo. Rodovnik mora voditi ločeno za pasemsko ustrezajoče in ostalo govedo. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza; c) da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako nabavo in vnovčuje živino svojih članov v žiivem ali zaklanem stanju. V dosego te naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zadružne mesnice in prodajalnioe; č) da prevzema od članov mleko, da predeluje in plačuje na njih račun po kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje; dl da v dosego te naloge postavlja v svojem gospodari!, uri okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka; e) da preskrbi in vzdTŽuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov; f) da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja. strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje; g) da izvaja med svojimi člani »samopomoči za živino, zaklano v sili. Podrobnejše določbe predpiše pravilnik, ki ga odobri skupščina, V krajih, kjer je konjereja razvita, opravlja živinorejska zadruga iste funkcije tudi za konjerejo. Zaradi uspešnejšega poslovanja vrši zadruga delo po odsekih. Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 500 Lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z dvakratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 7 Članov. . Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni odločbi za to pooblasti upravni odbor. Člani upravnega odbora so: 1. Elinkon Viktor, Žabče št. 5, predsednik, 2. Lužnik Franc, Poljubinj 2, podpredsednik, 3. Mervič Danilo, Sv. Lucija 57, tajnik, 4. K&včič Ivan, Ljubinj 46, blagajnik, 5. Klobučar Janez, Tolm. Ravni 14, odbornik, 6. Leban Franc, Žabče 3, odbornik, 7. Rutar Andrej, Zadlaz Čadrg 20, odbornik, 8. Kavčič Jože, Poljubinj 15, odbornik, 9. Krivec Janez, Praprotno 7, odbornik, 10. Rutar Jože, Čadrg 7, odbornik in 11. Kragelj Anton, Zatolmin 38, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 9. novembre. 1946. Zt 68/46—2. Vpis zadruge Dne 15. novembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Zabičah. Sedež zadruge: Zabiče, okraj Ilirska Bistrica, Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 15. marca 1946 za nedoločen čas. . Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; - c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev, zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event spornih odnosov (komasacija); č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala ia i*-vedbo obnovitvenih dol; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovn.h moči, pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja, po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojmh vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih, ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša Lir 500.— In se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem N00. v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 4 člani. Zadrugo zastopata upravni odbor. Zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Člani upravnega odbora so: 1. Celih Jožef, Kuteževo 51, predsednik, 2. Baša Ludvik, Podgraje 6, tajnik, 8. Primc Štefanija, Podgraje 4, blagajničarka, 4. Smrdel Anton, Zabiče 44, odbornik, 5. IJljan Franc, Zabiče 66, odbornik, 6. Celin Anton, Kuteževo 29, odbornik, 1. Baričič Vinko ml., Podgraje 10, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 15. novembra 1946. Zt 70/46-2. Vpis zadruge Dne 15. novembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Starodu. Sedež zadruge: Starod, okraj Ilirska Bistrica. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 25. aprila 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev, zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovn’b moči, pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi po rušena naselja, po predloženem in odobrenem obnovitve sem načrtu; f) da‘po možnosti od pristojn h vojaških oblasti izpo-tluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti. Zadružni delež znaša Lir 500,— in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem N00, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 1 član. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta po 2 člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: 1. Ladič Anton, Starod 30, predsednik, 2. Ujčič Ivan, Slarod 32, tajnik, 3. Novak Jožef, Paveica štev. 1, blagajnik 'n 4. Hrvatin Anton, Pavelea štev. 3, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 15. novembra 1916. Zt 71/46-2. Vpis zadruge D.ne 22. novembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga: Besedilo zadruge: Mizarska zadruga z o. j. v St. Vidu. Sedež zadruge: St. Vid pri Vipavi. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 3. novembra 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da za svoje člane nabavlja surovine, orodje in druge potrebščine ter jih izdeluje po možnosti v skupnih delavnicah in vnovčuje vse v mizarsko stroko spadajoče izdelke; * b) da skrbi za strokovno izobrazbo svojih članov, zlasti tudi za vzgojo naraščaja. Zadružni delež znaša 10.000 Lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOD, v območju katerih posluje iu vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik in 2 člana, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik in tajnik upravnega odbora; če sta pa odsotna, pa dva za tc pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: 1. Bajec Izidor, Podraga 119, predsednik, 2. Kosa Franc, St Vid 49, tajnik, 3. Peste!j Franc, Podraga 109, blagajnik, 4. Batič Štefan, Lokavec 23, odbornik, 5. Kodre Stanke, Št. Vid 56. odborryk. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 22. novpmbra 1946, Zt 73-46—2. \ Sprememba vpisa zadruge Sedež Idrija. Besed.lo: Okrajna gospodarska zadruga z o. j. v Idriji. Na podlagi skupščine občega konzumnega društva v Idriji ter Krščanskega gospodarskega društva v Idriji dne 28. X. 1945 se vpiše združitev obeh zadrug v zadrugo z besedilom: »Okrajna gospodarska zadruga z o. j. v Idriji«, h Kateri je na podlagi sklepa skupščine Gospodarske zadruge z o. j. v Spodnji Idriji ter skupščine okrajne gospodarske zadruge z o. j. v Idriji dne 26. decembra 1945 pristopila in se združila' z njo Gospodarska zadruga z o. j. v Spodnji Idriji. Na podlagi redne skupščine Okrajne gospodarske zadruge z o. j. v Idriji dne 28. aprila 1946 se vpišejo pri zadrugi sledeča spremenjena pravila ter vpis novoizvoljenih članov tako: Naloga zadruge je: a) nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov; b) vnovčevanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov; c) pospeševanje med članstvom Sledenje in sicer z ustanovitvijo vložne blagajne; č) otvarjati za svoje člane poslovalnice in gostilne na podlagi podeljenih koncesij; d) ustanoviti z delom dobička podporni fond za podpore članom in njihovim družinam v primeru daljše bolezni ali smrti, neprostovoljne nezaposlenosti, sploh v vseh primerih, v katerih bi ne mogli kupovati za gotovino; e) prispevati z delom dobička k razširjenju omike med delavskim in kmetskim ljudstvom; f) ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarsk'h panog kakor: sadjarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva, če in dokler ni v istem okolišu posebne zadruge te vrste; g) najemanje in kupovanje inventarja in nepremičnin kolikor je v zadružno korist; h) sklicevanje članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja ter prebujanje zadružne zavesti. Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež se poviša od 100.— na 500,— Lir. Jamstvo se poviša od dvakratnega zneska na petkratni znesek. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, morebitni načelniki odsekov in šest članov. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za to po-’ !-ščena člana upra ega odbora. Člani upravnega odbora so: 1 Kogej Ivan, rudar v Idriji, Študentovska 6, predsednik 2. Mervič Filip, gozdar, Idrija, Gregorčičeva 21, 3. Jereb Anton, rudar. Kapita Mihevca ul. 20, 4. Kavčič Marko rudar, Spod. Idrija 83, 5 Vinkler Pavel, .udar, Idrija. Kosovelova 15. 6. Treven Anton, uradnik, Idrija, Prešernova ul. 7. Namesto odstopivših članov upravnega odbora: tov. Pišlarja Ignaca, Ježa Antona ter Kanduča Janeza, ki se izbrišejo iz registra, pa se vpišejo novi člani upravnega odbora: 7. Seljak Anton, rudar, Idrija, Rudarska ul. 14, 8. Pirc Janez, gozdni čuvaj, Idrija, Ulica zmage 10, 9. Štucin Franc, uradnik, Idi-ija, Vojkova ul. 8, 10. Pišlar Franc, mlekar, Godovič. 11. Vončina Leopold, posestnik, Gor. Kanomlja in 12. Gruden Helijodor, posestnik, Vojsko. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 16. novembra 1946. Zt 60<46-2 Vpis družbene firme Vpisalo se je v trgovinski register dne 9. okt. 1946, Sedež firme: Koper. Besedilo firme: »Istrska banka d. d. — Banca d’Istria S. A.< Družba se je ustanovila dne 1. oktobra 1946 po odobren ju Poverjeništva PNOO za Slov. Primorje z dne 18. septembra 1946. Obratni predmet: bančni in kreditni posli Družbena oblika: Delniška družba, ustanovljena za dobo 99 let. Glavnica družbe znaša 20.000.000 Lir in je razdeljena na 20.000 delnic po nominalni vrednosti 1000 Lir, Delniee so nedeljive in poimenske. Skupščina se skliče z objavo v Uradnem listu vsaj 15 dni pred dnem, določenim za to. Upravni svet sestoji iz 5 do 7 članov, ki izvolijo Iz svoje sredine predsednika, podpredsednika in tajnika, ki je lahko nedelničar. Upravni svet izvoli iz svoje srede izvršni odbor, ki sestoji iz 3 članov. Vodstvo družbe je poverjeno ravnateljstvu, ki obstoja iz ravnatelja, tajnika in namestnika. Okrožno narodna sodišče v Postojni dne 9. oktobra 1946. Zt 65'46—2. Sklep Sedež zadruge: Cesta, okraj Ajdovščina. Besedilo: Obnovitvena zadruga z o. j. na Cesti, Na izredni skupščini dne 29. avgusta 1946 je bil izvoljen nov odbor in se v smislu sklepa izbrišejo vsi dosedanji člana upravnega odbora ter vpiše nov odbor tako: 1 Valič Anton, Cesta 299, predsednik, 2. Bratina Ivan, St. Tomaž 89, tajnik, 3. Bizjak Ivan. Cesta 107, podpredsednik, 4. Kalin Marjan, Cesta 94. blagajnik, 5. Pipan Ivan, Cesta 286, odbornik. Za namestnike članov upravnega odbora: L Beuk Rafael, Plače 170 in 2. Fučka Emil, Št. Tomaž 94. Okrožno narodno sedišče v Postojni dne 2. oktobra 1946. Zt 18/46—4. t Sklep Sedež zadruge: Herpelje-Kozina. Besedilo: Okrajna nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Heirp el jan- Kozini. Na izredna skupščini dne 10. marca 1946 je bila sklenjena sprememba člena 5 in čl. 20 zadružnih pravil ter je bilo izvoljenih nadaljnih 8 članov upravnega odbora, tako: . Cl, 5. Zadružni delež znaša 500 Lir. Vsak zadružnik jamči s hkratnim zneskom. ČL 20. Na koncu 1. odstavka se doda: Skupščina zboruje po delegatih zastopnikih. Vsakih 25 zadružnikov izvoli enega delegata, ki jih zastopa. Določbe tega člena se uporabljajo smiselno tudi za delegate Kot novi člani upravnega odbora se vpišejo poleg starih še: 1. Nedoh Ivan, odbornik; 2. Memon Ivan, odbornik; 5. Dujc Andrej, odbornik; 4. Race Jože, odbornik; 6. Tomažič Franc, odbornik; 6. Serežin Mirko, odbornik; 7. Cah Andrej, odbornik in 8. Andrejašič Franc, odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 8. oktobra 1946. ' ZA 48/46-8, Sklep Tvrdka: Mizarska zadruga z o. j. v Ilirski Bistrici. Sedež: Ilirska Bistrica. Glasom sklepa izredne skupščine z dne 8. septembra 1946 se vpiše kot nov član upravnega odbora tov. Ogrizek Ludvik, mizar v Ilirski Bistrici št. 28. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 4. oktobra 1946. Rez 4/45—9 Sklep Sedež zadruge: Col, okraj Ajdovščina. Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. na Colu. Glasom sklepa izredne skupščine z dne 15. VIII. 1946 se razreši funkcije predsednika zadruge tov. Tomič Rudolf in se vpiše na njegovo mesto kot predsednik tov. Trošt Ivan iz Orešja št. 4. Namesto razrešenih članov nadzornega odbora tov. Tratnika Friderika in Kobala Ivana ter Bajca Franca pa «e vpišejo tov. Bajc Alojz iz Orešja 11 ter Koren Anton is Oirešja 32 ter Puc Franc iz Orešja 17. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 4. oktobra 1946. Zt 13/46-6. Sklep Sedež: Tolmin. Besedilo: Čevljarska zadruga z o. j. v Tolminu. Na podlagi sklepa izredne skupščine z dne 12. oktobra 1946 se vpiše izbris odstopivlega elana upravnega odbora: tov. Šorli Dana — blagajničarke ter vpiše na njeno mesto tov. Lipušček Pavla, trgovska pomočnica v. Zatolminu 11 kot blagajnik zadruge. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 21, oktobra 1946. Zt 8/46—5, Sklep Sedež zadruge: Postojna. Tvrdka: Okrajna nabavno-prodajna zadruga z o, j« v Postojni. Na podlagi sklepa II. redne skupščine z dne 7. julij« 1946 se dovoljuje: 1. izbris odstopivših Članov upravnega odbora tov.; a) Rajna Viktorja, b) Poropat Jožeta, c) Hreščak Jožeta, č) Slejko Franca,/ d) Ostanek Franca, e) Turk Rada, f) Žigman Franca. 2. Vpis na novo izvoljenih članov upravnega odbora: a) tov. Bajc Franc iz Postojne za predsednika, b) tov. Štucin Rudolf iz Postojne za tajnika, e) tov. Jež Slavko iz Pos+ojne za blagajnika, 5) tov. Žnideršič Frane iz Kala za odbornika, d) tov. Žagar Rajko iz Razdrtega za odbornika, e) tov. Česnik Jožef iz Zagorja za odbornika in I) tov. Požar Ivan iz Gorenj za odbornika, 3. Sprememba pravil: Člen 5. zadružnih pravil se tako spremeni, da vsak zadružnik jamči a petkratnim zneskom vpisanih deležev. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 18. oktobra 1946. Rez 5/46—7 Sklep Sedež: Hruševlje, okraj Postojna. Ime zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Hruševju. Na podlagi sklepa 1. izredne skupščine z dne 13. oktobra 1946 se izbrišejo odstopivši člani upravnega odbora: 1. Lenasi Franc v Šmihelu 28, 2. Gorjan Franc, Rakulik 5, 3. Ogrizek Mirko, Hruševje 1, 4. Čič Janez, Hrenovice 50, 5. Simčič Anton, Landol 2. Vpišejo se pa na novo izvoljeni Člani upravnega odbora: 1. Turk Jakob, Hrenovice 57 — predsednik, 2. Ferkat Anton, RakuMk št. 10 — podpredsednik, 3. Bole Hinko, Hrenovice št. 31 — tajnik, 4. Milharčič Rudolf, Hruševje — blagajnik, 5. Dolenc Anton, Hruševje št. 30 — odbornik, 6. Premru Anton, Šmihel št. 82 — odbornik ia 7. Samsa Luka, Velika Brda — odbornik. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 30,- oktobra 1946. ZA 32/46-4, Sklep Sedež: Cerkno, okraj Idrija. Besedilo. Kmetska posojilnica v Cerknem r. z. z n j. Na podlagi sklepov skupščine z dne 26. maja 19-ic se pr. zadrugi: 1. izbrišejo odstopivši Člani upravnega odbora: a) Brelih Avgust, b) Plemelj Josip, c) Bojc Vincenc, 5) Peternelj Viljem, d) Jereb Anton, e» Jurman Peter in t) Tavš Andrej. 2. Vpišejo se pa na novo izvoljeni člani upravnega odbora: a) Štravs Jernej, Cerkno 91. predsednik, b> Peternelj Gabrijel. Cerkno 142. tajnik, c) Štucin M ks, Cerkno 20, blagajnik, č) Primožič Mihael. Podpieče 4. odbornik, dl Pr možič Junj, Dol. Novaki 22, odbornik, e) Peternelj Rudolf. Jesenica 11, odbornik, fi Toškan Avgust. Cerkno 86. odbornik. 3. Vpišejo i.e naslednje spremembe pravil: Člen 1. Ime zadruge: Kmetska posojilnica v Cerknem. zadruga z neomejenim jamstvom; Člen 3. Zadružni delež znaša 200,— Lir; Člen 14. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, taj nik. blagajnik in 4 člani, ki jih izvoli skupščina z nad-polovično večino glasov. Okrožno narodno sodišče v Postojni dne 19 novembra 1946. Zt 72'46-2, Oklic Y pravdni stvari Rod m a n Marije, pos. iz Vipave štev. S> proti ležeči zapuščini po pok dr, Petrič Emilu, odvetniku v Ajdovščini, stanujočem v V'pa v:, štev. S-**, j rad. Izročitve nepremičnin, se odreja narok za ustno ra* i pravo ua uua' 28. decembra 1946 ob 11 uri pri tem sodišču, soba št. 3. Ker so zakonit, dediči po pok. dr. Petriču Emilu oi-utni v Italiji in je njihovo bivališče neznano, .se postavlja za skrbnice na čin ležeč: zapuščin. *h> pok. dr. fetnču Emilu, Košuta Marija roj Keršmanc iz Vipave i*ev. 261, ki bo zastopala zapuščino v predmetni pravdni stvari na njeno nevarnost in stroške, dokler ne bodo nastopiii zakoniti dediči. Okrajno narodne sodišče v Ajdovščini dne 23. novembra 1946. T 5 46. Razno Izgubljene listine Tov. Lapanja Janez, sin živ Janeza, rojen 17. VL 1925 v Sebreljah štev S2, je izgubit osebno izkaznico štev. 195. izdano od Okrajnega VNOO, odseka za notranjo uprave v Idriji ter jo preklicuje. Šebrelje dne 23. novembra 1946. Lapanja Janez g. r. * Tvrdka A. Urbančič. Bač na Pivki preklicuje tele listine: račun štev. 4 izda. lntend. lil. Brig. VII. U. Divi-z.ja dne 27. Vil. 1945 v znesku Lir 40 100.— .n račun štev. 3 izdan Komisiji T. V. P. za repatriacijo internirancev in vojn h ujetnikov v St. Petru na Krasu dne 19. Vil. 1945 s znesku Lir 213 163 65. Bač due 3. decembra 1946. Alojz Urbančič s. r, * Neveljavne listine Tov. T v a n Č i č Anton, stanujoč v Naklem štev. 2, 2 izgubil osebne izkaznico štev. 4216, izdano od KN00 kočjan, okraj fiei^eije.Kozina ter jo preklicuje. Naklo dne IS. novembra 1946. Ivančič Anton 8, t< USKARNA .MERKUR', UIUUlJANl