Dopisi. Limbuš pri Mariborn. Pri nas itnamo sicer java« tehtnico, toda z njo nam ni veliko pomagano, kajti ako pripelje kmet kako blago na tebtnico, ni nobenega človeka pri tehtnici. Blago moraš ali peljati nazaj domov, ali pa morač po cele ure čakati, da pride odkod oseba, ki stehta Mag«. Pozivljamo merodajno oblast, da nemudoma odprari ta nedostatek in da po nepotrebnem ne bo ljudstvo trattlo čas in trpelo škodo! Jarenina. Huda in ostra je sodba, ki jo je nafce Ijndstvo izreklo nad samostojnimi poglavarji. Ko je Trtojbski Mermolja privandral kot ubog begunec v naše kraje in je širil Samostojno, smo mnogi drveli za njiin. Objvbljal natn je nebesa na zemlji. Sli smo na led. A ko je postal kar v dveh letih milijonar in ko smo videli, da je aapeljal vse vode samo na svoj mlin in za svoj ter PucijeT žep in ko smo sprevidli, kako nas Samostojna v Beogradu vedno bolj in bolj prodaja pravoslavnim srbskim centralistom, so se nam oči odprle. Pri nas v Jarenini, v sosednjem Sent Jakobu, Sv. Marjeti in Sv. Kungoti šteje vsega skupaj Mermolja samo še par desetin pristašev. To so sani »ahači in taki, ki nimajo pri jludstvu prav nobenega agleda. Tt kozle mu tudi iz srca privoščimo. V nedeljo, 27. se jc ridelOj da se vsak pošten mož in mladenič sramuje btti med samostojneži. Vsakdo pravi: <Ja, če se še do sedaj nlsi spametoval in sprevidel, da nas Samostojna vodi v gospodarski pogin, potem ti ni pomaga(i> Vladi pa kličetno: «Daj nam volitve, da obračunamo s samostojnirai izdajalci!. Gornja Polskava. V Narodncm listu je nek dopisum ftriobčil ostudno laž, češ, da so samostojneži na svoje stroške popravili zanemarjeno cerkev, ter da je uek dufoovnik imel politično pridigo. Res je sicer, da je pridigoval jft. g. ravnatelj dr. dr. Jerovšek, toda njegova pridiga je bila *trogo cerkvena in ni bilo v njej nobene besede o kaki politiki. Dopisunu bodi še povedano, da so cerkev dali pogsraviti farani in ne morda samo oni, ki Irobijo v rog Samovtojne. Laž ima pač kratke noge! Polenšak. Lepe razmere vladajo in krilatijo na naši ficli. Naš učitelj se briga le samo za sokolsko vzgojo in f-okolsko himno, da bi se pa otroči priučili tudi kaj za živSjenje potrebnega, to mu je deveta briga. Mi katoliški staziši iz Polenšaka pa pravimo, da Sokol nikdar ni merodajen sa življenje, ampak drugi šolski predmeti! Dokler mi ne boisuo -videli, da bi naš šolnik prišel vsako nedeljo k sveti maši .(kjer ga zdaj ni nikdar!), ne bomo zadovoljni s šolo. In $e ce bo vsakikrat spremljal otroke k šolskim svetim maBam, kakor so to delali njegovi predniki, ter pritetopal večkrat k mizi Gospodovi, mu mi sploh svojih otrok me zaupamo več. Vprašamo okrajno glavarstvo v Ptuju: eli ima šolnik orožni list za vojaško repelir-pištolo, da jjp sme nemoteno okrog nositi. Ko se po nedeljah zvečer vinJen vrača iz gostilne, med potoma kar meni nič tebi nič strelja na mirno hiše čuvajoče pse! Radovedni smo, ali je on konjederčev pomočnik ali pa ima mogoče sam konjaško (boncesijo! Bfala Nedelja. V bratskem objemu so se našli naši deaiokrati in samostojneži pri zidanju Sokolskega doma. PriJKnkovali so državno pomoč od belgrajske državne blagajne, W katero plačujejo tudi krščanski davkoplačevalci. Ker pa atenarja ni bilo od nikoder, samoslojnih in demokratskih aaslepljencev pa je pri nas malo, zato so začeli zbirati tudi 3cied pristaši Kmečke zveze. Da bi dobili več lesa in denarja, •bo obljubili našim ljudem, da bo tudi Kat. izobraževalno Sruštvo lahko imelo svoje prireditve v Sokolskem domu. SNjih pač ni sram, če svojo itak kosmato vest še malo bolj jubremenijo s kako lažjo. Ker pa je velika večina naših fara»ov prepametna, da bi verjela samostojnim in demokratskim iasopisom, zato razglasijo prireditve svojega liberalnega ftamburaškega in pevskega društva v katoliških časopisih. "Majveč je žrtvoval za Sokolski dom trgovec Senčar. Če bi roMskovali njegovo trgovino samo samostojneži in demofcrati, bi prišel že davno na boben in si ne bi sedaj štel miliJjonov. Od prevelikega zaslužka, ki mu ga je dalo katoliško jljndstvo, naše in sosednjih župnij, daje sedaj desettisoče za ISokolski dom, da bi se v njem zastrupljala naša mladina in Kijala pijančevanja. Nismo pa še slišali, da bi bil podaril prsa.} en centimeter blaga kakemu siromaku, ki hodijo skoraj asa pol nagi okrog in si vsled prevelike draginje ne morejo fecipiti obleke. Naše ljudstvo pa se ne bo ogibalo samo *!©kolskih prireditev, ampak tudi sokolske trgovine. Nadtnčitelju in učitelju pa svetujemo, naj najprej naučita šolarje iilobro čitati in pisati in še le potem naj skusata rešiti deauokratsko in samostojno stranko poloma, kar še malo bolj učeni ljudje ne morejo doseči. Ljutomer. Telovadni odsek Orel v Ljutomeru proslavlja na praznik dne 8. septembra svojo desetletnico društvenega obstoja. Opozarjamo vsa sosednja katoliška društva, vse orlovske odseke in cenjeno občinstvo, da pohitijo na ta jubilejni dan v Ljutomer. Pred desetimi leti še ni bilo tukaj naših dičnih Orlov ne Orlic, ne Orličev, toda danes navdušena mladina iz Murskega polja in Ijutomerskih goric z radostjo in zadovoljstvom gleda na uspehe svojega desetletnega dela in 8. septembra t. 1. hoče dati vidnega izraza svojemu veselju nad sijajnim napredkom orlovske organizacije v ljutomerskem okrožju. Mladeniči in dekleta, očetje in matere, vsi, ki se še do zdaj niste zanimali za orlovsko idejo, pridite in videli boste, da so naši cilji le naprej, da se zbirajo v orlovslvu čete ponosnih fantov in deklet, da se gojijo v orlovstvu odlični značaji, ki so pripravljeni še nebroj desetlelij braniti našo niater sv. Cerkev in domovino. Pridite in utrdili se bomo zopet in skupno prisegli «Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci... Bog živi! Ljutomer. Sporcd velike orlovske slavnosti oziroma proslave desetletnice je sledeč: Na prcdvečer dne 7. sept. ob 8. uri bakljada, mirozov, kresovi in spuščanje raket. Dne 8. sept. ob 5. uri zjulraj budnica. Ob 8. uri sprejemanje gostov, ob 9tih cerkveni govor in sveta maša na Glavnem trgu, nato obhod. Ob 3h popoldne javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja na Strasserjevem vrtu. Po telovadbi prosta zabava. Udeleženci, ki želijo imeti naprej preskrbljene obede (a 30 K), naj to pri poslanih okrožnicah pri svojih udsekih naznanijo. — Bog živi! Ormož. IZJAVA. Tukajšnjim gospodičnam na pošti se od od strani gotovih ljudi predbaciva, da so za katoliški shod v Središču pletle vence in z rožami okrasile orlovsko zastavo. To vse bi se naj godilo v mojem slanovanju. Da ne bodo omcnjene gospodične radi mene ali ormoškega Orla po nepolrebnem preganjane, izjavljam javno, da jaz teh poštnih gospodičen nili osebno ne poznam in niso, kar so v 0rmožu prestopile niti praga mojega stanovanja. Vence pletle in zastavo okrasile so domače gospe in Oiiice. Ker jc vsakomur prosto dano, da simpatizira s Sokoli ali z Orli, je pač žalostno, da se ravno pri nas dela izjcma ter se pritiska na nelep način na državne uslužbeiice, ki hočejo biti nepri- stranski. Sicer pa nas tolaži zavest, da plesti vence z8 orlovsko zastavo ni za nobenega poštenega Slovenca ali Slovenko nečastno, a nečastno pa je, nekoga sumičiti in prega-njati zaradi tega in če bi tudi bilo res. I. R. Ormož. Oclbor za slavbo Katoliškega doma prosi vs-> tiste, ki so obljubili prispevati les ali vožnjo, da'to nemu. doma slorijo, ker stavba mora biti v 14 dneh ali treh tednilj. pod streho. Za pripravljalni odbor: Ivanuša, 1. r. predsednik. Sromlje. Tudi pri nas je postalo društveno gibanje ne* koliko živahneje. Dne 15. avgusta so imeli po večernic fantje in dekleta Marijine družbe poučni sestanek. Z ci klamacijami je nastopilo 7 deklet in 3 fantje. Za vse gre rpelepa zahvala č. g. župniku kot voditelju Marijine dnu be. Na sestanku je bilo navzočih 64 deklet in žal le 8 mlade ničev. Kakor po drugod v brežiškem okraju, tudi nas šil suše silno tepe. Letina bo letos pri nas zelo slaba, le vin gradi obetajo dobro letino. Zabukovec pri Grižah. Poroča se nam: Strokovna zvezs rudarjev lukajšnjega premogovnika je meseca januarja t. 1 poslala upit poslancu Gostinčarju, da se nam ustavi krivično uvedeni dohodninski davek. Imenovani poslanec ji to tudi dosegel. Nadalje je poslala imcnovanemu poslanct prošnjo, da se naj nam rudarjem izplačuje mezda štirinajstdnevno. Zalitevala je tudi, da naj samski rudarji zo pet dobivajo premog kot deputat. Toda višja oblast se n< gane in noče uslišati naših prošenj, katere so ji predložil poslanci SLS. Rudnrji se nahajamo v težkem gmotnen položaju, kajti mczde so ostale od lanskega leta nespre menjenc, dočim je narastla draginja za 100 in še več odstof kov. Pomoč je nujno potrebna. Vam tovarišem rudarjem p| kličemo: Organizirajte se v naši Kršč. strokovni zvezi kajli edino SLS oziroma njeni poslanci so tisti, ki irnaj< srce za uboge rudarje! Sv. Lovrene na Dravskem polju. Pri nas smo doseda imeli dve Irgovini, ki ste popolnoma zadostovali in ki tui niste podpirali nobenih protiverskih organizacij, najmai pa brezverskega »Sokola^. Toda priklatil se je k nam možakar, ki je vnet Sokol. Cudimo se, da je temu ptiču d; v najem svoje prostore že od nekdaj odločno katoliška Fkžgarjeva rodbina. Ako pa ta novodošli trgovec misli, da bft delal pri nas dober <kše't» zato, ker je vnet agitator is, Sokola, se presneto moti. Za sefiaj mu le svetujemo, d» jpnsti vneto agitacijo za Sokola, sicer se mu utegne pripeliti, da bo prav kmalu odfrčal tja, od koder je prifrčal! Goeova. Pred aedavno je dobila naša kapelica nov jt/onček. Ob tej priliki smo tudi nabirali darove za smod- -j!i. Toda glej spaka! Pobiranje smo poverili nekemu doma- gjnu lantu, ki se je izkazal kot vnet Sokol. Z nabranimi jjovi je odkuril ta ptič k svojim tovarišem v Ljubljano. bda mi smo vkljub temu streljali za ubeglim sokolašem. fg fantalin, ki nas je tako grdo opeharil, ima na svoji (Osmati vesti še tudi več grdih pretepov. Taka je sokolska f«g0Ja! Sv. Trojica r Slov. goricah. Po dolgi, težki in mučni jelezni je dne 21. avgusta umrl v 33. letu svojega življenja pš vrl, plemenit in veren katoliški mladenič Ivan Jagrič. d božje roke z veliko telesno in srčno lepoto obdarovan, _> bil znan in visoko spoštovan čez meje svoje ožje domovjn«*- Zraven velikih drugih vrlin je bil njemu lasten, jjvanreden, vedno zdrav in dostojen humor, zaradi česar ga je vse ljubilo, kar ga je spoznalo. Dasi pa od Boga tako ibdarovan in od ljudi toliko spoštovan in ljubljen, se ni nikjar prevzel, lemveč je ohranil vedno strah božji v svojem itroško ponižnem srcu, ter vestno izpolnjeval božje in lerkvene zapovedi ter nam postal vzor, kako zamorejo telesne in duševne vrline, spremljene od svete vere osrečiti •/sakega človeka. Izvanredno lep in veličasten je bil njegov «ogreb; slovo ob njegovem odprtem grobu pa je bilo naposno s tisočenmi solzami. Dobremu mladeniču in vrlemu jinu svet« katoliške cerkve naj bo lahka jjemljica! Marija Snežna. Dne 20. t. m. je imel narodni poslanec ILS gospod Roškar po zgodnji sveti maši pri Mariji Snežni gostilni Cercer zborovanje. Ker je tukajšnje ljudstvo ra•lovedno slišati iz ust narodnega poslanca o današnjih polijičnih, gospodarskih in koruptnih razmerah kaj zanimitega, je bilo število udeležencev nepričakovano veliko. Si«er se čita v časopisih mnogokaj zanimivega iz Beograda ji še od dalje doli, da podirajo tam bajtice, na katerih a-estih rastejo velikanske palače kakor gobe, da se delajo učrti za železnice po sistemu tpajek« (seveda doli v Srbiji, »e mofda v Sloveniji) in da delajo neke višje šole za pojtreščke, v katerib bodo se le Slovenci in Hrvati vzgajali, i postanejo tako «sluga sem pokoran« onim, ki vihtijo že ines bič nad ubogimi prečani. Iz govora gospoda poslanca DŠkarja smo zvedeli nekaj o srečni bodočnosti, ko bomo »venci v državi Jugoslavije lahko tudi svoji gospodarji, pa samo hlapci. Seveda smo se na to tembolj prestrašeno idramili in stresli, ko je gospod poslanec povdarjal, da tega ideala Slovencev vodi morda še trnjeva pot in da elo domačini Slovenci, demokratske in samostojne stranke [dajajo ta ideal, drago nam našo Slovenijo v roke entralistov. Mi smo na skrajni severni meji Jugoslavije. smo pa tudi skoraj v celoti v taboru ene stranke, ki leta, delavca, uradnika in vsako bogo paro zastopa, ki lara še danes Slovenca in ki ima v svojem programu cSloenec ostani na tvoji materni zemlji še nadalje Slovenec, icer kot tak bodi tudi dober državljan, ako ti nudi država pojo enakopravnost ter Slovenija postani avtonomni del». ideal zastopa SLS. Ker skoraj vsak Slovenec pozna boj iLS in tudi pripozna, da le ta ga vodi na poti v avtonomno l«venijo, smo mi torej kot Slovenci gospodu poslancu Roš»rju za njegov obisk in za njegov trud najhvaležnejši in u tudi zagotovimo, da ostanemo zvesti pristaši njegovega nšljenja ter da bomo skušali tudi one domačine o idealu ivtonotnne Slovenije prepričati, kateri še danes po zaslepjeni poti tavajo, na katero je bil marsikateri prijatelj prefarano zapeljan, 'a se je pred prepadom še pravočasno 'zdramil in se na ravno pot zopet povrnil. S tem pa ni reio, da mi si nismo brati s Srbi, marveč mi tudi istega ljujobimo in mu roko k spravi ponujamo, pač pa mi me maamo današnjih voditeljev sovražne nam ideje avtonomne ilovenije, kočijažev, ki vodijo naš narod in naše gespodaro t prepad, koritarjev, kateri nimajo smisla za Har»«iov agor ter si od gladu in obupa lačne matere trebuhe maste. lidajmo avtonomno Slovenijo pogumno vedno dalje, »e :strašimo se pri temu mnogobrojnih ovir in izrekamo stavlenikom in vsakemu zidarju našo najlepšo hvalo, gospodu toslancu R<t|)carju pa na svidenje! Zborovanje je mirno poekk). Marenberg. Društva v Dravski dolini se opozarjajo na prireditev podružnice Jugoslovanske Matice v Ma- j renbergu v nedeljo, dne 8. oktobra 1922, ob 3. uri pop. t Brudermannovi dvorani v Marenbergu ter se napro- | bjo, da tega dne ne prirede nobene prireditve. | St. Janž pri Velenju. Tukajšnji č. g. zlatomašnik Mihael I Strašek se tem potom prav prisrčno zahvaljuje za premnoge i iu došle čestitke k zlati maši ter se priporoča v molitev. ! TopolSiea. Ni še minulo pol leta, ko je naši občini žu- j fanoval slabostojni gostilničar Ročnik. Ta ptiček je vrlo j iobro skrbel za svoje občane. Koruza, ki je bila namenjena ! *a ubožne občane, je seveda romala t malhe samostojnežev. €b priliki prihodnjih volitev bomo temeljito obračunali s »amostojneži. Gotovlje. <Clovek obrača, Bog obrne». Že dolgo srao se i pripravljali, da bomo 11. avgusta t. 1. slovesno obhajali zla- [ to mašo velezaslužnega gospoda župnika Jakoba Zupaaiča, j kar pa nam ni bilo dano, ker je že pred letom umrl. Zato > smo obhajali samo spomin s slovesno službo božjo za raj- j nega. Ob obilnem številu vernikov in pri okrašenem ©ltarju i in ob grobu smo se spominjali pred letom umrlega pokojni- | la; v pondeljek pa smo opravili obletnico in libcra preo j *umbo z molitvami za rajnega. Priporoča se vsem •bil»im ¦ •jegovim znancem v blagohoten spomin. Nad njegovim gro- | bom se bere napis: | Bil vzoren si dušni pastir | in skrben za ovčice svoje. — j Dodeli Bog večni Ti mir, [ Svet' raj naj plačilo bo Tvoje. j Jarklošter- Lastnik tukajšne graščine žid Henrik Falter, ti se je pa dal krstiti, ima oskrbnika z imenom Drobnič, ki j je zelo trdosrčen človek. Ljudem ne dovoli, da bi smeli na- ! Mrali travo po gozdih. Neki najemnici je dovolil nabirati : ^račje. Nekega dne je poslal po njo, da pride na delo v ' Jraščino. Ko je pa revica tistega dne bila zadržana in ni ¦¦ogla prili na delo, je oskrbnik takoj poslal logarja k že- , nici, ki ji je prepovedal nabiranje dračja v graščinskih gozdovih. Sedanji lastnik graščine kakor tudi njegovi pred- i •iki, so pokupili od tukajšnjih kmetov 16 posestev. Vsa ta i ^mlja je sedaj že zasajena z gozdovi in drevjem, poslopja ! P«, t katerih so poprej stanovale kmečke rodbine, pa raz- | Ndajo oziroma so že razpadla. Graščinsko posestvo meri i sedaj nad 400 oralov večinoma gozdov. Agrarna reforma j *je si? i Jurklošter. V naših hribovitih krajih nam je Ietošnja suša povzročila prav veliko škode. Ozimine se je namlatilo komaj za seme. Zrnje je drobno kot kumna. Več kot polovica koruze je jalova, krompir droben kakor oreh, fižola pa sploh ne bo nič, edino sadje obeta dobro. Sena je bilo letos polovico manj kakor lani. Kdor še je redil kravico, jo bo moral vsled pomanjkanja krme prodati za slepo ceno. Mesarji ponujajo kmetom za živino kilogram žive teže po 14. kron, meso pa prodajajo po 52 kron. Nas ubogo kmetsko ljudstvo pač tarejo vse nadloge!