INFORMATOR
gorenjeg]@©[pxgdlQDi]p[kD ipiMi
Velenje, 9. decembra 1992
Leto XXVI.
Številka 5
Proizvodnja v novembru 105 %
V	predzadnjem mesecu leta 1992 smo v Gorenju Gospodinjski aparati proizvedli skupno 143.021 velikih gospodinjskih aparatov in delovni načrt v tem mesecu dosegli 105-odstotno.
Večina izdelkov je bila tudi v novembru izdelana za izvoz in sicer kar 128.977, za slovenski trg 7.975 aparatov in 6.069 za tržišča republik bivše Jugoslavije.
V	programu Kuhalni aparati so izdelali 46.755 izdelkov in plan dosegli z 90 odstotki, pri čemer so planirali 24 delovnih dni in jih toliko tudi opravili. Večino izdelkov (nad 92%) so proizvedli za izvoz.
V	programu Pralno-pomivalni aparati so izdelali skupno 19.181 pralnih strojev in sušilnikov perila, delovni načrt pa presegli Za 10 odstotkov s tem, da so načrtovali 21, opravili pa 24 delovnih dni. Za slovenski trg so namenili 800 strojev, za ex- jugoslovansko tržišče pa že 1.948.
V	obratu Zamrzovalne omare programa HZA so izdelali 27.854 izdelkov ter plan Presegli za 16%^V obratu Zamrzovalne skrinje 23.660 aparatov in presegli delovni načrt za 13%, za enak odstotek pa so Presegli načrt v obratu Hladilniki, kjer so izdelali 25.571 apartov. Tudi v tem Programu so načrtovali 21 delovnih dni, opravili pa 24.
Delavci Vzdrževanja se pripravljajo na večja Vzdrževalna dela in tudi posodobitve proizvodnje v večini obratov
V obratu Zamrzovalne skrinje sedaj izdelujejo zamrzovalne omare, v kratkem pa bodo prišli iz proizvodnje tudi že hladilniki. (Več o tem na 2. strani).
Nagrajevanje na podlagi delovne uspešnosti
V	prejšnji številki Informatorja smo že pisali o ponovni uvedbi ocenjevanja uspešnosti v Gorenju Gospodinjski aparati. Glede na pomembnost količnika osebnega prispevka je prav, da se o tem napiše še kaj več.
V	Gorenju Gospodinjski aparati smo že kar precej časa pri obračunu osebnega dohodka vsi delavci imeli enak količnik osebnega prispevka (KOP). Od začetka tega leta je znašal 1,000. S tem mesecem oz. obračunom osebnega dohodka za mesec november (obračun v decembru) pa bomo znova uvedli količnik osebnega prispevka na podlagi delavčeve uspešnosti in uspešnosti organizacijske enote, v kateri delavec dela.
Sistem nagrajevanja na podlagi delavčeve uspešnosti sloni torej na oceni delovne uspešnosti (oceno poda predpostavljeni delavec, vodja organizacijske enote, službe, oddelka) in na uspešnosti organizacijske enote. Osnovno izhodišče je, da mora odražati ocena uspešnosti predvsem razlike v uspešnosti delavcev znotraj posamezne skupine, poprečni
količnik osebnega prispevka pa je določen s količnikom uspešnosti organizacijske enote oz. skupine.
V začetku bo količnik uspešnosti organizacijske enote za vse delovne skupine, oddelke in službe znašal 1,000. Zato bo tudi KOP za delavce, ki dosegajo normalne delovne rezultate, znašal okrog 1,000. Za delavce, ki dosegajo boljše delovne rezultate je lahko KOP višji, za manj uspešne pa bo KOP nižji od 1,000.
Zakaj smo se v Gorenju GA odločili za nagrajevanje na podlagi ocene uspešnosti delavca, ki jo poda vodja? Pred časom smo kot merilo uspešnosti uporabljali vrsto različnih kazalcev poslovne in delovne uspešnosti kot so doseganje plana proizvodnje, plana prodaje, doseganje planiranega nivoja kakovosti, števila in dolžine zastojev, itd. Ko smo uporabljali ta merila, so bile zelo pogoste pripombe, da lahko delavci posamezne organizacijske enote le v omejeni meri vplivajo na takšne globalne kazalce uspešnosti in daje pogosto vpliv (Nadaljevanje na 2. strani)

Nagrajevanje na podlagi delovne uspešnosti
posamezne organizacijske enote premočan. Osnovna pomankljivost pa je bila, da ta merila niso omogočala ustreznega upoštevanja prispevka posameznega delavca znotraj delovne skupine, službe, oddelka. Dejstvo je pač, da je v večini primerov mogoče ovrednotiti delovne rezultate posameznika le tako, da nekdo, ki dobro pozna delo delavca in njegovih sodelavcev, oceni delovno uspešnost delavca. Zato smo se tudi v Gorenju GA odločili, da bomo količnike osebnega prispevka delavcev ugotavljali na podlagi ocene delovne uspešnosti, ki jo poda predpostavljeni delavec.
Za vsako organizacijsko enoto, delovno skupino, oddelek, strokovno službo so določene delovne naloge, cilji in notranja organiziranost dela. Na tej podlagi so opredeljene tudi delovne naloge in pričakovani rezultati za posameznega delavca glede na njegovo delovno mesto.Ponekod so ti elementi določeni precizneje, drugod so opredeljeni bolj na splošno - pač glede na vrsto in značaj 'la. Ta pričakovani rezultat in dejansko doseženi delovni rezultati so tudi podlaga za ocenjevanje delovne uspešnosti po
količini, kakovosti in gospodarnosti dela ter ustvarjalnosti pri delu. Splošnih in za vse delavce veljavnih kriterijev tu ne moremo opredeliti, saj so dela, ki jih različni delavci opravljajo zelo raznolika. Najpogosteje si mora kriterije izoblikovati kar vodja delovne skupine sam - saj je tudi odgovoren za oblikovanje delovnih nalog, notranjo organiziranost dela in delovne rezultate.
Ocena delovne uspešnosti oz. KOP je odraz delavčevega prispevka k skupnemu rezultatu in s tem delavcu tudi pove kakšen je njegov rezultat glede na pričakovani rezultat.
Če je delavčev KOP enak količniku uspešnosti organizacijske enote (ta je za zdaj za vse OE 1,000), to pomeni, da delavec dosega normalne delovne rezultate. Vsakdo mora težiti, da bodo njegovi delovni rezultati kar najboljši in da se bodo ob tem izboljšali tudi rezultati njegove delovne skupine, oddelka, službe. Samo res dobri delovni rezultati v vsakem delu proizvodnega in poslovnega procesa, nam lahko zagotavljajo boljši poslovni uspeh in višje osebne dohodke.
Za delavce Vzdrževanja med prazniki ne bo počitka
Medtem ko si večina delavcev v programih Gorenje Gospodinjski aparati že kar želi počitka med prihajajočimi prazniki, pa se za dela proste dneve posebej skrbno pripravljajo v Vzdrževanju. Čakajo jih namreč za ta čas skoraj nenavadno obsežna vzdrževalna dela in ponekod tudi zahtevne naložbe v sodobno tehnologijo.
V	proizvodnih programih Gorenja Gospodinjski aparati namreč delavcem Vzdrževanja in njihovim strokovnim službam, vse bolj zaupajo, torej znajo tudi ceniti njihovo znanje in izkušnje. Torej je zaupanje v lastno tehnologijo vredno vse pozornosti.
Tako se bodo v programu Kuhalni aparati delavci Vzdrževanja spoprijeli z demontažo obstoječe embalirne linije že kar 18. decembra v nočni izmeni, namestili pa bodo štiri nove stroje za embaliranje s termo skrčljivo folijo. Ob novih strojih bodo morali urediti še prostor za tiskanje nalepk, ki bo s proizvodnjo povezan preko računalniške mreže za odčitavanje črtnih kod, kar bo omogočilo popolno računalniško vodenje proizvodnega procesa. Večja vzdrževalna dela bodo v obratu Kuhalni aparati opravili tudi v kadni lužilnici (zamenjava tekalnih prog), v obratu Galvana pa bodo na liniji 1009 obnovili robote za prestavljanje polizdelkov iz kadi v kad.
V	programu Pralno-pomivalni aparati čaka vzdrževalce sicer že rutinirano delo pri postavitvi polavtomatov SaRes za točkanje ner-javih kadi (prestavitev, celotna preureditev tehnološkega procesa). Kar precej delavcev Vzdrževanja ter tudi zunanjih izvajalcev pa bo zaposlenih pri preureditvi emajlirnice. Na mostovnem dvigalu bodo zamenjali tokovni odjem v dolžini 160m.
Tudi v programu Hladilno-zamrzovalni aparati bodo vsaj del proizvodnih zmogljivosti posodobili. V montaži obrata Hladilniki bodo
delavci Vzdraževanja namestili doma izdelane taktno sklopljene transporterje, seveda pa bo tudi ta linija vodena procesorsko, kot se spodobi za sedanji čas vse hitrejšega uvajanja računalništva v vse faze proizvodnje.
V obratu Zamrzovalne omare bodo zamenjali takoimenovani mokri del PUR postrojenja in v montaži II. zamenjali električni krmilni sistem na transportejih.
Tudi v obratu Plastika bodo opravili nekaj del, med večjimi pa bo zamenjava krmiljenja na stroju Belmatik (račuanlniško krmiljenje Simatic).
Seveda so se za vsa ta dela kar skrbno pripravljali že nekaj časa in izdelali tudi ustrezno opremo. Tako bodo pač ob letnih načrtovanih preventivnih delih posegli še na področje novih naložb. To pa je za trenutno 360-članski kolektiv Vzdrževanja ne samo nov izziv, temveč tudi ponovna potrditev zaupanja.
V Vzdrževanju izdelani in tudi patentirani taktno sklopljeni transporterji bodo kmalu preselili v obrat Hladilniki. Nova ye tudi dvižna naprava.
V obratu Zamrzovalne skrinje tudi hladilniki
Da je bila odločitev o tehnološk. preureditvi obrata Zamrzovalnih
programa Hladilno-zamrzovaln
aparati smotrna, se je pokazalo zadnjem letošnjem četrtletju, saj f povpraševanje po zamrzovalnih skrinjah zmanjšuje, na drugi strani pa I naroči! za ostali program h/aor/r' ' zamrzovalnih aparatov več kot lank trenutno izdelajo.
V obratu Zamrzovalne skrinje so se nanlr®|° odločili za osvajanje tekoimenovanega v likalnega programa hladilno-zamrzovam aparatov in klasični program zamrzoval skrinj dopolnili z zamrzovalnimi omarami sir 600 mm, še letos pa bodo izdelali v tem °br že tudi hladilnike, prav tako širine 600 mm-
Podobno kot raznotere tipe zamrzovalnih omar, bodo tudi hladilnike izdelovali v vecv zijah oziroma tipih. Torej gre za samostojne integrirane aparate ter hladilnike s prostoro za zamrzovanje - do minus 18° C s tremi zve dicami in do minus 12 °C z dvema zvezdicam^ Poleg teh bodo izdelovali tudi še dvovra hladilno-zamrzovalne aparate.	■
Paleta hladilno-zamrzovalnih aparatov obrata Zamrzovalne skrinje je torej {Z(.	.
široka in k temu je treba dodati še mozn vgradnje v pohištvene elemente, torej J ponudba podpultnih hladilnikov iz Gorenja večja.	, ...
Kot smo v Informatorju že pisali, so v obr Zamrzovalne skrinje že med kolektive dopustom preuredili del tehnologije za Pr° vod njo skrinj z volumnom 140 litrov in s t pridobili osnovne pogoje za proizvodnjo v likalnega programa hladilno- zamrzoval aparatov. S preureditvenimi deli so nadaljev septembra in oktobra letos. Na P?d ji: tehnično-tehnoloških zahtev, ki so jih pnPra . v tehnologiji, je Vzdrževanje Gorenj Gospodinjski aprati opravilo vse dopolnitve spremembe, razen predelave poliuretans mask, kar so zaupali Gorenju Proces
"Sam poseg v tehnologiji je bil obsežen, sajj® bilo treba preurediti proizvodnjo tako, da s zamrzovalne skrinje ZS 140 pričeli Pro'zVjljo na montažni liniji, medtem ko smo proizvoo J. programa 101 osvojili na takoimenov pomožni zanki," nam je povedal vodja obr Zamrzovalne skrinje Drago Krenker. ^ Kljub predhodno predvidenim tehnolosK . rešitvam je bilo treba veliko improvizacij zal več tipskih izvedenk aparatov, nepravočas dobav drobnega orodja in težav logisji v Glavne sestavne dele namreč izdelujejo obratu Zamrzovalne omare (obodi, oeli ' vrata, itd.), kar je treba sproti dovažati. Teza so tudi pri dobavah ostalega meteriala, ki 9 dvigujejo v obratu Zamrzovalne omare, ke J bilo težko usklajevati dokumentacijo, saj P^j^ vodnja podobnih tipov programa 101 Pot hkrati tudi v sosednjem obratu.	tu
Od meseca avgusta naprej v °bra ^ Zamrzovalne skrinje delajo ponovno v dv izmenah, pred tem pa je delo bilo organizira 16 mesecev le v eni izmeni. Na dan izdei J okrog tisoč aparatov, od teh je največ izdelk klasičnega programa.
Dnevni plan proizvodnje v Zamrzovalne skrinje:
obratu
od 600 do 650 aparatov klasičnega program| (zamrzovalne skrinje ZS 210,310 in 410 ter
230, 330 in 430,
od 200 do 300 aparatov ZS 140 in	. ^
od 100 do 180 aparatov programa (zamrzovalne omare ZOS).
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
^prejšnjem Informatorju smo obljubili Podrobno obrazložitev možnosti, ki jo Ponujamo v Gorenju Gospodinjski aparati svojim delavcem in njihovim nezaposlenim zakoncem.
Dne 1.1.1993 stopi v veljavo novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju. S tem bo ukinjen dosedanji sistem participacij za Zdravstvene storitve, zdravila in Pripomočke in veljati bo začel nov sistem ?bveznega in prostovoljnega zavarovanja. Z zakonom je določen obseg Zdravstvenih storitev, ki se bo kril iz obveznega zavarovanja, drugi del pa bo moral vsak posameznik plačati sam takrat, ko bo te storitve, zdravila ali Pripomočke potreboval. Ker so to lahko kar zelo veliki stroški, ki bi jih posameznik težko zmogel, je podana možnost prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Ma podlagi takšnega zavarovanja bo za Zavarovanca stroške krila zavarovalnica.
Najprej si poglejmo kaj zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, (v katerega smo vključeni že sedaj vsi zaposleni delavci) in kaj bi bilo po novem treba doplačati pri posameznih zdravstvenih storitvah.
Obvezno zdravstveno zavarovnje Zagotavlja zavarovancem v celoti (torej brez doplačevanja) preventivo, Zdravljenje poškodb pri delu in poklicni bolezni, nujne reševalne prevoze, Zdravljenje nalezljivih bolezni, raka, sladkorne bolezni, epilepsije, cerebralne Paralize, multiple skleroze, paraplegije, 'straplegije, živčno mišičnih bolezni, hemofilije, psoriaze in duševnih bolezni, ^rav tako šteje v obvezno zavarovanje Zdravstveno varstvo otrok, šolarjev in mladine do 18 leta starosti oz. do 26 leta starosti ter ženskam storitve v zvezi z Načrtovanjem družine, nosečnostjo in Porodom. Ostale storitve so v obveznem Zavarovanju zagotovljene v odstotnem
deležu. Tako bo treba za standardno kvaliteto in obseg storitev doplačati v naslednjih višinah:
- 55% za zobnoprotetično zdravljenje odraslih,
- 50% za zdravila z vmesne liste in za očesne pripomočke,
-	40% za prevoze, ki niso nujni in pri zdraviliškem zdravljenju, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja,
-	20% pri storitvah zaradi zdravljenja poškodb izven dela in si- cer v vseh dejavnostih razen v osnovni zdravstveni dejavno- sti in za vse pripomočke razen za zobnoprotetične ter za očala. Isti odstotek se plačuje za zdravila s pozitivne liste,
-	15% za storitve zdravljenja bolezni v osnovni zdravstveni de- javnosti in pri zdravljenju zob in ustne votline,
-	5% pri storitvah zdravljenja bolezni v specialistični ambulan- ti, bolnišnični in zdraviliški (ki je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja), za ortopedske, ortotične, slušne in druge tehnične pripomočke,
-1% pri strokovno in tehnološko najzahtevnejših storitvah in zdravljenju v tujini.
Da bi se izognili tem doplačilom, se lahko prostovoljno zavarujemo. Zavod za zdravstveno zavarovanje ponuja več paketov, najbolj ugoden pa je paket popolnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim uveljavljamo vse storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja brez kakršnihkoli doplačil, če gre za storitve opravljene po predpisanem postopku in standardu. Letna premija pri zavodu za ta paket je 12.000 tolarjev, lahko pa se plača polletno (2 x 6.000 SIT) ali četrtletno (4 x 3.000 SIT), pri čemer se
premija revalorizira glede na porast stroškov storitev. Delavci Gorenja Gospodinjski aparati se bomo kolektivno popolno zavarovali s prispevkom podjetja, kar pomeni, da je strošek za delavca 50% polne premije (500 tolarjev za prvo tromesečje), poleg tega pa imamo še to ugodnost, da premijo plačujemo mesečno. Premija bo odtegnjena od osebnega dohodka, kar bo prikazano tudi na kuverti.
Popolno zavarovanje bomo tako uveljavljali z izkaznico, ki jo bo izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zadnjo kuverto kot dokazilom o plačani premiji.
V popolno zdravstveno zavarovanje se lahko avtomatično vključi vsak delavec Gorenja Gospodinjski aparati, saj vemo, da bodo stroški bolezni ali poškodb, za katere se nikoli ne ve, kdaj lahko nastopijo, zelo veliki, in bo večina lažje zmogla mesečno plačevanje po teh dodatnih ugodnostih.
Če pa kdo misli, da tega zavarovanja ne potrebuje, se lahko do 14.12.1992 odjavi na obrazcu, ki ga lahko dobi in odda pri poenterki v svojem obratu aliv pisarni številka 6 v kadrovski službi.
Delavci Gorenja Gospodinjski aparati lahko v kolektivno prostovoljno zdravstveno zavarovanje (paket popolno zdravstveno zavarovanje) prijavijo oziroma vključijo tudi svojega nezaposlenega zakonskega partnerja, ki je bil že doslej zavarovan po njem.
Za takšnega zavarovanca bo delavec moral plačati celotno premijo, zmanjšano za popust, ki ga bo Gorenje uveljavilo na račun kolektivnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Družinskega člana oziroma nezaposlenega zakonca lahko prijavite v kadrovski službi, pisarna številka 6. Tam boste dobili obrazec za prijavo, rok za prijavo pa je 18.12.1992.
V obratu Zamrzovalne skrinje bodo po dvajsetih letih pričeli tudi s proizvodnjo hladilnikov
Po novem posebne obrestne mere že za vezavo od 500 DEM naprej
Letne obrestne mere za devizno varčevanje
	DEM	CHF	ATS	ITL	USD
devizna varčevalna knjižica	4,00 %	5,20 %	5,00%	6,00 %	2,40 %
depoziti nad 1 mesec	6,80 %	5,75 %	6,60 %	7,50 %	2,50 %
depoziti nad 3 mesece	7,00 %	6,00 %	6,75%	7,65 %	2,70 %
depoziti nad 6 mesecev	7,25 %	6,20 %	6,90 %	7,80 %	2,80 %
Letne obrestne mere za devizne depozite nad 1 leto
Nemška marka Švicarski frank Avstrijski šiling Italijanska lira Ameriški dolar
Najnižji znesek vezave
2.000	DEM 1.800 CHF
14.000 ATS
1.800.000	ITL 1.400 USD
Letna obrestna mera
7.40	% do 8,55 %
6.40	% do 7,50 % 7,00% do 8,15% 8,00 % do 9,35 % 3,20 % do 3,75 %
Opomba:
-	Najnižji znesek za vezavo depozita nad 1,3 in 6 mesecev je 500 DEM oz. enakovreden znesek v CHF, ATS, ITL in USD.
-	Obrestne mere za vezavo depozita nda 1,3 in 6 mesecev ter depozita nad 1 leto so fiksne.
-	Višina obrestne mere za vezavo depozita nad 1 leto je odvisna od višine vezanega zneske.
V Gorenju Gospodinjski aparati smo letos že izdelali nad t^.OO.OOO malih gospodinjskih aparatov, več o našem delu in načrtih pa v prihodnji, novoletni številki Informatorja!
Vabimo na prireditve KC Ivan Napotnik Velenje
Sobota. 12. decembra, ob 11.00 in 15.00 dom kulture Velenje - Pikin abonma MEDVEDEK NA OBISKU Qostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana Vstopnice 150 SIT
Sreda. 16. decembra, ob 19.50 dvorana Qlasbene šole Velenje
MARC/ARETE BABINSKV, Avstrija klavir
Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana in Qlasbena šola Velenje Vstopnice 300 SIT.
Petek. 18. decembra, ob 19.00 galerija
C/ORAN HORVAT
otvoritev razstave slik
obisk v Operi Ljubljana
Johann Strauss: NETOPIR
Odhod ob 16.00. Cena aranžmaja 700 + vstopnica.
Petek. 18. decembra, ob 19.30 Qlasbena šola Velenje
KONCERT RUDARSKE QODBE
s predstavitvijo skladb s pravkar posnete CD plošče
Dirigent: Ivan Marin Vstopnice 300 SIT.
Pravilo kulture podjetja (5):
V Gorenju samo konstruktivni prispevki vodijo k trajni vplivnosti in ugledu. Tudi zato se nenehno izobražujemo in usposabljamo.
Torek. 29. decembra
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
OISELLE balet
Cena aranžmaja 1.400 SIT. Vstopnice so na 1. balkonu.
Sreda. 30. decembra, ob 19.00 župnijska cerkev sv. Martina v Velenju
BOŽIČNI KONCERT
Nevv Svving Ouartet in Alenka Godec Povezovalec: Marjan Petan Vstopnice 400 SIT,
Četrtek. 31. decembra
silvesterski predstavi v Ljubljani in Mariboru
SNQ Maribor: CARMEN Opera Ljubljana: NETOPIR
Odhod ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Cena prevoza 900 SIT in vstopnica, predvidoma 1.500 SIT.
V Maribor boste potovali skupaj s Kulturnim centrom Ivan Napotnik, v Ljubljano pa s Kompasom Celje.
Sobota. 2. ianuaria. ob 17.00 dom kulture Velenje
PREČ JE ZDEJ TO STARO LETO
Koledniki iz Krope, Koledniški instrumentalni trio ter Zlata in DragišaOgnjanovič, vokal Edi Gašperšič, klavir Vstopnice 200 SIT.
Najprej v Topolšico, nato v Valenci jo
Društvo za športno rekreacijo Gorenje vabi vse ljubitelje tekov v naravi na VW-v soboto,
Novoletni tek, ki bo decembra, v Topolšici.
Pripravili so pester spored tekov za vs starostne skupine, od predšolskih i šolskih otrok do članov in veteranov n progah od 300 do 10.SOOrn. Začetekjeko bo ob 13.50, glavni tek pa se bo pričel o 14.30. Za najboljše v 22 kategorijah so pripravili priznanja in nagrade, poleg te9 oa bodo nekai naorad izžrebali, nagrad
pc* uuuu i icrvcij i iay i au iz-Z-1	^
pa tudi najmlajše, najstarejše, najst®^
nejše družine in najštevilnejšo ekipo, hitrejša v teku na 10,8km pa bosta preje vikend paket v Termah Topolšica.
Člani športnega društva v Gorenju lahko dobijo prijavnice za družinske člane
pisarni Gorenja Rekreacija, d.o.o..
mogoče
Na teku v Topolšici pa se bo prijaviti tudi za maraton v Valenciji, ki 9 skupaj z agencijo A + B prijavlja prav ta Društvo za športno rekreacijo Gorenj^-Potovanje v sončno Španijo bo od 3. do ■ februarja, z ogledom krajev Ažurne oba . Barcelone, Lloret de Mare in seve Valencije, kjer bo 7. februarja^ • maratonski tek z okrog 3.000 udeleženci iz Evrope in drugod.
tako
Podrobne informacije lahko prav ta dobite v pisarni Gorenje Rekreacij
(zgradba bivšega podjetja EKO).
Tudi namizni tenis je lahko privlačen
Končni vrstni red 6. turnirja: Ivan Z®r®
(RLV), Spasoje Tešanovič
črpalke), Mirsad Mujkič (zunanji cla h Milan Goršek (Rekreacija), Oto P® (Gorenje GA, SSS), Janko Novak (Vl^ Srečko Avberšek (Gorenje GA, En getika), itd.
Vrstni red po šestih turnirjih: Spas°j® Tešanovič, 63 točk, Ivan Zera, 55, M Goršek, 45, Zoran Gajšek, 42, I -Leber, 39, Dušan Kurmanšek, 34, J Javornik, 32, Slavko Kovač, 26, Sre Avberšek, 26, Ivan Grobelnik, 22, M|rd Oštir, 15 točk, itd.
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev <3°^ Gospodinjski aparati. Ureja: Uredniški odbor - n3 in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Str0*
in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. -31' ijaK-sodelavka: Dagmar Vrtačnik. Izhaja tedensko. .e lada: 5400 izvodov. Grafična priprava: Raster,v®
Tisk in odprema: Tiskarna Velenje. DPr0S ^ 1. prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 4 ■ 1974.
Na šestem turnirju za pokal Gorenje namiznem tenisu je sodelovalo udeležencev, ki so se najprej PonieDg v predtekmovalnih skupinah, nato P še v finalnih.
Turnirji so ob ponedeljkih v Rdeči dvc,r ^ nastop pa je za vse člane Društva športno rekreacijo Gorenje brezplačen-