Demokr aci ja
Jelko Kacin je napovedal, da bo LDS vodil le še do kongresa stranke. Se s tem končuje njegova politična kariera, kije bila v znamenju afer?

INTERVJU
zadnj1ja
Dr. Žiga Turk
Z reformami med najbolj razvite
^KRIŽANKA
Z Demokracijo in Adrio Airways po Evropi
www.demokracija.si Št. 16, leto XII.
19. april 2007, 2,50 EUR / 599,10 SIT
V SREDIŠČU
UDBANA MALEM TRGU
KOLUMNA
DVOLIČNI KUČAN IN VPRAŠANJE PAHORJU
tedni k
Demokracija
Naročnino želim plačevati:
□ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno
(9 % popusta) (10 % popusta) (20 % popusta)
* Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak
□ Naročam tednik Demokracija	število izvodov:
Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja
7 aparatov GSM Samsung SGH-X680.
Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 6 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 30. junija 2007.
Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). ¡- Priložena naročilnica z datumom po t. 9.2006. 2. Naročniki do .1.9.2006.
teža: 90 g, velikost: 88 x 44 x 19 mm, čas pogovora: do 360 minut, čas pripravljenosti: do 250 ur, 30 MB vgrajenega spomina, snemanje videoposnetkov, zvočna beležka (diktafon), barvni grafični zaslon (65.536 barv), koledar.
MMS° (M£3*
©GS)
VGA
Samsung SGH-X680:
Ime in priimek (ime podjetja):
Datum rojstva (samo fizične osebe):
Ulica:
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Datum naročila:
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana
ali na faks 01 2300661.
Pod pisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila.
Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): _ _
--Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša
2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so
Davčni zavezanec:_□ NE_□ DA	ID za DDV__preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT.
Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana
Dosjeji lepo gorijo
Metod Berlec
V glavnem štabu Stasija v Vzhodnem Berlinu je konec leta 1989 zavladal preplah. Demonstracij proti osovraženemu vzhodnonemškemu komunističnemu režimu ni bilo več mogoče ustaviti. Uslužbencem Stasija so naročili, naj uničijo dosjeje, začnejo pa naj z najbolj obremenilnimi - z imeni vohunov na Zahodu in dosjeji, povezani s smrtmi. Dosjeje so uničevali, dokler niso uničevalniki dokumentov pregoreh. Potem so jih začeli uničevati ročno. Ko so Berlinčani januarja 1990 opazili, da se iz dimnikov štaba preveč kadi, so prišli demonstrirat. Prinesli so opeke in kamenje ter okoli stavbe zgradili simbolični zid, da bi Stasi nehal sežigati dosjeje. Stasijevci so demonstrantom odprli vrata, šele ko so odstranili ah uničili kar največ dosjejev, piše Anna Funder v knjigi Zloglasni Stasi. Sledile so ostre razprave, kaj naj storijo z dosjeji, saj je stasijevcem uspelo uničiti le najbolj obremenilne. V štiridesetih letih je namreč vzhodnonem-ška politična policija ustvarila ogromno dokumentov. Če bi jih zložili drugega za drugim, bi tvorih 180 kilometrov dolgo črto. Avgusta 1990 je prvi in edini izvoljeni parlament v Nemški demokratični republiki sprejel zakon, ki je ljudem dal pravico do vpogleda v njihove dosjeje. 3. oktobra 1990, na dan vnovične združitve Nemčije, ko je NDR nehala obstajati, je vzhodnonemški pastor Joachim Gauck stopil na čelo tedaj nastale ustanove za dokumente Stasija. (Vzhodna) Nemčija je bila prva država vzhodnega bloka, ki je svojim ljudem pogumno in vestno pokazala njihove dosjeje. Ljudje tako ugotavljajo, zakaj so se jim dogajale krivice. V dosjejih lahko preberejo prava imena uslužbencev Stasija in ovaduhov, ki so vohunili za njimi. Glavne stavbe nekdanjega Stasija so zdaj muzeji, kjer si ljudje z zanimanjem ogledujejo prostore ene najbolj brutalnih političnih policij na svetu.
In kako je bilo takrat pri nas? V Vzhodni Nemčiji je bil trd komunistični režim. V Jugoslaviji nekoliko mehkejši, bi rekli nekateri. Kljub vsemu je šlo za totalitarni sistem. Slovenski komunisti so pod vtisom dogajanj v vzhodnem bloku in pod pritiskom slovenske opozicije
razglasili »sestop z oblasti«, kar pa se je pokazalo kot dobra krinka za kasnejši vnovični pohod na oblast. V Sloveniji je nekatere udbovske dosjeje in obremenilne dokumente za enopartijski režim uničevala takratna Služba državne varnosti s pomočjo milice. Omenja se zaprto območje Kočevske. Vrhunec je uničevanje doseglo po zmagi Demosa na volitvah od aprila pa vse do 17. maja 1990, ko je zaprisegla Demosova vlada. Dokumente so uničevali (sežigali) tudi na drugih lokacijah. K piscu teh vrstic je pred leti, ko je afera udba. net že nekoliko zamrla, prišel nekdanji kaznjenec, ki je leta 1990 delal v kurilnici zapora na Dobu. Na lastne oči je videl, kako so iz mihčniških kombijev nosili vreče z dokumenti in jih metali v peč. To so počeh nekaj dni zapored. Medtem ko so v Nemčiji Stasi razpustili, se pri nas ni zgodilo nič takega. Žal je Demos nasedel partijski propagandi o domnevnem revanšizmu nove oblasti in ni naredil takšnega preloma, kot bi ga moral. Vzrok je v dejstvu, da je bil Demos politično zelo raznobarven, da seje zadnji partijski šef Milan Kučan zavihtel na mesto predsednika slovenskega predsedstva in s tega mesta ohranjal in obnavljal postkomunistično omrežje. Poleg tega smo morah Slovenci šele ustvariti svojo lastno državo. Zato Demos ni razpustil SDV, ampak jo je samo preimenoval v Varnostno-informativno službo (Vis). Ni imel niti časa, da bi raziskal, kaj je počela SDV zadnja leta pred spremembami 1990, in ni ugotavljal vloge SDV pri nezakonitem in nelegitimnem odlivu državnega in drugega ukradenega kapitala v tujino tik pred prvimi demokratičnimi volitvami. Po padcu Demosa in vrnitvi strank, ki so nastale iz nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, na oblast interesa za take stvari seveda ni bilo. Vis se je preimenovala v Sovo. Obstaja utemeljen sum, da je nekdanja tajna pohcija svoje življenje živela naprej. Svojo moč je pokazala večkrat, nazadnje lani ob dogajanju, povezanem s Strojanovimi, ko je poskušala destabilizirati slovensko državo. Zato niti ne presenečajo indici, da so se stari kadri v Sovi še do nedavnega šh nekakšno politično policijo v službi tranzicijske levice. IB
Demokracija ■ i6/xn • 19. april 2007
Mag. Vladimir Žumer je v intervjuju za prejšnjo številko Demokracije dejal, da so upokojeni sodelavci SDV še po letu 2000 na Sovi odbirali, kaj naj se izroči Arhivu Republike Slovenije. Šokantno!
KAZALO
UVODNE STRANI
9	Udba na Malem trgu?
10	Pogledi: Štrukljev raison d'être
11	Kučan in vprašanje Pahorju
POLITIKA
12 Kacinov zadnji tango 15 Drnovškov slepilni manever 18 Diaspora v parlamentu?
SLOVENIJA
20 Skoraj milijarda za predsednika
22	Pospešena prodaja podjetij
24	Biomedicinske dileme
26	Na obisku v Podravju
28	Uhernikova kalvarija
TUJINA
29 Mirovnik iz Riada
32	Globus: Drag London
33	Tuji tisk: Kriv ocean
INTERVJU
34 Dr. Žiga Turk NEKOČ IN DANES
38 Po sledi štajerskega iluzionista
41	Kako do naših prednikov
42	Naši kraji: Črnomelj
KULTURA
46	Spodbuda za mlade umetnike
47	Razstava Tanje Špenko
OGLEDALO
49	Film: Božanske skrivnosti
50	Avtomobilizem: Opel corsa 52	Znanost: Slepe pege vesolja 54	Šport: Čar turnega smučanja 56	Črna kronika: Razbili združbi
59	Rumeno: Išče se nova mis
60	TV Kuloar: Preko trupel 62	Kronika časa: Rdeči Kmeri 66	Ko se udarita dva ega
34
Intervju: dr. Žiga Türk
Mislim, da bomo čez 10 ali 15 let ujeli spodnji konec tistega platoja, na katerem je veliko zahodnoevropskih držav. Na ključna mesta bo prišla nova generacija, ki se bo Jugoslavije spomnila samo še iz osnovne šole...
72 Kacinov zadnji tango
Jelko Kacin je pretekli teden napovedal, da bo Liberalno demokracijo Slovenije vodil le še do kongresa stranke, ki naj bi bil jeseni. Kacinovo politično kariero so zaznamovale številne afere.
76 Parlamentarna matematika
Novo razmerje sil v parlamentu, ki je posledica izstopov poslancev LDS, je sprožilo prerazporejanje funkcij v delovnih telesih. Odprtih ostaja še nekaj vprašanj, najbolj pa izstopa prerivanje za odbor za evropske zadeve in za komisijo za nadzor Sove.
is Diaspora v parlamentu?
Razprava o vključitvi predstavnikov Slovencev zunaj meja naše države v državni zbor je dobila nov zagon. V prejšnjih mesecih so pobudo za spremembo ustave pripravili v Novi Sloveniji, zdaj pa se je oglasila Konferenca SSK za Italijo.
Demokracija, p.p. 4315,
Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/ 2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/ 230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61
Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec
Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič
Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavei Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tlsk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR/599,10 SIT Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Andrej Lasbaher
Demokracija • i6/xu • t9. april 2007
Naklada: 11.000 izvodov
TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD.
Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Fotografija na naslovnici: FOTO SPRING, fotomontaža
POGOVOR
Upravičeno sumimo, da je šlo za korupcijo
Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven
Poslanci štirih koalicijskih strank so minuli teden vložili zahtevo za preiskavo surr druge komisije smo se pogovarjali s članom odbora DZ za obrambo in poslancem
Zakaj ste se odločili, da glede orožarskih poslov ustanovite dve komisiji?
Že na začetku, ko je opozicija zahtevala preiskovalno komisijo, smo predlagali, da bi ta komisija pregledala tudi sporne nakupe v času vladavine LDS. Z zahtevo za razširitev preiskave na nakupe v okviru temeljnih razvojnih programov (TRP) med letoma 1994 in 2007 nismo uspeli. Seveda smo bili presenečeni in razočarani nad odzivom opozicije, ki si ni želela širitve predmeta preiskave, kar nam je vzbudilo številne sume o netransparentnosti takratnih nakupov. V SDS se strinjamo, da se preverijo nakupi 8x8, da se ugotovijo nepravilnosti ali pa se ovrže sum o njih pri tem nakupu, vendar smo hkrati tudi mnenja, da so bili nakupi, ki so se opravljali med letoma 1994 in 2003, po vseh dostopnih gradivih veliko spornejši od nakupa vozil 8x8.
Zakaj nova komisija ni bila ustanovljena, še preden so preiskavo uvedli opozicijski poslanci?
Ko smo preverili dogajanje v letih od 1994 do 2003, smo ugotovili, da resnično obstaja sum oškodovanja države, sum, da so bili številni tedanji posli politično dogovorjeni, vodeni netransparentno in v nasprotju z načeli gospodarnosti, preglednosti, konkurenčnosti, javnosti in nadzora. V prejšnjem mandatu smo kot opozicija ves čas opozarjali na nepravilnosti, na resnične probleme v Slovenski vojski, vendar noben predlog sklepa ni bil iz-
glasovan, saj je deloval njihov »valjar sistem«, ko ni bila pomembna moč argumentov, ampak njihov argument moči oz. večine.
Zakaj nova komisija ni bila ustanovljena, še preden so preiskavo uvedli opozicijski poslanci?
Sicer pa SDS v prejšnjih mandatih te preiskovalne komisije ni mogla ustanoviti zato, ker ni imela 30 potrebnih podpisov za ustanovitev.
Na čem temelji vaš sum, da posli, kot so nakup oklepnih vozil, vladnega letala, letal pilatus in obnova tankov, niso bili izpeljani v skladu s predpisi?
Temeljni sum se je pojavil že takrat, ko sedanja opozicija ni privolila, da bi ena preiskovalna komisija pregledala vse nakupe od leta 1994 do 2007. V SDS menimo, da nakupi niso bili transparentni in da je bila konkurenca izključena. Takšni nakupi postavljajo v privilegiran položaj izbrane prodajalce in jim omogočajo prodajo po višji ceni, kot bi jo lahko dosegli na trgu. Pri lahkih oklepnih vozilih 6x6 je bilo za celotno izvedbo projekta podpisanih kar 26 pogodb in aneksov k pogodbam. Cena za vozilo je bila v prvi pogodbi za 30 odstotkov nižja od cene vozil v pogodbah, ki so bile podpisane leta 2004. Pogodba za nakup vladnega letala je bila podpisana, čeprav takšnega letala ni bilo v načrtih opremljanja. Denar je bil porabljen iz sredstev za izvajanje TRP, čeprav upora-
iljivih orožarskih poslov. Ob ustanovitvi SDS Robertom Hrovatom.
ba letala v vojaške namene ni bila nikoli zagotovljena niti se z njim ni povišala varnost države. Za izvedbo posodobitve tankov T 55-S, ki v resnici ni bila končana v načrtovanem obsegu, je bilo podpisanih kar 12 pogodb, kar dokazuje, da načrtovanje in poraba sredstev nista bila transparentna. Projekta havbic 155 S in ACCS sta se začela leta 1995 in nista bila izpeljana integralno in transparentno, saj je bilo za izvedbo učinkovitega in funkcionalnega sistema podpisanih več kot 10 pogodb, vprašljiva pa je tudi učinkovitost opreme, saj taktika v sodobnih vojskah predvideva samovozne artilerijske sisteme, kupljeno pa je bilo vlečno orožje. Pri letalih pilatus je zanimivo, daje bilo kupljenih nekaj novih letal in nekaj rabljenih, kar je, milo rečeno, vsaj sumljivo, da ne rečem kaj ostrejšega.
Kdo naj bi imel od tega koristi?
Obstaja sum, da so se za te posle, ki niso bili vodeni transparentno in niso bili gospodarni, dogovarjali takratni nosilci javnih funkcij, ki so bili, kot vemo, iz tedanje LDS in SD. Zato povsem upravičeno sumimo, da je šlo v tedanji vladajoči politični garnituri tudi za klien-telizem in korupcijo. Zato je treba ugotoviti, kakšen interes in kakšne povezave oziroma povezani posli so bih v ozadju nakupov, ter preveriti, dokazati ali ovreči sum o posredni in neposredni povezavi med fizičnimi in pravnimi osebami ter nosilci javnih funkcij v zvezi z navedenimi nakupi.
■ i . r ■ _. , .	ISKRICA
Jankovic prezelen za Zidarja
Večni direktor SCT Ivan Zidar dokazuje, da kljub letom še vedno ni za staro šaro. Nazadnje je kot s kakšnim prvošolč-kom opravil z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem, saj ga je, namesto da bi ga na sestanku, na katerem bi razpravljala o tem, kaj bosta SCT in občina naredila z nekaterimi spornimi zemljišči, sprejel sam, sprejel le drugokate-gornik, to je izvršni direktor kadrovsko-splošnega sektorja SCT Aleksander Mežek. Zidar tako dokazuje, da je legenda, Jankovič pa bo moral očitno pojesti še nekaj žgancev, preden ga bo Zidar osebno pričakal.
Demokracija • i6/xii • 19. april 2007
GLOSA/HUMOR
»Za Janija Štrausa se slečem takoj.«
(Miša Molk zaupa samo redkim fotografom, kadar gre za razkrivanje lastne intime.)
»Namesto spravljive govorice o partnerstvu seje Janša znova vrnil k napletanju o političnih zarotnikih iz političnega mraka.«
(Nekdanji novinar Komunista in sedaj Dnevnika ter zapriseženi »antijanšist« Jože Poglajen znova doživlja Janeza Janšo kot opozicijskega voditelja.)
»Če si politiki dovolijo različna posvetovanja in romanja po Sloveniji, da bi vi o njih stalno poročali, imamo tudi mi pravico, da poiščemo druge, hitrejše, bolj prepričljive in za javnost razumljive poti, da bi se zaupanje v LDS hitreje okrepilo.« (Predsednik LDS Jelko Kacin ob napovedi svojega odstopa z mesta predsednika stranke išče še zadnje rešilne bilke.)
Šunka
Aleksander Škorc
Tile janševci pa res vse izvohajo, je razmišljal JD med ekološko razgradnjo pasje ute. Deske je skrbno zlagal na kup (med naslednjo katastrofalno zimo bodo prišle prav), žeblji so romali v škatlo za odpad (predelali jih bodo v sponke za njegovo naslednjo knjigo), papir, s katerim je izoliral uto, pa je skrbno zlagal na voziček, izposojen pri sosedu. Pa kaj jih briga, janševce pokvarjene, če so mi na Sovi poklonili nekaj zaupnih papirjev. Kot da imajo na Sovi kaj nezaupnih papirjev. Važno je, daje bil pes na toplem in temu primerno zdrav vse do bridkega konca.
Zmotili sta ga dve bližajoči se postavi in nemudoma seje skril za drog cestne razsvetljave. Verjetno hudobci, ki jih je poslal njihov poglavar ultra hudobec. Zanesljivo mi hočejo natakniti nagobčnik, si je mislil in za vsak primer tiščal zobe v les.
Ti, a pa si prepričan, da ima ta tip res substance v hiši," je vprašal eden od hudobcev. Tule na kmetih kaj takega res ne bi pričakoval."
"Stari, ne sekirat. Sem ga poslušal in ti povem, da tip take ven meče, da mora biti zadet. Sicer se sliši, kot da bi bil že ful skeglan, ampak to zanesljivo ni, ker je baje predsednik. Folk pa ja ni tako nor, da bi imel norca za predsednika ... Glej, kako smešen kanda-laber, kar dve žarnici ima. Ena na vrhu pa še ena na sredini... Čudno."
Čez pet minut: Ti, a si prepričan, da je tole substanca? Videti je kot zarebrnica, diši po orehih, okus ima pa po lubju, pa še zob sem si zlomil,"je bil skeptičen eden od hudobcev.
"Mora biti," je menil drugi, "ampak kakšna posebna kvaliteta res ni. Ni čudno, da je tip tako zrolan. Še dobro, da je imel tale računalnik ... ampak tistale krogla, ki si jo odnesel, ti povem, da ni nič vredna. Navadno steklo. To ti vajenci v Rogaški med malico napihajo. Vrzi to stran in odpeljiva raje tale voziček, za papir bova tudi dobila kakšen evro."
"Za kakšen joint bo že vse skupaj ..." In sta odšla.
Za las! si je oddahnil JD, se mimogrede napolnil s pozitivno energijo iz električne napeljave cestne svetilke in sestavil sporočilo za javnost:
"Četa okrutnih specialcev pod osebnim vodstvom velikega hudobca je napadla predsedniško rezidenco, ukradla kronski diamant neprecenljive vrednosti in odpeljala za cel kombi zaupnih dokumentov. In kar je najhuje, odnesli so edini obstoječi primerek šunkinega nadomestka, ki še ni bil niti ustrezno dokumentiran in je tako verjetno za vedno izgubljen."
Uh! Seje pa dogajalo!
H-umor
»Novinarji, vprašajte se: zakaj se je tako malo ljudi zavzelo za vas, ko se vam je zgodilo »uravnoteženje«? Zato, ker ste s svojim ravnanjem zapravili ugled svojega poklica, pri tem pa ste oškodovali tiste maloštevilne novinarje, ki delajo dobro, strokovno in prizadevno. Samo oni so v tej zgodbi resnične žrtve.« (Ekonomist Mičo Mrkaič ni navdušen nad pritoževanjem novinarjev nad domnevno cenzuro in pritiski.)
»Pričakujem navzočnost Mirana Rudana, ki seje moral - ne po svoji krivdi, ampak zaradi čudnih okoliščin, za nekaj časa umakniti.«
(Pevec Miran Rudan ima po nekajletni odsotnosti znova visoka pričakovanja.)
»Slivnik je res predrzen človek, da si upa priti sem.«
(Nekdanji urednik Delove Sobotne priloge Janko Lorenci je bil zgrožen, ko je na okrogli mizi o medijih v organizaciji levičarskega Mirovnega inštituta zagledal tudi predsednika uprave ČŠ Delo.)
»Upam. Moje kolo je tudi tam ...«
(Ljubljanski podžupan in arhitekt Janez Koželj ni čisto prepričan, ali ljubljanski redarji varujejo njegovo prevozno sredstvo.)
»Če poslanci prestopajo, bodo morda prestopali tudi palčki iz reklam in televizija res ne bo imela več nobene komercialne verodostojnosti!«
(Franček Rudolf se boji, da bodo zgledi iz DZ potegnili za seboj celo vrsto prestopov.)
»Ko razložim, da sem iz nekdanje Jugoslavije, vsak vzdihne, me sočutno pogleda in doda nekaj komentarjev o tej strašni vojni. Ne poskušam jim pojasniti, rečem samo: 'Sorry' - in končam zgodbo.« (Igralec Rade Šerbedžija ima težave s prepoznavnostjo svoje domovine.)
»Zgodovinsko nihalo so potisnili na drugo stran: zatrli so predvojne elite in se vselili v njihove vile, čeprav so moralno gojili asketizem in se v glavnem tudi v praksi držali skromnosti.«
(Zgodovinar Božo Repe razkriva dvojno življenje slovenskih komunistov.)
»Upam, da bo s to objavo usahnilo tudi zanimanje medijev za naš zbor, vsaj tistih, kijih zanimajo le politične kalkulacije.«
(Predsednik države Janez Drnovšek je razložil, zakaj se umika z mesta vodje Gibanja za pravičnost in razvoj.)
6
Demokracija ■ i6/xii • 19. april 2007
ZGODBE
Obletnica potresa v Posočju
Minilo je devet let, odkar je močan potres prizadel območje Bovške, Kobariške in Tolminske, njegove blažje posledice pa so občutili tudi na Cerkljanskem, celo na Jesenicah in v Bohinju. Posledice potresa izpred treh let in plazu v Logu pod Mangartom pa bodo odpravljali še po letu 2008, ko naj bi bila končana popotresna obnova.
Ob tej priložnosti so na ministrstvu za okolje in prostor dejali, da bodo dela končana v desetem letu sanacije. Bovško je leta 2000 ogrozil še zemeljski plaz v Logu pod Mangartom, v letu 2004 pa še en potres, ki je nekaj posledic povzročil tudi v sosednjih občinah, predvsem pa je potrdil pomanjkljiv tehnični, sociološki in finančni pristop k obnovi po prvem potresu, na kar so opozarjali domačini - takratna opozicija.
Na ministrstvu zagotavljajo, da je večina obnovitvenega programa po prvem potresu že uresničena. Ljudje so državi, posebno tej vladi, zelo hvaležni, da so bila večja ali manjša dela končana na
kar 1.730 objektih v skupni vrednosti 69,8 milijona evrov. Končuje se tudi sanacija plazu v Logu pod Mangartom.
Glede na to, da je pristop k obnovi po potresu v letu 2004 upošteval najnovejše izkušnje, upajo, da bodo obnovljene hiše zdaj varnejše. Nekateri dvomi pa ostajajo. Žal prihaja pitna voda iz črpališča v Čezsoči v Bovec še vedno po strupenih azbestnocementnih ceveh.
Ta nezadostna komunalna infrastruktura gotovo ni v prid obljubam o novi kakovosti bivanja domačinov in turistov, za katere naj bi v prihodnjih dveh letih podjetje iz Francije zagotovilo skoraj tisoč novih ležišč v apartmajih. Ob tem domačini upajo, da bo tudi zanje prišla priložnost za obnovo in posodobitev turističnih programov kot v primeru nekdanjih vojašnic, kjer so tako priložnost dobili Francozi. M. M.
Modrosti tedna
»Ves ta cirkus okrog spodkopavanja novinarske avtonomije je del post-socialističnega senzacionalizma, s katerim si tiskani mediji dvigujejo naklade, elektronski pa gledanost in poslušanost in po novem tudi klike. To je sindrom Mladine ali Tribune ali tudi Nove revije s konca osemdesetih. Pogosteje ko jih je SZDL prepovedovala, plenila ali se zgolj orkestrirano zgražala nad zanjo spornimi vsebinami, bolj jim je v bistvu dvigovala naklado. Kar je bilo nekoč oporečništvo - in pomembno civilno politično sredstvo -, je danes senzacionalizem.« (Kolumnist Marko Crnkovič)
»Če pogledamo okroglo mizo o obvladovanju medijev, ki se je odvila v Cankarjevem domu, vidimo, daje nastopila precej unisona zasedba, ljudje, ki so blizu slovenski politični levici. Celostnega spektra ni videti.« (Sociolog dr. Matevž Tomšič)
Kosova komisija posredno tudi o Širčevi
Demokracija ■ i6/xn ■ 19. april 2007	7
Bovška cerkev za veliko noč še vedno podprta.
Potem ko smo v pretekli številki objavili članek o spornem ravnanju Majde Širca, ki je kot državna sekretarka podpisala pogodbo, s katero je podjetje Piranesi, kjer ima njen mož tretjinski delež, prejelo 2,310.000 tolarjev proračunskega denarja, je načelno stališče do podobnih primerov (kot so nam že pred tem sporočili s komisije, se do konkretne zadeve ne morejo opredeljevati, ker takrat še ni veljal zakon o preprečevanju korupcije) pretekli teden sprejela tudi Kosova komisija za preprečevanje korupcije. Komisija se je opredelila predvsem do tega, ali neki funkcionar lahko podpiše pogodbo s podjetjem, v katerem je več kot 25-odstotni lastnik njegov zakonec, pri čemer to podjetje na razpisu izbere strokovna komisija, funkcionar pa le nadomešča funkcionarja, ki podpisuje takšne pogodbe. Kot je zapisala komisija, 8. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev določa, da javni uslužbenec ne sme dovoliti, da je pri opravljanju javnih nalog njegov zasebni interes v nasprotju z njegovimi pooblastili, zato je odgovoren, da se izogiba vsakemu nasprotju interesov, bodisi da je to nasprotje resnično ali mogoče. »Izhajajoč iz določb kodeksa, ki se smiselno uporablja tudi za ministre in druge funkcionarje vlade, v primeru ko funkcionar, ki je sicer pooblaščen za podpi-
Kosova komisija je posredno potrdila, da je bilo ravnanje Širčeve sporno.
sovanje pogodb, sklene pogodbo s poslovnim subjektom, v katerem ima upravljavski ali kapitalski delež njegov zakonec, drug družinski član ali prijatelj, nastane konflikt interesov. Konflikt interesov se izraža predvsem v ustvarjanju videza, da je funkcionar s svojim podpisom vplival na nepristransko odločitev o dodelitvi določenega posla, ki se nanaša na njegovega družinskega člana oziroma prijatelja. Da bi se izognili konfliktu interesov, bi moral funkcionar za podpis takšnih pogodb pooblastiti drugega funkcionarja ali javnega uslužbenca,« je zapisala komisija. Na ta način je komisija posredno potrdila, da je bilo ravnanje Širčeve, ki smo ga opisali v Demokraciji (Širčeva je namreč zatrjevala, da je pogodbo podpisala, ker je nadomeščala Školča, in tudi, da dodelitev sredstev ne more biti sporna, ker je o tem odločala posebna strokovna komisija), zares sporno, četudi takrat še ni veljal zakon o preprečevanju korupcije. Poklicna in državniška etika sta pač nekaj, kar velja od nekdaj in ne more biti odvisno le od tega, kdaj je veljal kakšen zakon. A. K.
DOGODKI
Dan veselja v Vačah
Društvo Heraldica Slovenka je minulo nedeljo ob dnevu slovenske zastave v geometričnem središču države v Spodnji Slivni pripravilo slovesnost z dvigom slovenske zastave. Poleg nje je letos zaplapolalo še 26 zastav drugih članic EU.
Tradicionalna deseta slovesnost se je začela že v dopoldanskih urah z mašo. Daroval jo je upokojeni nadškof Franc Perko, ki je ob tej priložnosti zastave tudi blagoslovil. Glavna proslava v organizaciji Jožefa Lajovca, ki že leta z zanosom vodi slovensko grboslovno društvo, se je začela z zborom zastavonoš, sledil je sprejem ministrov, poslancev, državnih svetnikov in županov. Po pozdravnem nagovoru župana občine Litija Francija Rokavca je nato svoje misli ob tem prazniku strnila evropska poslanka Ljudmila Novak. V osrednjem govoru se je dotaknila zlasti evropskih tem in izpostavila, da je lahko dan slovenske zastave tudi dan veselja. "Že skoraj 16 let vihra ta zastava in pozdravlja samostojno Slovenijo in slovenski narod,
Dvigovanje slovenske zastave v GEOSS
svetu pa oznanja, da smo v preteklosti uspeli ohraniti svoje narodne korenine in si izboriti košček ozemlja pod Alpami ter ga razglasiti za popolnoma našega," je dejala Novakova. Kulturni program, v katerem sta nastopila pihalni orkester Litija in moški pevski zbor Košana iz Pivke, sta povezovala Tone in Jernej Kuntner. Slovensko tribarvnico je letos dvignila posebna enota Slovenske vojske.
Slovesnost v vasici pri Vačah je spomin na 7. april leta 1848, ko je na Wolfovi ulici v ožjem središču Ljubljane študent prava na dunajski univerzi Lovro Toman s prijatelji prvič razvil belo, modro in rdečo slovensko tribarvnico. Zanimivo pa je, da so tri dni pred Toma-nom Nemci na gradu izobesili svojo zastavo, a jo je še isti večer odpihnilo neurje. Sicer pa so bela, rdeča in modra slovenske postale že leta 1836, dvanajst let kasneje pa so zastavo uradno priznali tudi na dunajskem dvoru. Danes slovensko zastavo določa 6. člen Ustave Republike Slovenije in zakon o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi. Sestavni del tega zakona so tudi geometrijska, likovna in barvna pravila za oblikovanje grba in slovenske narodne zastave. Bela, modra in rdeča so panslovanske barve, ki se pojavljajo na večini zastav slovanskih držav. P. A.
Od Čebin do črepinj
V	muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je v ponedeljek 16. 4. ob 11. uri v spomin na 17. in 18. april leta 1937, ko je bila ustanovljena Komunistična partija Slovenije, potekala diskusija zgodovinarjev s pomenljivim naslovom »Od Čebin do črepinj«.
V	diskusiji, ki jo je vodil direktor Muzeja Jože Dežman, so se navzoči zgodovinarji dotaknili zgodovinskih dometov ter raznorodnih prvin dediščine KPS in kasneje ZKS. V skoraj povsem polni viteški dvorani Cekinove-ga gradu smo opazili nekatere ugledne zgodovinarje med njimi
Direktor muzeja Jože Dežman
dr. Tamaro Grieser Pečar, mag. Marjana Linasija in dr. Janeza Strgaija, žal pa so manjkali predstavniki zgodovinarjev z leve politične opcije, kar je škoda, saj bi s svojimi stališči lahko osvetlili še drugo plat zgodbe; tako je večji del razprave izzvenel v »prepričevanje prepričanih«. Zanimivo pa je, da so se pogovora udeležili tudi nekateri tuji diplomati, npr. belgijski veleposlanik v Sloveniji g. Mignot Opaziti je bilo tudi več mlajših zgodovinarjev in pravnikov. Temeljno sporočilo diskusije je bilo, da je KPS na Slovenskem povzročila v kaotičnih vojnih razmerah revolucijo in državljansko vojno, po vojni pa (pod imenom ZKS) vzpostavila in z zahodnim denarjem vzdrževala nedemokratični totalitarni sistem in da spričo tega, kar je povzročila ni bila nič boljša od svojih vzhodnoevropskih še bolj od sovjetskega vodstva odvisnih »sester«. D. H.
Zalar brez podpore
Potem ko je sodni svet pravosodnemu ministru Lovru Šturmu nedavno vnovič predlagal, naj za predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani imenuje nekdanjega predsednika tega sodišča Aleša Zalarja, so odločno nasprotovanje njegovi kandidaturi minuli teden izrazili tudi v civilnem združenju Združeni ob Lipi sprave.
Kot je znano, je sodni svet septembra 2005 na seji odločil, da pravosodnemu ministru Šturmu za predsednika omenjenega sodišča predlaga Zalarja, kar pa je minister 16. novembra istega leta zavrnil.
Svojo odločitev je Šturm pojasnil z besedami, da je kot minister odgovoren za to, da sodišča vodijo predsedniki, ki bodo odpravili sodne zaostanke in tudi pripomogli k pravičnejšemu sojenju. Aleš Zalar po besedah pravosodnega ministra izkušenj na teh področjih nima. Ministru je januarja letos pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS, s tem ko je zavrnilo Zalarjev predlog za zadržanje pravnih posledic sodbe vrhovnega sodišča iz lanskega marca, da Zalarja kljub predlogu sodnega sveta ne imenuje znova na mesto predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča. Na tokratni predlog sodnega sveta ministrstvo še ni podalo mnenja, verjetno pa bo odločitev podobna kot pred letom in pol. P. A.
Pravnik Stanislav Kiep
Demokracija • i6/xn ■ 19. april 2007
V SREDIŠČU
Udba na Malem trgu
Metod Berlec, foto: Gregor Pohleven
Poslanca SDS O Sovi Miro Petek in Jožef Jerovšek sta pretekli teden komentirala dogajanje, povezano s Slovensko var-nostno-obveščevalno agencijo (SOVA), in razkritje njene tajne lokacije sredi Ljubljane na Malem trgu 4. Po Petkovem mnenju je za zdajšnje stanje v Sovi, ki je že nekaj časa na prvih straneh časopisov, več razlogov. Eno so govorice, da bo v kratkem prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih v njej, vendar je to v sklopu zmanjševanja števila zaposlenih v celotni javni upravi. Samo v času prejšnjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja se je namreč število zaposlenih nenormalno povečalo (za 70), čeprav so se varnostne razmere v zadnjih letih v Sloveniji izboljšale. V agenciji zaposlujejo brez javnih razpisov, kar je privedlo do tega, da so zaposlovali po prijateljskih in političnih linijah »ali pa so zaposlovali sorodnike tistih, ki so komu v vrhu naredili kakšno uslugo«. Zato bi bilo treba v prihodnje preverjati kadrovanje v agenciji. Poleg tega se nekateri v Sovi bojijo, da bodo zaradi svojih prejšnjih ravnanj izgubili službo ali privilegije, zato iz užaljenosti ali maščevalnosti v javnosti širijo različne dezinformacije. Nenavadno je tudi, da so v Sovi še pred leti delili priznanja za delo v agenciji za zadnjih 20 ali 30 let, čeprav Sova obstaja šele dobrih deset let. Se pravi, da so nekateri dobivali priznanja za delo, ki so ga opravljali v predhodnici Sove in Visa - Službi državne varnosti, čeprav je bila to komunistična tajna policija, ki je sistematično kršila človekove pravice.
Kaj SO počeli V konspirativki Glede razkritja t. i. konspi rativke je Petek dejal, da ocenjujejo, da s tem ni bila ogrožena nacionalna varnost oziroma ni bila narejena škoda Sloveniji. »Nasprotno. Mislimo, da je z obstojem teh tako imenovanih konspirativk, ki jih je po državi še mnogo, prišlo do ogrožanja demokracije v Sloveniji. Obstaja velika verjetnost, da so ljudje, ki so delovali v njih, delali tudi kot tajna politična policija. Niso delali tistega, za kar je bila ustanovljena Sova. Zato je toliko nujnejši ustrezen vladni nadzor nad Sovo in učinkovit parlamentarni nadzor.« Jerovšek, ki je bil osem let član parlamentarne komisije, ki nadzoruje agencijo (od tega štiri leta njen predsednik), pa je dejal, da v komisiji nikoli niso bili obveščeni, da poleg operativnih centrov obstajajo še nekakšni skriti centri (kon-spirativke). Če bi to vedeli, bi se pozanimali o dejavnostih teh skritih centrov, v katerih naj bi se bile dogajale številne nepravilnosti. To je v petkovi oddaji Vroči stol na nacionalni televiziji potrdil predsednik vlade Janez Janša. »Stvari so težje, kot so bile pričakovane.« Pri nekaterih zadevah je šlo po njegovo za dokazljivo nezakonita dejanja. Kljub temu je Janša zagotovil, da agencija normalno deluje in da bodo zadevo »razčistili«. Tudi anketa, ki so jo izvedli med oddajo na TVS, je pokazala, da vladni nadzor nad obveščevalno agencijo podpira 89 odstotkov gledalcev oddaje, ki so sodelovali v anketi. Še najbolj šokantno pa je odkritje, ki ga je potrdil tudi Janša, da je Sova leta 1999 kupila posebno mobilno napravo, s katero je lahko prisluškovala pogovorom prek mobilnih telefonov. Zato je 14. novembra 2006 premierjev svetovalec za nacionalno varnost Aleksander
Obstaja sum, daje znotraj Sove obstajala nekakšna vzporedna služba, ki je skrbela za to, da se postkomunistična elita obdrži na oblasti.
Lavrih skupaj z direktorjem Sove Matjažem Šinkovcem in njegovim namestnikom vstopil v prostore konspirativke na Malem trgu 4, da bi ugotovili, ali ni ta naprava prav tam. Obstaja utemeljen sum, da so z lokacije na Malem trgu prisluškovali sedežu SDS, ki je blizu.
Za učinkovitejšo Sovo Pri nadzorovanju Sove so se Jožef Jerovšek in drugi člani komisije večkrat spraševali, ali Sova ne živi še nekega drugega življenja. Glede na število zaposlenih se jim je včasih zdelo, da bi morala biti precej bolj učinkovita v službi svoje države. Ko so se ponavljali incidenti v Piranskem zalivu, je bilo presenetljivo, da Sova o tem ni nič vedela. Podobno je bilo pri vohunskem kombiju, ki so ga Hrvatje vrnili Drnovšku, ali pri gospodarskem kriminalu oziroma »slamnatih kupcih« slovenskih podjetij. »So bili morda določeni deli Sove, ki niso imeli naloge zbiranja za državo zelo pomembnih obveščevalnih podatkov, ampak so imeli morda kake druge zadolžitve?«
Obstaja torej utemeljen sum, daje znotraj Sove obstajala nekakšna vzporedna služba, ki je skrbela predvsem za to, da se postkomunistična elita obdrži na oblasti. BI
Demokracija ■ i6/xii ■ 19. april 2007
V mansardnem stanovanju na Malem trgu 4 v Ljubljani je bila skrita lokacija Sove.
POGLEDI
Štru kijev raison d'être
Peter Avsenik
Pismo zbora profesorjev mariborske škofijske gimnazije je odločna in utemeljena podpora zasebnemu šolstvu.
CCv zadnjem času učitelji, zaposleni v zasebnih šolah, z rastočo začudenostjo spremljamo delovanje sindikata za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo (Sviz), ki s tako presenetljivo ostrino in vztrajnostjo zavrača nadaljnjo pluralizacijo šolske ponudbe v Sloveniji in posledično vsestransko obogatitev celotne slovenske družbe." S temi besedami mag. Ivo Kerže, predstavnik zaposlenih Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška iz Maribora, začenja pismo, naslovljeno na glavnega tajnika Sviz Brani-mirja Štruklja, in razposlano medijem. Srednješolski učitelji katoliške gimnazije tajniku Sviza očitajo zlasti njegovo nasprotovanje predvidenim spremembam šolske zakonodaje, ki obeta loo-odsto-tno financiranje javno priznanega programa v zasebnih šolah. Delovanje sindikata je po Keržetovih besedah v popolnem nasprotju z njegovim poslanstvom, saj z napadanjem interesov vseh vpletenih v vzgojno-izobraževalne procese na Slovenskem napada tudi svoj lastni "raison d etre" - razlog biti. Zavzemati bi se namreč moral predvsem za nadaljnji razcvet zasebnega šolstva, in sicer na podlagi 41. in 57. ter 49. in 66. člena slovenske ustave, ki govorijo o pravici otrok in njihovih staršev do svobodne izbire izobraževanja ter o omogočanju svobodne izbire primerne zaposlitve.
Tudi če izvzamemo jasna ustavna določila, da je izobrazba in poklic stvar svobodne odločitve posameznika (kot vemo, v zasebnih srednjih šolah starši plačujejo šolnino za svoje otroke), je bistvo, ki so ga hoteli izpostaviti mariborski učitelji, jasno. Edinole zasebno šolstvo lahko javnim nediskriminatorno omogoči zdravo konkurenco, ki bo koristila obojim. Štrukljevo sklicevanje na "ugledno študijo OECD" iz leta 2005, ki predvideva povečanje socialnega razslojevanja, je samo prelaganje odgovornosti. Mnenje, da bi celovito financiranje zasebnih šol povzročilo majhno število kakovostnih zasebnih šol in večje število podpovprečnih javnih šol, namreč izraža le nezaupanje v vzgojno-izobraževalno usposobljenost prihodnjih slovenskih učiteljev. Ob dejstvu, daje zavod Antona Martina Slomška nedvomno katoliško usmerjena ustanova, pa se lahko vprašamo, ali ni Štrukljevo nasprotovanje zasebnim šolam, ki jih danes državni proračun financira 85-odstotno, le onemogočanje versko usmerjenih šolskih zavodov. Je že tako, da je tako ostro ločevanje Cerkve in države v sodobnih demokratičnih družbah zelo relativno, če že ne kar nemogoče.
Svoboda izražanja
Gašper Blažič
Ustavno sodišče je po osmih letih presekalo gordijski vozel sodnega pregona proti pisateljici Bredi Smolnikar.
Omenjeni pisateljici tako ne bo več treba umikati iz prodaje svoje knjige Ko se tam gori olistajo breze. Pregon proti njej je bil sprožen le zato, ker naj bi bil nekdo v glavnih junakih literarnega dela prepoznal svoje starše in pisanje smatral za žaljivo. Sprožen je bil sodni postopek, ki se je končal v prid tožnika. Posledice so bile za obsojeno pisateljico izjemno hude tako v finančnem kot moralnem smislu, ustavno sodišče pa je pred kratkim sodbo Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani zavrnilo ter presodilo, da sta omenjeni sodišči v obravnavanem primeru pri omejevanju pravice do svobode umetniškega ustvarjanja dali preveliko težo subjektivnemu občutku prizadetosti tožnika.
Z odločbo ustavnega sodišča bi torej lahko rekli, da se je končal Absurdistan, kot je omenjeno dogajanje imenoval pisatelj Drago Jančar. Kajti če bi vzeli sodni pregon proti Smolnikarjevi za pre-cedens, bi lahko s podobnimi argumenti Katoliška cerkev sodno preganjala D. Browna, avtorja razvpite Da Vincijeve šifre. Le-ta je namreč v svojem romanu v zvezi s krščanstvom napletel kar precej zgodovinskih »rac« in pačenja resnice, ki pa so nekakšna stalnica v umetniškem izražanju, mnogi, ki so željni oporekanja krščanstvu in Cerkvi, pa so na omenjena senzacionalna »odkritja« skočili kot sestradan volk na zajca. Primere pačenja najdemo tudi v slovenski literaturi. Na primer v drami Bratka Krefta Celjski grofje, kjer se kot tožnik Veronike Deseniške pojavi nihče drug kot Enea Silvio Piccolomini, ki ga iz zgodovine poznamo kot tržaškega škofa in kasnejšega papeža Pija II. Resnica pa je, da je bil Piccolomini predvsem humanist in diplomat, ne pa zloglasni cerkveni inkvizitor.
Dejstvo je, da je kombinacija svobode izražanja in pretirane občutljivosti lahko precej eksplozivna zmes. Dandanes se verjetno ne bi več zgodilo, da bi sveže natisnjeno pesniško zbirko kakšnega zelo nadarjenega pesnika namesto na prodajne police odpeljali v reci-klažo papirnice Vevče (o čemer se je govorilo tudi na simpoziju v spomin dr. Jožeta Pučnika), in to samo zato, ker so morda oblastniki preobčutljivi na politične okoliščine, iz katerih je izšel pesnik France Balantič. Svoboda umetniškega izražanja in izražanja nasploh je vedno dvorezen meč, kar se je pokazalo lani, ko so muslimane po svetu razburile najprej karikature Mohameda, nato pa še del predavanja papeža Benedikta XVI. v Regensburgu. Izkušnje pa kažejo, da krščanska javnost na provokacije v zvezi z verskimi simboli še zdaleč ni tako občutljiva kot muslimanska.
10
Demokracija ■ i6/xn • 19. april 2007
KOLUMNA
Dvolični Kučan
Dr. Ljubo Sire
Italijanski predsednik Napolitano in nekdanji slovenski predsednik Kučan uporabljata staro komunistično taktiko: odvračata pozornost od komunističnih zločinov, s tem da brenkata na nacionalistične strune. Napolitano mora vedeti, da so italijanski komunisti v severni Italiji pomorili precej več Italijanov, kot jih je končalo v kraških fojbah. Med njimi niso bili le t. i. salo-fašisti marveč številni nekomunistični partizani.
Kučan tudi mora vedeti, da so v Sloveniji komunisti pobili veliko več slovenskih otrok kot fašisti pri Strunjanu. Povzdignil se je že tako visoko, da govori o »tragičnem in v marsičem zločinskem ... povojnem početju zmagovalcev (komunistov)«. Tragično je tisto, kar nekoga zadene po nesreči. Povojno pobijanje Slovencev ni zadelo po nesreči, marveč po skrbnem zločinskem načrtu komunistične partije po naukih »velikega Lenina«. Tudi ni bilo prav nič povojno, saj so komunisti že jeseni 1941 pod smrtno kaznijo prepovedali, da bi se kdor koli bojeval proti okupatorju, če ne sprejme njihove komande.
Ob koncu leta so že začeli »razredno vojno« in se lotili pobijanja kmetov vsevprek kot razrednih sovražnikov ter jih nazadnje prisilili, da so varstvo pred grožnjami smrti iskali pri slovenskih sovražnikih. Marca 1943 so oskopili kocbekovce in sokole. Jeseni so »sodili« mihajlovičevcem, ker so se organizirali za napad na Nemce. Djilas, Velebit in Jovanovič so se pogajali o premirju z Nemci v Zagrebu (to seveda ni bila kolaboracija), da bi mogli mirno napadati kraljevo vojsko. Daki v zadnji knjigi svojih spominov namiguje na priprave, da bodo komunisti skupaj z Nemci vrgli Angleže nazaj v morje, če se izkrcajo na Jadranu. To so bili po Kučanu vse prispevki »na oltar skupne zmage zaveznikov«. Da bi bilo to vse popolnoma jasno, so komunisti morili tudi padalce, ki so jih zavezniki pošiljali partizanom na pomoč, in še kakega zavezniškega oficirja za zvezo. Gospod Kučan, lepo prosim!
In če Kučan končno prizna »zločinsko počelje zmagovalcev«, zakaj potem ne dovoli »svojim« sodnikom, da bi obsodili zločine? Zakaj njegovi sodniki ne dovolijo, da bi preiskali Ribičičeva hudodelstva? Ribičič je bil vsekakor namestnik šefa komunistične policije 1945/46, ko je bilo pobijanje na veliko na dnevnem redu. Vrh tega je dal Ribičič pobiti 12 partizanov na Pohorju, ker se mu niso zdeli dovolj komunistični, temveč »plavi«. Ker je bil to očiten zločin, je dolga leta preganjal Dušana Špindlerja, redkega poštenega komunista, ki je hotel to hudodelstvo razkrinkati. Ribičič je tudi organiziral Nagodetov proces in dal Nagodeta po krivem ubiti.
Demokracija • i6/xii ■ 19. april 2007
Zakaj njegovi sodniki ne dovolijo, da bi preiskali Ribičičeva hudodelstva?
Kučan je z Ribičičem tesno povezan - bil je njegov podpiranec in prijatelj. Pravi celo, da se je od Ribičiča veliko naučil. Je videti! Ribičiča pač ne pusti preganjati, ker bi se lahko sam znašel v zaporu po 378. členu KZ, ki so ga komunisti zbrisali leta 2004, a vseeno velja kot del mednarodnega prava.
Pišem o Kučanovih sodnikih, ker je večino starejših sodnikov izbral prav on, ko je bil predsednik komunistične zveze oziroma generalni sekretar partije. Za vse ustavne sodnike je prav on predlagal zaupanja vredne partijce, ki sodijo po partijsko. Kdor tega ne verjame, naj gre gledat sodbe in postopke proti meni. Urednik Demokracije ima glavne dokumente in komentar, kar si lahko vsakdo ogleda. Bilo je nekako takole: ko sem se po 34 letih vrnil domov in se zapletel v nesrečno kandidaturo za predsednika pri LDS, me je začel Kučan oblegati in mi neprestano riniti pod nos Špelo Furlan, svojo predstavnico za stike z javnostjo, kot zgled, po katerem naj se ravnam. Ker sem seveda imel to za nesramnost, m£ je začel preganjati. Pri vsem tem se Kučan spreneveda, da »spodkopavanje avtoritete sodstva minira pravno državo« (Demokracija, 18. 1. 2007). Pravno državo je Kučan miniral že do take mere, da je bolj ni mogoče. Sodstvo so njegovi ljudje, ki se skrivajo za sicer primernim trajnim mandatom. Po mednarodnem pravu bi se najprej morali vsi zagovarjati po 378. členu KZ oziroma po mednarodnem pravu, in sicer kot člani partije množičnega pobijanja in insce-niranih procesov. Kot sem rekel, naj bi si za prvo silo vsakdo ogledal sodbe in postopke proti meni, ki so neverjetno barbarstvo. Najhuje pri vsem tem je, da je še precejšen del Slovencev takih šlev, da si še vedno niso na jasnem, kaj so Kučan in njegovi komunisti. Zaradi komedijantstva LDS se celo naslednica komunistične partije spet krepi.
Kaj k vsemu temu pravi Borut Pahor? To ga javno sprašujem. Za sedaj še verjamem, da je iskren, vendar se mi zdi neverjetno, da se ne bi zavedal, da ga ima pokvarjena stara garda za špansko steno. Če misli resno, kar govori, bi moral pretrgati vsako zvezo z nasledstvenimi organizacijami partije množičnega pobijanja, ustanoviti novo socialdemokratsko stranko in preprečiti vstop vanjo vsem zakrknjenim starim komunistom. 19
11
v
Se vedno aktualni predsednik LDS Kacin je svoj odstop z mesta predsednika ponudil na seji sveta stranke, na kateri je precej presenetljivo predlagal, naj ga takoj razreši z mesta predsednika stranke in do kongresa začasno imenuje njegovega vršilca dolžnosti. Svet se je na predlog Jožefa Školča odločil za malo manj radikalen prehod. S Kacinovo ponudbo se je le seznanil in odločil, naj Kacin stranko vodi do kongresa, ki naj bi bil enkrat jeseni. Kot je med sejo novinarjem dejal Kacin, se je za odstop, ki je zanj dokončen, odločil zato, da bi omogočil sanacijo stranke. Kot je dejal, naj bi se že nekaj časa z ljudmi v stranki pogovarjal, kako bi okrepili zaupanje v stranko, pri tem pa je prišel do spoznanja, da niti predsedniško mesto ne more biti tabu. No, zadeva ima v resnici nekoliko drugačno ozadje. Eden glavnih razlogov za Kacinov odstop je bil najverjetneje poziv predsednika sveta LDS Aleša Guliča, naj Kacin razmisli o tem, kako bi stranka znova pridobila zaupanje javnosti, v okviru tega pa tudi o svojem odstopu. Če je Kacin do zdaj prezrl vse podobne pozive, tega seveda ni mogel. Gulič je namreč eden redkih vidnejših poslancev, ki po številnih izstopih iz stranke in njene poslanske skupine vztrajajo v stranki. Poleg tega je s pozivom Kacinu, naj odstopi, zavezal usta tistim, ki so namigovali, da je Kacin imenoval Guliča na mesto predsednika sveta stranke zato, da bi slednji ne zahteval njegovega odstopa. No, Gulič je bil seveda z odločitvijo pričakovano zadovoljen. Kot je dejal, je Kaci-nova odločitev za stranko dobra, ni pa želel povedati, kdo bi ga po njegovem mnenju lahko nasledil. Nekateri kot morebitnega novega predsednika stranke
Kacinov zadnji tango
Aleš Kocjan, foto: FOTO SPRING, Bor Slana, arhiv Demokracije
Jelko Kacin je pretekli teden napovedal, da bo Liberalno demokracijo Slovenije vodil le še do kongresa stranke, ki naj bi bil enkrat jeseni. Njegovo politično kariero so zaznamovale številne in nikoli dokončno pojasnjene afere.
12	Demokracija • i6/xn ■ 19. april 2007
POLITIKA
Eden najspornejših Kacinovih poslov je bila obnova ruskih tankov T 55.
vidijo Jožefa Školča, ki je javno že dejal, da bi morala stranka novega predsednika iskati širše. Med kandidati omenjajo Aleša Guliča, Mojco Drčar Murko in celo Janeza Potočnika. Gulič je takoj po Kacinovem odstopu dejal, da se zagotovo ne bo potegoval za Kacinov položaj, naslednji dan pa je svoje stališče nekoliko spremenil, rekoč, da je gotovo le, da se zarečenega kruha največ poje.
Kadrovske rošade Kacinova
kariera, ki bi se, potem ko po jesenskem kongresu ne bo več predsednik LDS in ko se mu bo iztekel tudi mandat evropskega poslanca, lahko končala, ima dve plati - pozitivno in negativno. Zelo pozitivno vlogo je Kacin odigral v času slovenskega osamosvajanja, ko je kot minister za informiranje domačo in svetovno javnost seznanjal z dogajanjem v vojni. Njegovi nastopi so bili tako prepričljivi in suvereni, da so nekateri malo za šalo, malo pa zares ugotavljali, da je Kacin sam dobil pol vojne. Po koncu vojne je svojo politično pot nadaljeval v SDZ, ko se je del slednje pridružil LDS, pa v tej stranki. V LDS se je začelo tudi Kacinovo manj bleščeče obdobje v politiki, saj so ga zaznamovale predvsem afere. Tako se je Kacin, potem ko je leta 1994 po vnaprej znanem scenariju zamenjal obrambnega ministra Janeza Janšo, na obrambnem ministrstvu lotil temeljite kadrovske čistke. V njej se je morala v nekaj tednih z vseh
vidnejših položajev posloviti vrsta ljudi, ki so bili politično blizu Janezu Janši, in čeprav je Kacin v javnosti zagotavljal, da so bile vse premestitve strokovno utemeljene, ni bilo mogoče prezreti, da je odstavljene kadre nasledil predvsem star jugoslovanski kader iz časov JLA.
Iz približno istega časa izvira tudi t. i. afera komunikacijski treningi, v kateri so zaposlenim na ministrstvu s pojasnilom, da preverjajo njihove komunikacijske sposobnosti, pred kamero postavljali tudi vprašanja o njihovih političnih preferencah. Koliko ljudi je bilo zaradi »napačnih« pogledov premeščenih na drugo delovno mesto, ni znano, afera pa je v javnosti povzročila veliko polemik in razburjenja.
S tem pa kadrovskih rošad na ministrstvu ni bilo konec. Kacin je v času svojega mandata ukinil specialno brigado Moriš, ki je v času osamosvajanja odigrala eno ključnih vlog. Najprej je zamenjal
njenega poveljnika Toneta Krko-viča, brigado postavil na stranski tir in jo na koncu razpustil.
Sporni nakupi orožja v času
svojega ministrovanja se je Kacin zapletel v več spornih nakupov orožja, ki mu je bilo kot nekdanjemu »nakupovalcu« vojaške opreme v Iskri Commercu očitno še posebej pri srcu. Kacin ga je najraje nakupoval v Izraelu, od koder izvira večina orožja iz tistega časa. Eden njegovih spornejših poslov je bil nakup 155-milimetrskih havbic. Havbice naj bi bile nove, vendar se je izkazalo, da so bile najverjetneje že uporabljene. Vse so imele po pisanju Slovenskih novic prevrtane cevi, kar bi lahko pomenilo, da so nam Izraelci prodali staro šaro. Za piko na i je ena izmed njih med vajo na vadišču Poček predčasno eksplodirala, pri tem pa ubila enega vojaka, drugega pa zaznamovala za vse življenje. Nesrečo so v poznejši preiskavi
sicer pripisali t. i. človeškemu faktorju, vendar govorice in vtis o tem, da je bila eksplozija posledica napačne izdelave, niso nikoli potihnile.
Še spornejši posel je Kacin izvedel z obnovo 30 starih sovjetskih tankov T 55. Obnova, ki jo je izvedla Sistemska tehnika po izraelski licenci, je stala 52,5 milijona evrov (to je skoraj toliko, kot stane danes 30 novih oklepnikov patria), seje začela leta 1994, končana pa je bila leta 2001. Po prenovi so tanke javnosti predstavili kot deveto čudo, takoj nato pa so jih odpeljali v vojašnico v Mariboru, kjer stojijo še danes. Kot se je izkazalo pozneje, so tanki za uporabo v okviru zveze Nato neuporabni in so lahko le še strateška rezerva Slovenske vojske, kar pa glede na to, da v Sloveniji vojne ni pričakovati, pomeni, da bodo na koncu pristali v razrezu, ne da bi jih enkrat samkrat uporabili v kakšni nalogi.
V času Jelka Kacina je bila sprejeta tudi odločitev o nakupu 12 šolskih vojaških letal pilatus. Ministrstvo za obrambo je takrat nakup opravičilo s pojasnilom, da si Slovenija želi ohraniti odlične vojaške pilote, ki so prebegnili iz JLA, vendar so prav ta letala pozneje povzročila odhod večjega števila pilotov. Piloti, ki jih je obrambno ministrstvo želelo obdržati, so namreč pred tem večinoma leteli v reaktivnih letalih, pilatusi pa so bili šolska letala (vmes so jih v ►
Ivo Hvalica je bil tako kot pozneje LDS
žrtev Kacinove agresivnosti.
13
Demokracija • i6/xii • 19. april 2007
smSSS
1—--r«r< LJUBLJ
SLOVE1
Kacin v času osamosvojitvene vojne, ko je prvič in zadnjič zares blestel.
Gulič pozval Kacina k odstopu.
POLITIKA
Kacinov zadnji tango
Matevž Tomšič »Kacin je ugotovil, da nI smiselno vztrajati.« Milan Balažic: »Kacin ne bi smel voditi takšne stranke.«
► sodelovanju z Izraelci nadgradili z avioniko vojaških lovcev, imenovano Hudournik) in nikakor niso mogli nadomestiti reaktivcev. Zdaj pilatusi, ki so nas samo v procesu nadgradnje stali okoli 50 milijard tolarjev, brez prave vrednosti stojijo na letališču Cerklje ob Krki, iz Slovenske vojske pa odhaja čedalje več pilotov.
Kacin, ki je najbolj odgovoren za vse omenjene nakupe, danes pravi, da odločitve zanje ni spre-
ANKETA
Ali verjamete indicem, do so nekateri znotraj Sove prisluškovali SDS?
a)	da
b)	ne
c)	ne vem
Odgovorite na
www.demokracija.si
Rezultati preteklega tedna
Kako ocenjujete ravnanja predsednika republike Janeza Drnovška?
neuravnov. uravnov.. I ne vem
160,1 29,9
10,0
%	0 25 50 75
Glasovalo: 381
Demokracija
jel sam, saj je morala vse nakupe potrditi tudi vlada, vendar ga to ne odvezuje od odgovornosti. Minister in njegov strokovni štab naj bi bila strokovnjaka na svojih področjih in naj bi najbolje vedela, kaj kupujeta. In če bi videla, da nakup ni smotrn, bi morala vladi predlagati, naj ga ne potrdi. Kacin tega seveda ni storil, v ozadju pa se je namigovalo, naj bi bile razlog za to tudi provizije.
Od klanca do napada z Delom
Sicer pa je imel Kacin v svojem mandatu še nekaj osebnih, a nič manj odmevnih afer. Ena bolj znanih je bila nesreča, ki jo je s svojim nissanom povzročil na Gorenjskem, v njej pa je bila na avtobusu, ki je bil udeležen v nesreči, huje ranjena hrvaška državljanka. O nesreči se je takrat veliko ugibalo in pisalo (med drugim, da jo je Kacin povzročil v vinjenem stanju), vendar še danes ni znano, da bi Kacina zaradi nje doletele kakšne sankcije. Še kazenska ovadba, ki jo je takrat proti njemu s precejšnjo zamudo vložila policija, seje menda izgubila neznano kam. Očitno lahko to, da si ob pravem času v pravi stranki, dela čudeže, ampak to so seveda le namigovanja.
Podobno kot pri nesreči jo je Kacin brez večjih političnih in
kazenskih sankcij odnesel leta 1998, ko je kot poslanec v državnem zboru s časopisom po glavi udaril poslanca Iva Hvalico. Po dogodku se je izgovarjal, da je izgubil živce, ker mu je Hvalica očital, da si je prilastil ograjo, ki je obdajala bežigrajsko vojašnico, in si jo dal pripeljati na svoj dom na Besnici (danes Kacin živi v Senožetih), in se je Hvalici tudi opravičil, vendar mu vtisa, da gre za agresivnega človeka, ni uspelo nikoli več popraviti.
Kacinova agresivnost a vrnimo se v današnji čas. Prav Kacinova agresivnost in pomanjkanje sposobnosti sprejemanja argumentov drugih je po mnenju sociologa in docenta na Fakulteti za. družbene vede dr. Matevža Tomšiča eden od razlogov, zakaj je LDS v času njegovega vodenja razpadla. Kot pravi Tomšič, ki Kacinu sicer priznava, da ni izključni in glavni krivec za razpadanje stranke (težave v LDS so globlje in presegajo samo vodenje stranke), je k razpadu stranke precej prispeval prav Kacinov značaj. »Čeprav Kacinu ni mogoče pripisati edine in tudi ne glavne odgovornosti za krizo stranke, je s svojo konfliktno-stjo in težnjo po 'komandnem vodenju' precej pripomogel k
Po naših podatkih je Kacinov odstop glavne akterje na levici precej presenetil, saj so pričakovali, da bo stranko vodil vsaj še do volitev. Tudi zato nihče še ne ve, kaj narediti s stranko - jo reformirati ali pa prepustiti nadaljnji agoniji in več truda vložiti v Društvo Zares. Glede na to niti niso tako iz trte izvite govorice, da bi se lahko vanjo vrnili nekateri od tistih, ki so v preteklih tednih iz nje izstopili.
delitvam znotraj stranke, hkrati pa je z radikalnostjo in s populizmom pri nastopanju navzven zmanjševal njeno verodostojnost. Gre sicer za osebno z dobrimi operativnimi sposobnostmi, ki pa nima ustrezne sposobnosti strateškega razmišljanja in delovanja,« pravi Tomšič. Podobnega mnenja je tudi profesor na katedri za analitsko politologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Milan Balažic. Balažic Kacinov odstop označuje kot logično nadaljevanje propadanja te stranke, h kateremu je dal svoje pospeške tudi sam Kacin. Kacina vidi kot precej konfliktno osebo. »Kacin preprosto že po svoji osebnostni strukturi ni politično integrativna in inkluzivna oseba, ampak prej politični vojščak za prvo frontno linijo. S svojo kon-fhktnostjo je razgradil še tisto malo, kar jih je pred njim držalo skupaj, in na koncu pokopal sebe, saj je v stranki in javnosti deloval le še kot simbol razkroja stranke,« pravi Balažic.
Sicer pa se mnogi v teh dneh sprašujejo, kaj za LDS pomeni Kacinov odstop in kaj bi lahko prinesel stranki. Milan Balažic, ki meni, da je bil Kacinov odstop prezgoden, če je res imel namen reformirati stranko, in prepozen, če bi ta stranka želela preživeti, pravi, da bi lahko Kacinov odstop LDS prinesel zadnjo priložnost za njeno reorganizacijo. Po njegovo pa bi morala biti ta temeljita in bi poleg temeljite reorganizacije in konsolidacije morala vsebovati tudi nov liberalni programski poudarek in novega voditelja. »Če to uspe, lahko LDS pričakuje, da bo prestopila parlamentarni prag. Zdaj ima škarje in platno v rokah predvsem skupina, zbrana okrog strankarskega veterana Jožefa Školča. Kolikor pa se bo stara zgodba rapidnega gnitja nadaljevala, se bomo o tej stranki učili le še iz zgodovinskih čitank,« pravi Balažic.
Prihodnje dogajanje v LDS bo torej odvisno predvsem od tega, kako bodo tisti, ki so v njej ostali, znali upravljati s stranko. Kacina, ki bi jih oviral pri tem, ni več, zato bo mogoče njihova naloga nekoliko lažja. Če ni seveda že prepozno. E
14
Demokracija ■ i6/xn • 19. april 2007
POLITIKA
Slepilni manever?
Gašper Blažič, foto: Bor Slana
Gibanje za pravičnost in razvoj je v teh dneh znova pritegnilo pozornost širše javnosti, saj se je Janez Drnovšek umaknil z mesta predsednika gibanja in ostal samo član.
Svoj »sestop z oblasti« je Janez Drnovšek napovedal že nekaj dni pred občnim zborom, saj je Gibanje za pravičnost in razvoj po njegovih besedah nepolitično, z odstopom pa naj bi razrešil konflikt interesov, češ ali v javnih nastopih govori kot predsednik države ali kot predsednik gibanja. Občnega zbora se je udeležilo okrog sedemdeset članov gibanja, kar je glede na evidentirane dosedanje
člane - le-teh je več kot tri tisoč - malo. Lanskega ustanovnega zbora na Turjaku se je udeležilo okrog tisoč ljudi, kar kaže na to, da je vnema za Drnovškovo gibanje nekoliko popustila. Vodstvo manjšo udeležbo opravičuje z izgovorom, da gibanje ni bilo zamišljeno kot množično shajanje.
Novi časi, nov predsednik z
občnim zborom je Gibanje dobilo
novega predsednika. To je postal prof. dr. Stane Pejovnik, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dosedanji voditelj Janez Drnovšek je izrazil upanje, da novi predsednik ne bo popustil političnim pritiskom. Stane Pejovnik pa ni tako neznan v politiki, saj je bil do jeseni mestni svetnik LDS, pred novim letom pa naj bi bil stranko zapustil. Precej časa je bil
Demokracija ■ i6/xn • 19. april 2007
državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport v času, ko je vladala LDS, v njenih vrstah je bil tudi predsednik odbora za znanost, tehnologijo in razvoj ter član sveta stranke. Na jesenskih lokalnih volitvah je kljub Drnovškovim zagotovilom, da je gibanje nepolitično, v Ljubljani nastopil kot nosilec liste Gibanja za pravičnost in razvoj, vendar neuspešno. Pejovnik je prepričan, da ima gibanje dober program in nima dnevnih ciljev, pač pa išče pot za uresničitev svojih ciljev. Iz njegovih izjav novinarjem pa je bilo mogoče razbrati tudi bojazen, da Gibanje za pravičnost in razvoj za širšo javnost ne bo več tako privlačno kot prej, ko ga je vodil Janez Drnovšek.
Ugibanja o prihodnosti izvolitev novega predsednika je sprožila tudi različna vprašanja o tem, kakšna naj bi bila prihodnja vloga gibanja in kakšne načrte naj bi imel Drnovšek. Pejovnik je bil v svojih izjavah skop, v odgovoru na vprašanje, ali bi gibanje podprlo Janeza Drnovška pri vnovični kandidaturi za predsednika države, pa je odgovoril, da bi Drnovška osebno podprl. Poslanec LDS in član gibanja Matjaž Šva-gan pa je prepričan, da si vnovične Drnovškove kandidature želi večina Slovenk in Slovencev, vendar meni, da bi Drnovšek moral kandidirati neodvisno, torej brez podpore gibanja. Med zanimivimi ugibanji je tudi teorija o povezavi z Društvom Zares, iz katerega naj bi se razvila nova stranka. Eden od članov gibanja Dragomir Nikolič, ki se ukvarja s homeopatijo, je novinarjem vrgel kost z izjavo, da se Drnovšek ne umika z vrha gibanja, ampak se samo pripravlja na novo funkcijo, in sicer funkcijo predsednika države, na koncu pa se je izkazalo, da je šlo le za ugibanje.
Na občnem zboru so sprejeli finančno poročilo, v prihodnje pa naj bi razmislili tudi o novem sedežu gibanja. Le-ta je bil doslej kar pri Drnovšku doma na Za-plani. Še vedno pa bo pomembno funkcijo opravljala spletna stran gibanja, medtem ko se na občnem zboru o ukradenem računalniku in teorijah zarote ni veliko govorilo. IS
15
Janez Drnovšek, ustanovitelj, in Stane Pejovnik, novi voditelj gibanja
Po enem letu nič več tako množično.
Matjaž Švagan, poslanec LDS
POLITIKA
Parlamentarna matematika
Mitja Volčanšek, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven
Novo razmerje sil v parlamentu, ki je posledica izstopov poslancev LDS, je sprožilo prerazporejanje funkcij v delovnih telesih. Odprtih ostaja še nekaj vprašanj, najbolj pa izstopa prerivanje za odbor za evropske zadeve in komisijo za nadzor Sove.
Prejšnji teden se je že zdelo, da bodo dolgotrajni pogovori predsednika DZ Franceta Cukjatija s predstavniki poslanskih skupin o razdelitvi mest v državnem zboru vendarle rodili oprijemljive sadove. Pred kolegijem predsednika DZ prejšnji petek naj bi tako ostalo le nekaj manjših nesoglasij.
Novo razmerje sil Vzrok za omenjene preobrate je bilo postopno odtekanje poslancev iz poslanskega kluba LDS v poslanski klub druge stranke oziroma med nepovezane poslance. LDS je zdajšnji mandat začela s 23 poslanci, po vseh odhodih zadnjih tednov pa jih je ostalo še enajst. Na njen račun so se okrepili predvsem Socialni demokrati
16
(SD), ki so zdaj s 14 poslanci najmočnejša opozicijska skupina v parlamentu. Poleg teh je sedem nekdanjih poslank in poslancev LDS sestavilo poslansko skupino nepovezanih poslancev (NP), Slavko Gaber pa je po odhodu iz LDS ostal neopredeljen. Situacija je tem bolj zanimiva, ker so se med »pre-stopniškimi« poslanci znašli tudi podpredsednik DZ Marko Pavliha ter predsednika odbora za nadzor proračuna in javnih financ oziroma komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Milan M. Cvikl in Davorin Terčon.
Opozicijsko prerazporejanje po
prvotnem skupnem predlogu poslanskih skupin SD, LDS in NP naj bi SD pripadla tri predsedniška in
pet podpredsedniških mest, LDS naj bi dobila štiri predsednike in tri podpredsednike, nepovezani poslanci pa eno predsedniško in štiri podpredsedniška mesta. Med najzanimivejšimi predlogi naj bi predsedovanje komisiji za nadzor proračuna in javnih financ po Cviklovem prestopu ostalo v pristojnosti LDS, Davorin Terčon pa bi kljub prestopu v vrste NP ohranil funkcijo predsednika komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Ob seštevku naj bi bili v SD po lastnih besedah glede na svojo številčnost na slabšem, zato pa bi kot največja opozicijska skupina, ki ima pravico do podpredsednika DZ, na to mesto predlagali dosedanjega nosilca položaja Marka Pavliho.
Poleg tega naj bi NP pripadli podpredsedniški stolčki v odborih za finance in monetarno politiko, za okolje in prostor, za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter v odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Že omenjeni Slavko Gaber bi ostal podpredsednik ustavne komisije.
Koalicija za uravnoteženje s
predlogom z začetka meseca pa so bili vidno nezadovoljni v koalicijskih skupinah, saj naj bi preveč posegal v razmerja med parlamentarno pozicijo in opozicijo. Opozicijske skupine bi namreč pridobile več, kot bi bilo mogoče pričakovati iz števila njihovih poslancev. LDS bi tako dodatno zasedla po eno mesto v odboru za šolstvo in v
DeMOKJJACUA ■ 16/X1I • 19. april 2007
Petkov kolegij predsednika DZ ni prinesel končne rešitve glede zasedbe delovnih teles.
Dve komisiji za 13 let sumljivih poslov
Parlamentarno ozračje zadnje tedne segrevajo tudi zahteve po raziskovanju sumljivih orožarskih poslov. Kot vse kaže, se bosta nazadnje v lov za nepravilnostmi pognali kar dve državnozborski komisiji. DZ je že na rednem marčevskem zasedanju na pobudo 32 opozicijskih poslancev odredil ustanovitev preiskovalne komisije za preverjanje nakupa več kot sto osemkolesnih oklepnikov finske Patrie s strani ministrstva za obrambo. Edini kandidat za predsednika komisije je Milan M. Cvikl (SD, prej LDS).
Kolegij predsednika DZ pa je na redno aprilsko sejo uvrstil tudi predlog poslancev koalicijskih strank SDS, NSi, SLS in DeSUS. Ti se zavzemajo za preiskavo zloglasnih nakupov opreme Slovenske vojske in vladnega letala med letoma 1994 in 2007. Koalicijski poslanci so sprva sicer želeli preiskavo teh nakupov vključiti v delo prve komisije, a soglasja ni bilo mogoče doseči V preiskavo naj bi vključili nakupe lahkih šestkolesnih oklepnikov, že omenjenega vladnega letala, vadbenih letal pilatus in izraelskih havbic ter obnovo tankov T 5 5-S.
Oklepniki finske Patrie, ki se bodo izdelovali v sodelovanju z Gorenjem.
odboru za kmetijstvo, NP po eno mesto v komisiji za nadzor proračuna in v komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, SD pa mesto v odboru za zdravstvo. Po besedah vodje PS SDS Jožeta Tanka je bilo predlagano povečanje števila mest v odborih namesto pričakovane preproste prerazporeditve zanje presenečenje. Zato so se v koaliciji lotili priprave alternativnega predloga.
Po njihovem predlogu, s katerim so koalicijske stranke sicer v celoti ugodile predlaganemu povečanju števila članov iz vrst opozicije, naj bi hkrati za uravnoteženje položaja predlagali dopolnitev sestave določenih delovnih teles s svojimi člani. Najbolj »podhranjena« glede na svojo številčnost v parlamentarnih klopeh naj bi bila prav največja stranka SDS. Po koalicijskem predlogu naj bi slednja zato pridobila dve mesti v komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter mesto v komisiji za nadzor proračuna, SLS bi po novem dobila člana odbora za šolstvo, NSi pa člana odbora za visoko šolstvo.
Zataknilo pa se je pri predlogih za (pod)predsedniška mesta. SDS naj bi bila po mnenju koalicije upravičena do treh podpredsedniških mest, in sicer v odborih za notranjo politiko, upravo in pravosodje, za obrambo in za
zadeve EU. Slednje naj bi prešlo z LDS prešlo na SDS, pri čemer pa niso našli skupnega jezika.
Še brez dogovora sd načeloma
ni nasprotovala predlogu koalicije, saj naj po besedah vodje njihove poslanske skupine Mirana Potrča glede položajev ne bi imeli »več nobenih želja«. V NP pa so poudarili potrebo po čim hitrejši uskladitvi predlogov, da ne bi zaradi tega trpelo delo DZ. Opozorili so na »simptomatičnost« koalicijskega predloga, s katerim bi si parlamentarna večina priskrbela večino v zadnje čase izredno občutljivi komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Nesoglasja, ki so se sprva zdela zanemarljiva, so prejšnji petek na sestanku kolegija predsednika DZ
vendarle prinesla preobrat. Da svoje volje ne bi dosegli le s preglasovanjem, sta vodji poslancev NSi in SDS Jožef Horvat in Jože Tanko predlagala umik te točke z dnevnega reda. Jasno je bilo namreč, da z izjemo SNS ni bilo dovolj stičnih točk z opozicijo. V LDS, SD in NP so nasprotovali umiku točke z dnevnega reda kolegija. Miran Potrč je opozoril na nujnost po čimprejšnjem sprejetju rešitve, saj poslanci, ki so prestopili iz LDS, do nadaljnjega ne morejo opravljati funkcij v delovnih telesih. Kljub nasprotovanju omenjene trojke so predstavniki SDS, SLS, NSi, DeSUS in SNS potrdili preložitev odločanja o vročih stolih.
Manevrskega prostora je sicer iz dneva v dan manj, vendar do dogovora lahko pride na vnovični seji kolegija predsednika DZ. Jutrišnja odločitev bi še zmeraj omogočila uvrstitev glasovanja o položajih v delovnih telesih na plenarno zasedanje DZ, ki se bo začelo 23. aprila. Kljub predlogu SD, da bi glasovanje o kandidatu za podpredsednika DZ Marku Pavlihi opravili ločeno na aprilski seji, bo glasovanjem o tem potekalo hkrati z drugimi.
Nujen dogovor Ob vseh zapletih se postavlja vprašanje, ali gre pri omenjenih prerazporeditvah le za prestiž ali še za kaj drugega. Nedvomno prinašajo članstvo v odborih in visoki položaji v njih tudi dodatne finančne stimulacije. Delo v odborih pa je tudi pomemben vzvod za vplivanje na posamezne zakone in pripravo na plenarne seje parlamenta. Petkova odločitev koalicije o umiku neusklajene točke z dnevnega reda je bilo znamenje dobre volje, a popuščanje bo potrebno na
POLITIKA
k.
Poslanec SD Marko Pavliha
Poslanec SD Milan M. Cvikl
Vodja PS SDS Jože Tanko
obeh straneh, sicer bo dolgoročno trpelo delo parlamenta, kar pa v času intenzivnih priprav na zahtevno predsedovanje EU gotovo ni zaželeno. (B
17
RAD
96,4 MHz
Slovenske gorice
Tig osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-fsg.si
V
RADIO DMEV
97.2, 99.5, 103.7, 106,2 MHZ UKV, STEREO, RDS
Demokracija • i6/xii ■ 19. april 2007
POLITIKA
Bodo v državnem zboru zastopani tudi slovenski izseljenci in zamejci?
Diaspora v parlamentu?
Mitja Volčanšek, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven, arhiv Demokracije
Razprava o vključitvi predstavnikov Slovencev zunaj meja naše države v državni zbor je dobila nov zagon. V prejšnjih mesecih so pobudo za spremembo ustave pripravili v Novi Sloveniji, zdaj pa seje oglasila Konferenca SSKza Italijo.
Konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) za Italijo, ki je imela prejšnji torek v Gorici svoj občni zbor, je sprejela resolucijo, s katero zahteva spremembo slovenske zakonodaje. S tem bi omogočili izvolitev dveh poslancev - predstavnika zamejcev oziroma Slovencev po svetu - v državni zbor Republike Slovenije.
Poslanci NSi so že novembra lani predlagali spremembo nekaterih členov ustave, ki bi bila podlaga za sprejetje zakonov, s katerimi bi nato omogočiti zastopanost Slovencev zunaj meja v našem hramu demokracije.
Poseg v UStaVO Šlo naj bi za
spremembo 5. in 80. člena Ustave RS ter njeno dopolnitev s členom 63. a.
S prvo naj bi omogočili »posebne pravice in ugodnosti,« ki bi jih v Sloveniji uživali izseljenci, zdomci in zamejci brez slovenskega državljanstva. Ključen pa je dodatek k 63. členu, po katerem so avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter slovenski izseljenci in zdomci neposredno zastopani v državnem zboru. Z 80. členom bi se točneje opredelila nova sestava DZ, ki bi ga sestavljalo 94 poslancev, od tega po en poslanec madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji, po dva poslanca slovenskih manjšin v sosednjih državah ter po dva poslanca izseljencev in zdomcev. Za vložitev ustavne pobude bo potrebnih vsaj 30 podpisov poslancev (pod njo se je podpisalo vseh devet predstavnikov NSi), za kasnejše sprejetje
predloga pa kar dvetretjinska večina oziroma 60 poslancev.
Podobno je V tujini V poslanski skupini NSi so se za predlog ustavnih sprememb odločili, potem ko so »potipali« razpoloženje rojakov iz tujine. Sami poudarjajo številčnost slovenske di-aspore in interes, ki ga Slovenija nedvomno ima z vključevanjem le-te v gospodarsko, politično in kulturno življenje nacije.
V poslanski skupini NSi ob tem navajajo resolucijo 1035 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o Evropejcih, ki živijo v tujini, iz leta 1994 ter Priporočilo 1410 te skupščine iz leta 1999, ki govori o povezavah med Evropejci, ki živijo v tujini, in njihovimi državami izvora. Oba dokumenta izražata pozitivne učinke iz-
seljencev pri krepitvi vezi med narodi in vladajočimi elitami.
Kot primerjavo iz bližnjega sosedstva pa v NSi navajajo italijanski primer, kjer v tujini živeči Italijani lahko volijo tako člane rimske poslanske zbornice kot senata. Izseljenci tako izberejo 12 poslancev in šest senatorjev. Ob tem je treba opozoriti, da italijanska poslanska zbornica šteje kar 630 članov, senat pa 315.
Naj dodamo, da v 140-glavem hrvaškem saboru poleg osmih pripadnikov na Hrvaškem živečih manjšin sedi tudi pet predstavnikov hrvaške diaspore.
Možnost večje integracije p0
budo NSi večinsko podpirajo tudi poslanci SLS, ki so se podpisali pod predlog za spremembo ustave, nam je potrdil vodja PS Jakob
18
Demokracija • i6/xn ■ 19. april 2007
POLITIKA
Presečnik. »Tak je bil tudi sklep komisije za Slovence po svetu, ki ji predseduje naš poslanec Janez Kramberger,« je dodal Presečnik, ki pa je glede na zdajšnje politične razmere pesimističen glede možnosti, da bi predlog dobil potrebno podporo.
Podpredsednik SDS in šolski minister Milan Zver načeloma podpira zamisel Konference SSK za Italijo o skupno dveh predstavnikih zamejcev in zdomcev v DZ. »Takšna vključitev bi po mojem mnenju pomenila integracijo dia-spore z matico. Tudi v drugih državah poznajo integracijo zamejcev in zdomcev v enega od domov parlamenta, kar za našo ureditev pomeni, da bi jih lahko vključili bodisi v državni zbor bodisi v državni svet,« pravi Zver, ki se likrati dobro zaveda težavnosti pri doseganju kompromisa. »Dejstvo je, da stranke levega oziroma levosre-dinskega bloka prav zaradi t. i. političnih kalkulacij niso naklonjene morebitni vključenosti zdomcev in zamejcev v naš zakonodajni organ,« opozarja minister.
Naš sogovorec prav tako izpostavlja dobre odnose, ki jih sedanja vlada goji do rojakov v tujini. »Eden od dokazov za to je prav gotovo to, da smo dvignili rang vodje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na raven državnega sekretarja in mu s tem dali pomembno vlogo in mesto. Konkretno za ministrstvo za šolstvo in šport lahko rečem, da smo z novimi prijemi zagotovili nadaljnje učenje slovenskega jezika novim in novim generacijam. Za Slovence v zamejstvu in po svetu imamo pripravljen nov organizacijski in vsebinski koncept, ki ga bomo v prihodnosti začeli uresničevati,« delo vlade na tem področju ocenjuje Zver.
Skeptična opozicija zanimivo
je, da bojazni pred političnimi kalkulacijami ne skrivajo niti v opoziciji, a si jo predstavljajo v zrcalno nasprotni podobi.
Prvak SNS Zmago Jelinčič absolutno ni naklonjen vključitvi predstavnikov Slovencev v zamejstvu in po svetu v parlament. »V SNS sodimo, naj ima vsakdo volilno pravico in odloča o državi, v kateri plačuje davke,« pravi Jelinčič, poleg tega po njegovo
Podpredsednik SDS Milan Zver
rojaki v tujini ne morejo pravilno odločati o slovenski politiki, ker slovenskih razmer ne poznajo dovolj dobro. Zato v SNS zagovarjajo stališče, da ne bodo dovolili, »da bi nekdo iz tujine krojil usodo naše države«. Jelinčič, ki poudarja, da niti zamejci niso enotni glede tovrstnih predlogov, vidi v potezi NSi predvsem način za pridobitev dodatnih glasov, ki pa zaradi dvetretjinskega praga, potrebnega za posege v ustavo, bržkone ne bo uspešen.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič
V LDS prav tako niso navdušeni nad nenehnimi posegi v ustavo, kot nam je dejal namestnik vodje poslanske skupine Aleš Gulič. O konkretnem predlogu NSi pa se Gulič ni želel natančneje opredeliti, saj je zadeva ne nazadnje še v fazi neformalnih pogovorov. Ob tem poslanec LDS opozarja, da bi bili ob sprejetju tujih državljanov v slovenski parlament državljani Slovenije na neki način »hendikepirani«, saj bi državljani drugih držav odločali tudi o nji-
hovih davkih. Poleg tega obstoječa zakonodaja, ki jo bo treba še implementirati, po Guličevo ponuja rešitve, ki Slovencem v tujini v zadostni meri omogočajo vključitev v življenje matice.
Podobno o morebitnih drugih načinih za vključitev zamejcev v slovenske politične odločitve misli tudi vodja poslancev SD Miran Potrč. »Lani sprejeti zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja med drugim določa poglavitna nosilca sodelovanja med RS ter Slovenci v zamejstvu in po svetu, in sicer sta to Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Poleg tega obstajata sveta za Slovence po svetu in v zamejstvu kot posvetovalna organa vlade,« spominja Potrč. Prepričan je, da je »s temi oblikami dela mogoče zagotavljati boljšo obveščenost zamejcev o delu DZ, uveljaviti pa bi se dalo tudi posebne oblike njihovega sodelovanja pri oblikovanju odločitev«. Pri SD so zato prepričani, da razširitev članstva v DZ ni najboljša rešitev, saj gre za državljane, ki niso z vsemi življenjskimi interesi povezani s Slovenijo. Take rešitve, opozarja Potrč, so tudi v tujini prej izjema kot pravilo. Ne nazadnje pa se po njegovo poleg številnih drugih vprašanj, ki kličejo po resni in poglobljeni obravnavi predloga ustavnih sprememb, postavlja vprašanje, kako bi glasovi državljanov, ki ne živijo v Sloveniji in ne bodo nosili posledic svojih odločitev, vplivali na najbolj občutljiva politična vprašanja, morebiti tudi na oblikovanje pozicije in opozicije.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev pa ne vidijo »posebnega razloga, da bi sprejeli predlog SSK, saj zagovarjajo načelo zastopstva na podlagi državljanstva, kot izhaja iz slovenske ustave. Po njihovo je že sedaj Slovencem brez državljanstva RS omogočeno vključevanje v družbeno in politično življenje matice.
Odgovorov iz poslanske skupine DeSUS do oddaje članka v tisk žal nismo prejeli, iz predstavljenih mnenj pa je na dlani, da smo še precej oddaljeni od potrebnega soglasja za tovrstno širitev parlamenta. 13
Poslanci Nove Slovenije predlagajo širitev DZ na 94 poslancev.
V italijanskem parlamentu sedi 18 predstavnikov Italijanov po svetu.
Demokracija ■ i6/xn • 19. april 2007	19
POLITIKA
Skoraj milijarda za predsednika
Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven
Stroški Drnovškovega obiska v ZDA
Za delovanje urada predsednika države Janeza Drnovška bomo letos davkoplačevalci plačali za slabih 14 odstotkov več kot lani, za materialne stroške, kamor se uvrščajo tudi stroški potovanj, pa za polovico več kot lani.
Za urad predsednika države bomo davkoplačevalci letos plačali 3,889.139 evrov (slabih 932 milijonov tolarjev), kar je za 13,6 odstotka več kot v letu 2006 (takratni proračun je bil 821,6 milijona tolarjev). Od tega je za letošnje delovanje aktualnega predsednika Janeza Drnovška namenjenih 3,651.210 evrov (875 milijonov tolarjev, lani 764,8 milijona tolarjev), za urad nekdanjega predsednika Milana Kučana pa 237.928 evrov (57 milijonov tolarjev, lani 56,7 milijona). Ob tem dodajmo, da je Milan Kučan upokojen in da njegovo pokojnino plačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ta znesek pa v prej navedenem seveda ni vključen. Iz razčlembe načrtovanih odhodkov za leto 2007 je razvidno, da sta oba predsednika (Drnovšek in Kučan) namenila manj denarja za plače (očitno je v uradu manj zaposlenih) in precej povečala izdatke za materialne stroške. Drnovšek kar za 51,5 odstotka glede na načrtovane zneske v letu 2006 (zaključni račun še ni javno objavljen), Kučan pa za 6,4 odstotka.
Doslej 700 tisoč evrov Glede
na sestavo načrtovanega proračuna za leto 2007 smo urad predsednika Drnovška vprašali, koliko denarja so porabili v prvem trimesečju 2007, in dobili odgovor, da so porabili nekaj manj kot 700 tisoč evrov (natančneje 694 tisoč), kar je 17,85 odstotka veljavnega proračuna. V tem podatku so navedeni tudi izdatki za delovanje nekdanjega predsednika. Pri tem je pomembno, da gre le za plačane račune, zato je znesek bolj informativne narave. Natančnejših podatkov, koliko od porabljenega se je nanašalo na urad nekdanjega predsednika, pa nismo prejeli.
«HSiDNIK REPUBLIKI SLOVENIJE
Obisk ZDA Ker je bil predsednik države Janez Drnovšek konec marca na večdnevnem obisku v ZDA, smo vprašali seveda tudi o namenu tega obiska in porabljenih sredstvih zanj. Jana Lah Luto-vac, tiskovna predstavnica urada, nam je odgovorila, da stroški ne bodo presegali 25 tisoč evrov (6 milijonov tolarjev). Posebej objavljamo preglednico stroškov, vendar je tudi pri tem treba dodati, da očitno v uradu še nimajo vseh računov. In kakšen je bil namen obiska? Predsednik republike Janez Drnovšek se je v sredo, 21. marca 2007, srečal z generalnim sekretarjem OZN, v ponedeljek, 26. marca 2007, pa se je udeležil dogodka mednarodne organizacije Hu-manitad, ki si prizadeva za med-versko in medkulturno strpnost. V vmesnem času je predsednik republike skupaj z vodstvom Humanitada iz VB in ZDA sodeloval na vrsti pripravljalnih sestankov v New Yorku, ki so bili namenjeni pripravam na Forum o globalnem vplivu (Global
0 guvernerju nič novega
Ker bi moral Janez Drnovšek državnemu zboru predlagati v potrditev novega kandidata za guvernerja (Mitja Gaspari in Andrej Rant nista bila izvoljena, Gaspariju pa je mandat potekel 31.3.2007), smo Drnovškov urad vprašali, kaj se dogaja na tem področju in kdaj namerava predsednik predlagati novega kandidata. Lahova nas je obvestila, da na tem področju ni nič novega. Drnovšek novega kandidata v potrditev še ne namerava predlagati.
Impact Forum), ki bo septembra v Sloveniji. V tem času je bival v hotelu v New Yorku, v katerem, pa nam ni uspelo izvedeti. Po
zagotovilu Jane Lah Lutovac je potoval z redno letalsko linijo, iz proračuna pa sta bili plačani letalski karti za dve osebi. SI

Do vključno 10. aprila 2007 so na Uradu predsednika
Republike Slovenije prejeli račune za:
- zdravstveno zavarovanje za dve osebi za tujino	47,94	evra
- najemnino prostora in postrežnino ob		
odhodu in prihodu	184,47	evra
- letalski karti za dve osebi	9.484,76	evra
- hotelske storitve v New Yorku	13.775,60	evra
To skupaj znaša 23.492,77 evra.		
Vir: Jana Lah Lutovac, urad predsednika države
20	Demokracija • 16/X11 • 19. april 2007
BlackBerry® iz Vodafona
Wed, Mar 29, 2006 21:10 Nina V	Please forward pi..
22:00 goran	RE: Dezumi
21:08 lojzka	Gradivo za sestan
21:08 Nina V	Pocitnice
21:00jasmina Re:Naročilnica 18:03 andrej habjan anketa 16:37 Matej Orb Pogodba o izvedbi 12:llJernej S. navodila 10:07Rodney Sheri.. FWD: Market Trad..
f).
Q * * ft	<	> -
w E	R	-r	Y	u
^ * ft fe	/	:	;
D	F	G	H	1
£ ft ft ?
C V B N
M *
\
BlackBerry" 8800 Monza
1:1 velikost.
100% v poslu. 0% v pisarni.
100% SINHRONIZIRAN
•	poštni predal, koledar in kontakti se samodejno sinhronizirajo z računalnikom
•	možnost 10 različnih poštnih predalov
100% NAVIGACIJA
vgrajena GPS antena vedno točna navigacija s Si.Navigatorjem
100% INTERNET
•	hiter prenos EDGE
•	z enim klikom do strani
•	preprosta navigacija
•	instant messaging
BlackBerry® iz Vodafona je zaščitena blagovna znamka. Aparat ni na voljo s slovenskimi meniji. Vse dodatne informacije so vam na voljo na www.simobil.si. Si.mobil d.d., Šmartinska 131b, SI-1000 Ljubljana ■simofail.si
www, s
15
100% TELEFON
•	glasovno izbiranje številk
•	napredna tehnologija eliminira hrup ozadja
•	polifonična in mp3 zvonenja
•	SMS, MMS
100% MULTIMEDIA
glasba video
razširljiv spomin z Micro SD hiter prenos datotek prek USB kabla
100% ORGANIZATOR
•	istočasna sinhronizacija z vašim računalnikom
•	odpiranje priponk
•	adresar
•	koledar
•	beležke
Ujemi svet
0% V PISARNI
V njej pa lahko pustite vse male naprave, ki so vam do zdaj trgale žepe, torbe in živce, saj jih z BlackBerry™ 8800 Monzo ne potrebujete več. Npr. telefon, satelitski navigator, glasbeni predvajalnik ...
simobil
FINANCE
Država se čedalje hitreje umika iz gospodarstva. Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba sta objavili razpis za javno zbiranje ponudb za prodajo deležev v 10 podjetjih.
Z razpisom, ki se je končal v prvih dneh aprila, sta skupaj s še nekaterimi drugimi večjimi lastniki naprodaj ponudila podjetja Iskro Avtoelektriko, Do-mel, Salus, Splošno plovbo Portorož, Naravno zdravilišče Topolšica, Hotel Krim, Labod, Velano, Beti ter Stilles. Posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Kapitalske družbe (KAD), Slovenske odškodninske družbe (SOD) in drugih prodajalcev je za deleže v teh podjetjih skupno prejela 26 veljavnih ponudb.
Ponudba se je tako nanašala na sveženjske deleže v 10 podjetjih,
in sicer 24,71 odstotka družbe Salus, 47,83 odstotka družbe Do-mel, 31,20 odstotka družbe Vela-na, 39,94 odstotka Hotela Krim, 24,58 odstotka Beti in 45,58 odstotka Stillesa. Največje zanimanje je za 51,63-odstotni lastniški delež v Naravnem zdravilišču Topolšica, 39,85-odstotni delež v Labodu in po pričakovanjih 29,65-odsto-tni lastniški delež v Splošni plovbi Portorož, medtem ko za 26,94-od-stotni delež v Iskri Avtoelektriki ni prispela nobena ponudba.
Za preglednost in korektnost
Prodajalci bodo pregledali in
ovrednotili vse prispele ponudbe in sprejeli odločitev o nadaljnjih prodajnih aktivnostih. Ponudbe morajo biti veljavne do 20. junija oziroma v primeru Splošne plovbe do 3. julija ter morajo izpolnjevati vse druge razpisne pogoje. V državnih skladih so pojasnili, da bodo, kolikor bo obstajalo več ponudb za delež v posameznem podjetju, prodajalci najprej začeli
Za Splošno plovbo se obeta pravi spopad.
postopek zviševanja ponudb. Če bodo tudi te ponudbe primerljive, je mogoča dražba, prek katere bodo prodajalci poskusili za svoj delež iztržiti najboljšo ceno. Pred končno izbiro kupca za posamezno naložbo so mogoča tudi dodatna pogajanja s ponudniki. Kot še zatrjujejo v državnih skladih, bodo vse prodajne aktivnosti
22
Demokracija • is/xn ■ 19. april 2007
FINANCE
Zdravilišče Topolšica
izpeljane strokovno, vsem udeležencem v postopku pa bo zagotovljena preglednost in predvsem enakopravna obravnava.
Vroča Splošna plovba spio
šna plovba Portorož je že pred tem veljala za eno najbolj zaželenih družb. Država sicer namerava prek obeh skladov zadržati kontrolni delež v družbi, saj ima Slovenija le enega ladjarja. Za nakup deleža v Splošni plovbi so prispele tri ponudbe. Oddajo ponudbe so potrdili Luka Koper, nemški ladjar Peter Doehle in Mercata. Slednja je upravi Splošne plovbe očitala, da ji onemo-
goča vpogled v poslovanje. Na očitke se je predsednik uprave Plovbe Egon Bandelj odzval z izjavo, da je Mercati zagotovil vpogled v poslovanje družbe, vendar ne v obliki podrobnega pregleda poslovanja, pač pa kot družbeniku, saj ima Mercata nekaj pod 25 odstotkov lastništva. »Vsem potencialnim kupcem je omogočen enak vpogled v poslovanje. Ne dovolimo pa skrb-
Tudi pri Velani kupce verjetno najbolj zanimajo nepremičnine na privlačni lokaciji blizu ljubljanskega BTC.
nega pregleda, ker v razpisu ni predviden, in odnašanja podatkov iz hiše, je dodal predsednik uprave Splošne plovbe. KAD in SOD v razpisnih pogojih za prodajo 30-odstotnega deleža Splošne plovbe nista predvideli skrbnega pregleda poslovanja družbe, vendar tega v nadaljnjih pogajanjih s ponudniki ne izključujejo. Prodajalca podarjata, da bosta zagotovila enakopravno obravnavanje vseh ponudnikov. V pogojih za prodajo deleža v Splošni plovbi sta KAD in SOD zahtevali tudi program razvoja za naslednja štiri leta ter predložitev pisnega zagotovila, da se bo ponudnik kot družbenik zavzemal za investicijska vlaganja v ladijsko floto in za ohranitev števila zaposlenih ter sedeža, uprave in strokovnih služb v Sloveniji. Poleg tega prodajalca zahtevata tudi predložitev izjave banke, da ponudnik razpolaga s sredstvi za nakup deleža, ter pisno soglasje Banke Koper za nadomestilo državnega poroštva.
Velik interes za Topolšico Kot
smo že zapisali, veliko zanimanje kupcev velja tudi za lastniški delež v Naravnem zdravilišču Topolšica. Državna sklada skupaj z Vipo Holdingom in NLB prodajata večinski delež, za katerega naj bi se med drugim potegovale Terme Olimia in Rogaška Zdravstvo. Zdravilišče Topolšica je eno največjih slovenskih naravnih zdravilišč, ki na leto dosegajo sto tisoč in več prenočitev.
Kar se tiče poslovnega deleža državne Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU) v družbi Metalka Commerce, so iz DSU sporočili, da je nadzorni odbor soglašal s prodajo 75,15-odsto-tnega deleža v družbi. Na podlagi prispelih ponudb je komisija za vodenje postopka izbrala najugodnejšega ponudnika, in sicer družbo Les iz Rovt in jo predlagala likvidacijskemu upravitelju v sprejem. DSU je s prodajo omenjenega deleža v Metalki Commerce iztržila 4,14 milijona evrov. Poleg ponujene cene je komisija v skladu z razpisnimi
pravili upoštevala tudi prihodnje razvojne načrte in poslovne izide, investicijska vlaganja ter zaveze za ohranitev zaposlenih.
Prodaje tudi v prihodnje umik
iz gospodarstva in preoblikovanje KAD v portfeljskega lastnika se še nadaljujeta. Člani nadzornega sveta KAD so na zadnji seji obravnavali predloge uprave in podali soglasje za prodajo lastniških deležev v še dodatnih delniških družbah. To so družbe Comet, Eti Izlake in Kovinoplastika Lož. Postopki javnega zbiranja ponudb, objavljenega 16. decembra lani, se tako končujejo. KAD, ki je imela konec februarja v svojem portfelju 212 aktivnih naložb in 26 naložb v stečaju ali likvidaciji, je letos prodala že 11 naložb. Od podjetij, ki jih KAD in SOD prodajata že od prej, je najdlje tekel postopek pri Jelovici, za katero je bila dražba 12. aprila.
Postopen umik Z zbiranjem
ponudb za nakupe delnic in poslovnih deležev se tako KAD in SOD postopoma, a zanesljivo
umikata iz gospodarstva. KAD je tako v zadnjih dveh letih zmanjšala število naložb v portfelju za več kot 40 odstotkov, SOD pa je svoj portfelj naložb skorajda prepolovila. KAD, SOD in DSU so tako v nadaljevanju že v sredini marca objavile novo skupno javno ponudbo za nakup delnic in poslovnih deležev, ki jih imajo v lasti in vključujejo tudi prodajo lastniških deležev v Aeru Celje, Cetisu, Cinkarni Celje, Geodetskem zavodu Slovenije, Grand hotelu Union, Gospodarskem razstavišču, Muri, Ljubljanskih mlekarnah, Slovenija-lesu, Savskih in Soških elektrarnah ter Tovarni vozil Maribor. Ponudbe morajo biti oddane najkasneje do 7. maja, medtem ko bo število prispelih ponudb znano v prvi polovici maja letos.
Kot so še sporočili iz državnih skladov, sta kljub intenzivnemu zmanjševanju števila naložb KAD in SOD v zadnjem letu povečali vrednost svojega premoženja. Ob tem velja dodati, da je to predvsem posledica zelo ugodnega gibanja tečajev na Ljubljanski borzi v tem obdobju. E
KAD in SOD prodali Jelovico
Dvanajstega aprila je potekala dražba za prodajo 24,91-odstotnega deleža v družbi Jelovica, d. d.. Povabilu za dražbo so se odzvali trije dražitelji. Izhodiščna cena je bila 2,70 evra za delnico. Najvišja ponujena cena, ki jo je ponudil kupec Lira inženiring, d. o. o., pa je znašala 5,90 evra za delnico. Končna prodajna cena je tako izklicno ceno presegla za več kot 100 odstotkov. Skupno kupnino v višini 2,109.025,80 evra bo kupec poravnal v 15 dneh. SOD je na dražbi prodala svoj 7,71-odstotni delež (110.610 delnic), KAD pa 17,20-odstotnega (246.852 delnic) družbe Jelovica, d. d. KAD in SOD sta za maksimiranje prodajne cene in za zagotavljanje enakopravnosti položaja vseh zainteresiranih strank delnice ponudili v prodajo najboljšemu ponudniku na dražbi. Na dražbi so bile navzoče vse zainteresirane stranke, tako daje prodaja potekala transparentno, hkrati pa sta KAD in SOD dosegli najvišjo mogočo prodajno ceno.
Demokracija • i6/xn ■ 19. april 2007
23
KAD zmanjšuje število naložb.
SLOVENIJA
Biomedicinske dileme
Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije
Peticija društva Živa proti predolgim čakalnim vrstam na postopke oplojevanja z biomedicinsko pomočjo v Splošni bolnišnici Maribor je sprožila odziv ministrstva za zdravje, kije njihove očitke zavrnilo.
V Sloveniji je uporaba najsodobnejših postopkov diagno-sticiranja in zdravljenja neplodnosti mogoča že od leta 1977. Zakon izpred sedmih let je še dodatno natančno opredelil zdravljenje neplodnosti, pri čemer postopke OBMP umešča med nadaljevalno zdravljenje - tako tudi ne predstavlja konkurence vzorčnemu zdravljenju. Pri nas obstaja tudi tako imenovani donorski program oziroma darovanje semena, s čimer pa zlasti cerkveni krogi ne soglašajo.
Do izredne seje je prišlo na pobudo skupine nepovezanih poslancev in na podlagi peticije omenjenega društva. Sogovorci - državni sekretar na ministrstvu za zdravje Dorijan Marušič ter predstavniki treh slovenskih centrov za oplojevanje z biomedicinsko pomočjo (OBMP) so se strinja-
24
li, da oploditev z biomedicinsko pomočjo ni edini način zdravljenja neplodnosti, ampak le njen skrajni način.
OBMP ni vzorec Oploditev z biomedicinsko pomočjo je skupek tehnik, s pomočjo katerih je doseženo spočetje človeškega bitja brez dejanja spolne združitve
Demokracija-
moškega in ženske. Pri tem ločimo znotraj- in zunajtelesno umetno oploditev. Postopki se ločijo tudi glede na izvor uporabljenih spolnih celic; pri homolognem postopku spolne celice pripadajo zakoncema, pri heterolognem pa so uporabljene spolne celice enega od staršev in neznanega darovalca.
XII • 19. april 2007
Dolge vrste Do izredne seje je torej prišlo na podlagi peticije društva Živa, v katerem se zavzemajo za skrajšanje čakalnih vrst za postopke OBMP v Splošni bolnišnici Maribor. Strokovni direktor Splošne bolnišnice Maribor Anton Crnjac je ob tem dejal, da se problema čakalnih dob v njihovem centru zelo dobro zavedajo. Dodal je, da so se o reševanju te problematike že pogovarjali, in sicer bi se čakalne vrste lahko skrajšale z minimalno reorganizacijo in s primernim financiranjem. Vendarle se zdi, da razlogov za dolge vrste ne smemo iskati le v politiki ministrstva za zdravje, ampak tudi (in zlasti) v velikem številu samo-plačniških zdravljenj neplodnosti v mariborski bolnišnici.
Eda Bokal Vrtačnik iz ljubljanske Ginekološke klinike je opozorila, da merilo uspešnosti nekega centra za OBMP ne bi smela biti visoka stopnja zanositve, saj bi se v tem primeru centri začeli izogibati tistim ženskam, ki teže zanosijo.
Ogromna sredstva Peticija omenjenega društva med drugim navaja podatek, naj bi bil v Sloveniji neploden vsak peti par, in čakalne dobe za postopek oploditve. "Enostavno lahko povzamemo, da država v času, ko naj bi se še
SLOVENIJA
Realizacija postopkov OBMP v letu 2006
-	KC Ljubljana, realizacija: 1.238 postopkov, program (plansko): 1.229
-	SB Maribor, realizacija: 512 postopkov, program (plansko): 514 + 43 (od pridobljenega enkratnega dodatnega programa ni bil realiziran niti en primer)
-	B Postojna, realizacija: 271 postopkov, program (plansko): 257
V Mariboru, kjer so vrste najdaljše, so lani opravili 364 samoplačniških postopkov OBMP, a niti enega od 43, ki jih financira ministrstvo.
re, pri kateri se uporabijo spolne celice biološke matere in očeta - homologno umetno osemenitev^' pravi Strehovec. Po njegovih besedah pa to ne velja za postopke umetne oploditve, ki se izvajajo v epruveti, in še posebej ne za tiste, ki temeljijo na uporabi spolnih celic tretje osebe - darovalca. "V teh primerih gre za postopke, ki kršijo temeljno otrokovo pravico, da je spočet na naraven način iz spolnih celic bioloških staršev in da je rojen iz telesa biološke matere," dodaja pater Strehovec. Postopki umetne oploditve po njegovem mnenju namreč ločujejo reprodukcijo od spolnosti in zakonske zveze, s tem pa se v družbi ustvarja nova miselnost, ki starše želi nadomestiti s tehnologijo, daje prednost umetnemu posredovanju življenja ter s tem odpira vrata večjemu tehnološkemu in ideološkemu nadzoru nad »kakovostjo« otrok.
Kot smo omenili uvodoma, je do širše javne razprave o vprašanjih OBMP prišlo na pobudo skupine nepovezanih poslancev. Občutljivost tematike in dejstvo, da je povezana s temeljnimi načeli, v katerih se vsaj del današnje vlade razlikuje od prejšnjih, daje slutiti, da gre za namerno odpiranje moralnih vprašanj. Nekaterim pa ta poteza že poraja sum, da utegnejo s tem vnovič odpreti dilemo o oplojevanju zdravih samskih žensk, kar so ljudje pred leti na referendumu odločno zavrnili. IB
Janez Remškar, ministrstvo za zdravje
25
Splošna bolnišnica Maribor
posebej trudila za povečevanje rodnosti, onemogoča možnost in pravico do družine vsakemu petemu paru v Sloveniji," pravi predstavnica Žive Eva Cerkvenik. Toda ali je za dolge čakalne vrste dejansko kriva le država?
Po podatkih ministrstva za zdravje, ki nam jih je posredoval generalni direktor direktora-ta za zdravstveno varstvo Janez Remškar, država letno namenja za OBMP veliko sredstev - štiri postopke za vsako rojstvo. 3,6 odstotka vseh otrok se v Sloveniji
larjev, tako da je skupna vrednost programa vseh treh izvajalcev v letu 2005 znašala 859,8 milijona tolarjev. V letu 2006 je Splošna bolnišnica Maribor znova pridobila enkratni dodatni program, in sicer 43 primerov OBMP v vrednosti 7,6 milijona tolarjev, tako da je skupna vrednost programa v letu 2006 znašala 842,1 milijona tolarjev. Splošna bolnišnica Maribor od načrtovanih 43 primerov OBMP iz naslova enkratnih dodatnih programov v letu 2006 ni realizirala nobenega primera.
sega od dodatno predvidenih in tudi financiranih 43! Predstojnik oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokri-nologijo v mariborski bolnišnici je Veljko Vlaisavljevič, v društvu Živa pa so nam dejali, da sodelujejo tudi z njim. Komu je bila torej namenjena peticija, če pa društvo z odgovornim za nastale razmere pravzaprav sodeluje?
Umetno posredovanje Po
stopki umetnega oplojevanja se torej pri nas izvajajo že lep čas. Že od vsega začetka pa nekaterim njegovim oblikam nasprotujejo cerkveni krogi. Kot pravi moralni teolog dr. Tadej Strehovec, Katoliška cerkev dopušča vsa etično nesporna raziskovanja in zdravljenja neplodnosti. To pa pomeni,
rodi s postopki OBMP, višji delež je le še na Danskem. Na ministrstvu med drugim pravijo, da je pri nas neploden vsak sedmi in ne vsak peti par, ter dodajajo, da si bodo prizadevali za uvedbo enotne nacionalne čakalne liste.
Nična realizacija Postopke opio
ditve z biomedicinsko pomočjo pri nas izvajajo Bolnišnica Postojna, Klinični center Ljubljana in Splošna bolnišnica Maribor. Po programu je bilo v letu 2004 postopkov OBMP 2.000, in sicer 257 v Bolnišnici Postojna, 1.229 v Kliničnem centru Ljubljana in 514 v Splošni bolnišnici Maribor. Skupna vrednost programa je znašala 834,5 milijona tolarjev. V letu 2005 je Splošna bolnišnica Maribor poleg rednega programa (514 primerov) pridobila še enkratni dodatni program (50 primerov OBMP) v višini 25,3 milijona to-
Zakaj je prav mariborska bolnišnica tako neučinkovita pri opravljanju teh postopkov, na ministrstvu niso znali razložiti. Na omenjeni seji pa se je tudi izkazalo, da vsi trije centri postopke OBMP opravljajo tudi za samo-plačnice, in prav v Mariboru, kjer so vrste najdaljše, so jih lani naredili kar 364; od tega po neuradnih podatkih 95 odstotkov tujkam. Pri tem pa niso opravili niti enega po-
da gre za postopke, ki naj spoštujejo človeško življenje od spočetja do naravne smrti, pravico otroka, da je spočet na naraven način in rojen iz biološke matere, pa tudi to, daje spočetje in rojstvo otroka legitimno samo znotraj zakonske zveze dveh poročenih.
"Izhajajoč iz navedenih načel Katoliška cerkev dopušča zdravljenje neplodnosti z izvajanjem umetne oploditve v telesu mate-
Moralni teolog Tadej Strehovec	Ginekolog Veljko Vlaisavljevič
Demokracija ■ i«xii ■ 19. april 2007
SLOVENIJA
Na obisku v Podravju
Gašper Blažič, foto: Bor Slana
Vlada nadaljuje s svojimi obiski v slovenskih regijah z namenom, da poskrbi za policentrični razvoj naše države. V sredo, 11. aprila, je po dveh letih spet obiskala Podravje oziroma Maribor z okolico.
Obisk nekaterih ministrov se je začel že dan prej, v torek, 10. aprila, ko je predsednik vlade Janez Janša v spremstvu ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka ter ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika obiskal podjetje Impol iz Slovenske Bistrice. Najaktivnejši je bil v torek minister za šolstvo in šport Milan Zver, saj je obiskal kar štiri lokacije. Najprej je v Slovenski Bistrici položil temeljni kamen za novo osnovno šolo, kasneje pa v Mariboru še temeljni kamen za srednjo strojno in poslovno šolo. Vmes si je ogledal gradbišče Srednje ekonomske šole v Mariboru in se na koncu v spremstvu ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca sešel z vodstvom Biotehniške šole Maribor, ki ima sedež na Vrbanski cesti v Mari-
boru. Minister za pravosodje Lo-vro Šturm je po obisku sodišča v Slovenski Bistrici obiskal še mariborsko okrajno, okrožno in višje sodišče, minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa se je sešel z župani občin Maribor, Duplek, Slovenska Bistrica in Miklavž na Dravskem polju (v slednjem skupaj z ministrom za promet Janezom Božičem), in sicer v zvezi z različnimi lokalnimi projekti, tudi z bodočo avtocesto, ki bo
tekla od Maribora proti Zagrebu. Med ministri, ki so začeli obisk že v torek, naj omenimo Andreja Vizjaka, ki je položil temeljni kamen za nov hotel in poslovni objekt v Rušah, notranji minister Dragutin Mate pa se je sešel z mariborskim županom Francem Kanglerjem in vodstvom mariborske policijske uprave.
Projekt UKC Maribor v sredo
se je delovni obisk v Podravju za-
Premier Janez Janša
čel z delovnim posvetom vlade v prostorih hotela Bellevue na Pohorju. Takoj po njem je predsednik vlade Janez Janša v spremstvu ministra za šolstvo in šport Milana Zvera najprej obiskal nogometni stadion Ljudski vrt, kjer se je srečal z mariborskim županom Francem Kanglerjem. Sledil je obisk Mariborske livarne, kjer sta ga spremljala minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in državna sekretarka v vladni službi za razvoj Katja La-utar. Minister Vizjak se je skupaj z novoimenovanim ministrom za razvoj Žigo Turkom udeležil odprtja centra vodenja v Dravskih elektrarnah Maribor, kasneje pa se je neformalno srečal z gospodarstveniki in župani. Med pomembnejšimi obiski naj omenimo še obisk ministra za zdravje Andreja Bručana ter ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana v Splošni bolnišnici Maribor, kjer sta se srečala z direktorjem bolnišnice dr. Gregorjem Pivcem. Obisk je bil namenjen predvsem pogovoru o projektu ustanovitve Univerzitetnega kliničnega centra Maribor kot povezave osrednje mariborske bolnišnice z novoustanovljeno mariborsko medicinsko fakulteto ter fakulteto za zdravstvene vede. Bručan se je popoldne udeležil pogovora o prihodnosti kakovostnega in bolnikom prijaznega javnega zdravstva.
Velike pozornosti je bil deležen tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, predvsem zaradi pokrajinske zakonodaje, ki marsikje buri duhove. Minister se je med drugim udeležil posveta z župani, predstavniki občin in javnostjo na temo pokrajinske zakonodaje, in sicer v Račah pri Mariboru. Pred tem je obiskal regionalno
pfivoščile *< celo.
..............Vizjak in Zver v Lenartu
26
Demokracija • i6/xii ■ 19. april 2007
SLOVENIJA
Demokracija • i6/xii • 19. april 2007	27
B
Vlada RS po delovnem sestanku na Pohorju
pisarno vladne službe za lokalno samoupravo v Mariboru.
Pozitivni premiki Po končanih
posamičnih obiskih se je premier Janez Janša skupaj z ministri Žagarjem, Zverom in Vizjakom udeležil tiskovne konference na sedežu občine Lenart v Slovenskih goricah, kjer je pojasnil naravo vladnega obiska v tej regiji. Po njegovem mnenju so se nekateri kazalniki razvitosti regije v zadnjih dveh letih, odkar jo je vlada prvič obiskala, izboljšali, regija pa je med dvanajstimi statističnimi regijami na sedmem mestu, vendar se njen položaj lahko izboljša, saj se lahko prebije celo na tretje ali četrto mesto. Na tiskovni konferenci je Janša zavrnil očitke, češ da se je vlada poskušala izogniti srečanju z mariborskim županom Francem Kanglerjem, saj se je z njim srečal že ob opoldanskem obisku stadiona Ljudski vrt. Minister Vizjak je predstavil zlasti sodelovanje na področju projekta Oreh, ki vsebuje osem podprojektov na področju celotne regije. Minister Zver je govoril zlasti o novih investicijah v šolstvo, minister Žagar pa o pomenu neposrednih spodbud za razvoj podravske regije. Po končani tiskovni konferenci se je vlada srečala z gospodarstveniki,
župani, poslanci in državnimi svetniki iz Podravja.
Državni sekretarji Značilnost
tokratnega delovnega obiska vlade v Podravju je bila tudi večja navzočnost nekaterih drugih vladnih uslužbencev, še zlasti državnih sekretarjev. Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter je tako obiskal mariborsko letališče in upravno enoto Lenart v Slovenskih goricah, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Dušan Lesjak se je v spremstvu ministra za razvoj Žige Turka udeležil posveta z naslovom Povezovanje raziskovalnih organizacij in gospodarstva za hitrejši razvoj na sedežu mariborske univerze. Gradbišče bazena v Rušah je obiskala državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc, ki se je kasneje skupaj z ministrom za kulturo Vaskom Si-monitijem udeležila pogovora o razvojnih perspektivah na gradu Svečina. Z ministrstva za šolstvo in šport sta se delovnega obiska vlade udeležila generalni direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Janez Mežan (obisk srednje prometne šole ter druge mariborske gimnazije) in vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata
Minister za promet Janez Božič si je ogledal gradbišče vzhodne avtoceste, ki teče mimo Maribora, in se udeležil sestanka v občini Duplek. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je najprej obiskal kmetijo Zlatka Lešnika, nato pa Kmetijsko-gozdar-ski zavod Maribor ter Zavod za gozdove Maribor. Notranji minister Dragutin Mate je obiskal mariborsko letališče in tamkajšnje prostore pohcije, Pohcijsko postajo Rače ter postajo mejne policije v Šentilju. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman se je srečala z mariborskim županom Francem Kanglerjem in županom Ruš Vilijem Rezmanom, nato pa je obiskala območno enoto Zavoda za zaposlovanje v Mariboru. Minister za šolstvo in šport Milan Zver je po ogledu stadiona Ljudski vrt obiskal vrtec in osnovno šolo v Jurovskem Dolu ter se udeležil delovnega srečanja s predstavniki občine Sveti Jurij. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan se je srečal z vodstvom fakultete za strojništvo ter si ogledal laboratorije, nato pa je obiskal Zavod za avtomobilsko industrijo. Minister za pravosodje Lovro Šturm je obiskal okrajno sodišče v Lenartu, mariborski zunanji oddelek Upravnega sodišča ter Delovno sodišče v Mariboru. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je obiskal podjetji Lentherminvest in Urbis, v Rotovžu pa je podpisal pismo o nameri za izvedbo sanacije odlagališč Bohova in Studenci ter ustanovitve pilotnega centra v Mariboru za upravljanje porečja reke Drave. Minister za kulturo Vaško Simoniti se je najprej mudil v Slovenski Bistrici v zvezi s problematiko kulturne dediščine, nato pa na gradu Svečina na pogovoru o razvojnih perspektivah, udeležil pa se je tudi slavnostne akademije ob ustanovitvi Znanstvenoraziskovalnega inštituta dr. Franca Kovačiča. Finančni minister Andrej Bajuk je obiskal podjetji Paloma in Impol, nato pa še mestno občino Maribor ter mariborski carinski urad. Minister za razvoj Žiga Turk se je v Mariboru udeležil okrogle mize Prenos znanja z univerze v gospodarstvo, obiskal je tudi Dravske elektrarne Maribor in podjetje Amis.
za šport Simon Starček. Slednji je obiskal mariborski Zavod za šport, mariborsko športno zvezo ter nekatere občine (Ruše, Hoče-Slivnica), ki se ukvarjajo s projekti graditve nove športne infrastrukture. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je obiskal upravne enote v Mariboru, Pesnici, Slovenski Bistrici in Rušah. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj je najprej obiskal podjetje Seltron, nato pa se je s predstavniki mestne občine
Minister za razvoj Žiga Turk na obisku vAmisu
Ministra Bručan in Zupan v Splošni bolnišnici Maribor
Maribor sešel zaradi preskrbe s pitno vodo in taks za odpadne vode. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Roman Rep se je udeležil regijske koordinacije inšpektorjev, nato pa še razširjene seje koordinacijskega sosveta, v katerem so med drugim predstavniki upravnih enot iz Maribora, Slovenske Bistrice, Ruš, Pesnice in Lenarta ter župani z območja upravne enote Lenart. Državna sekretarka v vladni službi za razvoj Katja Lautar se je udeležila delovnega srečanja skupine Oreh, nato pa je spremljala predsednika vlade Janeza Janšo ter ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka na obisku v Mariborski livarni.
Na obisku v Podravju je vlada tako opravila 83 srečanj v 22 občinah, svoj obisk pa je sklenila, kot je že običajno, z dobrodelno nogometno tekmo, tokrat med predstavniki vlade ter predstavniki gospodarstvenikov in politikov iz Podravja, in sicer v Sladkem Vrhu. IH
E L L E V U E
Drugi obiski ministrov
Uhernikova kalvarija se nadaljuje
Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven
Martinu Uherniku odškodnina ne more vrniti mladosti, žene, zdravja, izgubljenega dohodka in nadomestiti trpljenja,
ki so ga doživljali on in njegova otroka, pa vendar mora pravico spet iskati prek sodišča.
Zgodba krivično obsojenega in nedolžnega Martina Uhernika iz Gabrske Gore pod Gorjanci, ki je zaradi sodne zmote v zaporih na Dobu odsedel 8 let, je lani pretresla vso Slovenijo. Na simbolični ravni se je v imenu države Uherniku in njegovi družini v začetku julija 2006 pred vso slovensko javnostjo opravičil pravosodni minister Lovro Šturm. Čeprav je večina pričakovala, da se bo država Uhernikovim za trplje-
Martin Uhernik: »Kaj vse sem moral prestati! Skozi mene so preiskovalci spuščali električni tok in lisice so mi na zaslišanjih tako zategnili, da mi je izpod nohtov pritekla kri. Več dni so me imeli zaprtega brez hrane in vode. Lizal sem stene, vendar nisem nikoli klonil, nikoli priznal, da sem storil nekaj, česar v resnici nisem.«
nje oddolžila tudi s primerno odškodnino, mora zdaj Martin Uhernik, potem ko je za dokazovanje svoje nedolžnosti porabil dolgih 32 let, za plačilo primerne odškodnine tožiti državo. Z ministrstva za pravosodje so nam ob tem sporočili, da »državno pravobranilstvo v teh primerih priznava odškodnino za vse vrste nepravilnosti v sodnem sistemu od 9. 5. 1945. Teh primerov je veliko, zato želijo ob njih najti neko ravnotežje za popravo krivic. Vendar je Uherni-kov primer nekaj posebnega.
Po krivem obsojen Nesrečna
zgodba družine Uhernik se začne 12. avgusta 1974, ko so v potoku Tansec pod Gorjanci našli umorjenega 59-letnega Jakoba Luzarja iz Jugorja. Policija je takoj osumila takrat 3 7-letnega Uhernika in njegovo leto dni starejšo ženo Ano ter ju priprla. Marca 1975 se je na novomeškem sodišču zače-
lo sojenje, senat pod vodstvom sodnika Janeza Kramariča pa je zakonca oprostil vsakršne krivde. Novomeško tožilstvo se je na sodbo pritožilo, Višje sodišče v Ljubljani pa mu je pritrdilo. Sojenje pod drugim senatom se je v Novem mestu spet vrnilo na začetek. Novi senat pod vodstvom sodnika, ki je danes že upokojen, je 1. julija 1977 Uhernika obsodil na osem let, njegovo ženo zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru Luzarja pa na dve leti zaporne kazni. Tako so se odločili kljub pomanjkanju dokazov. Vmes so se Uhernikovim dogajale grozovite stvari v slogu takratne Udbe, o katerih smo poročali že lani. Višje sodišče je nato leta 1978 ženo Ano oprostilo krivde, Martinu pa so kazen podaljšali na deset let. Z drugimi besedami - ženo so oprostili, Martinu pa dodali njeno kazen. Uhernika so iz zapora izpustili po osmih letih.
Ves ta čas je zbiral nove dokaze, s katerimi je poskušal dokazovati, da je nedolžen in da umora ni zagrešil. Ko je bil še v zaporu, je izkoristil prvi prosti konec tedna in obiskal sodnika Kramariča ter ga prosil za pomoč. Ta je lani izjavil: »Vse od začetka sem bil trdno prepričan, da ni kriv. Obsojen je bil le na podlagi indi-cev in vaških govoric.«
Križev pot S pomočjo upokojenega Janeza Kramariča in odvetnika Jožeta Hribernika, ki za to ni prejel nobenega plačila, je Uhernik decembra 1999 na novomeškem sodišču zahteval obnovo postopka, a je bila zahteva zavržena tako na okrožnem kot na višjem sodišču. Šele Vrhovno sodišče RS je menilo drugače in leta 2003 sklep o zavrženju zahteve za obnovo razveljavilo, primer pa vrnilo novomeškemu sodišču v vnovično odločanje. Stekla je preiskava in tožilstvo
Demokracija ■ i6/xn ■ 19. april 2007
SLOVENIJA
se je lani končno odločilo, da odstopa od pregona zoper Uhernika. »Dokazali smo, da so nekatere priče izsiljevali in ustrahovali, da Uhernik za umor ni imel motiva, dokazali smo celo njegov alibi,« je takrat dejal odvetnik Hribernik. Dodajmo, da je Uhernik skupaj s sinom Martinom za to, da bi dobil odvetnika, ki bi vložil zahtevek za obnovo kazenskega postopka, potrkal na vrata pisarn številnih odvetnikov, vendar so ga vsi po vrsti zavračali ali pa obljubljali in na koncu nič naredili. Eden najglasnejših odvetnikov v državi pa mu je dejal, da bo vložil zahtevo, če mu plača milijon tolarjev vnaprej, nato pa seveda plačuje še vse drugo. Uherniko-vi denarja niso imeli, na srečo pa so prišli do Jožeta Hriberni-ka, ki je zadevo sprejel brez vsakršnega plačila. Podal se je v boj s sodnimi mlini in na koncu mu je uspelo. Ob Uhernikovi oprostitvi lansko leto je med drugim dejal: »Če ne bi mediji toliko pisali o Uherniku, bi na njegov primer padel prah in Uhernik bi za vedno veljal za morilca. Sodni mlini so znova mleli zelo počasi. Uhernik je bil obsojen brez enega samega dokaza, za umor pa tudi ni imel motiva«
Tako veliki sodni zmoti bi se prav gotovo lahko izognili, zato se mora država zavedati svoje moralne odgovornosti, pravosodje pa priznati napako.
Trpljenje Toliko o tem, kaj se je dogajalo takrat in danes. Pri tem ne moremo prezreti, da je Ana Uhernik leta 1991 umrla zaradi posledic trpljenja, ki ga je prestajala zaradi krivične obsodbe, sin Martin in sestra Marinka pa sta ostala sama. Martin je bil ob očetovi aretaciji star osem let, Marinka pa 12. Oba sta bila zaznamovana kot morilčeva otroka. Ko so starše odpeljali v pripor, sta ostala sama. Njuna zgodba je pretresljiva. Marinka se je takoj po končani osnovni šoli zaposlila kot perica v Splošni bolnišnici Novo mesto, da je s svojimi prihodki lahko vzdrževala mamo in brata. Oče Martin pravi, da je kot otrok dejansko držala štiri vogale pri hiši, saj je mati
Minister Lovro Šturm
Ana zaradi vsega hudega zbolela. Mlajši Martin je šolanje nadaljeval v Ljubljani, pri tem pa ni imel štipendije. Kaj štipendije, še otroškega dodatka ne. Tako je namreč odločila pristojna socialna delavka. Potem ko se je sin Martin zaposlil v Novem mestu, mu je kmalu postalo jasno, da tam „kot Uhernikov" ni zaželen. Ko j e imel na primer dekle, je bilo vse v redu, dokler njen oče ni izvedel, da je Uhernikov, in je hčerki prepovedal srečevanje z njim. Danes je Martin zaposlen pri enem od zasebnikov, opravlja pa delo, ki nima nobene zveze z njegovim poklicem; hči Marinka je še danes zaposlena tam, kjer je začela kot 15-letno dekle. Oba otroka sta torej plačala visok davek za sodno zmoto.
Naj zapišemo, da je bilo po naših podatkih v tistih letih na območju Gorjancev več umorov, vsi pa so ostali neraziskani. Ko je bil umorjen Luzar, so partijci znoreli in policiji naročili, da mora v čim krajšem času najti morilca. Policisti so se podvizali in ga našli v pičlih treh dneh - vendar ne pravega. Pravi Lu-zarjev morilec je še vedno na svobodi in bo tako tudi ostalo, saj je od umora minilo že toliko let, da je primer zastaral, poleg tega so iz policijskega arhiva že takrat izginili nekateri ključni dokazi, kot je bil na primer telovnik tistega, ki je moril ali vsaj sodeloval pri umoru. Ta telovnik pa ni bil Uhernikov.
Odškodnina Po vsem tem so stekli postopki za plačilo odškodnine. Ljudje so pričakovali, da se bo država Uherniku oddolžila za sodno zmoto in uničeno življenje, navsezadnje tudi za izgubljeni dohodek, ki bi ga pre-
Martin Uhernik s sinom Martinom in odvetnik Jože Hribernik
jemal v teh letih, pa ga ni mogel, ker je bil po krivem obsojen in v zaporu, po tem pa označen za morilca. Namesto primernega plačila za prestano gorje mu je državno pravobranilstvo ponudilo nekaj več kot 158 tisoč evrov (38 milijonov tolarjev), otrokoma pa nič. Uhernikovi so predlagali poravnavo in plačilo milijona evrov (240 milijonov tolarjev), vendar država oziroma državno pravobranilstvo v njenem imenu v to ni privolilo. Zato so se Uhernikovi decembra lani odločili za vložitev tožbe. Odvetnik Hribernik pri tem pravi, da ne gre le za leta, prestana v zaporu. Obsodilna sodba je Uherni-kovim prizadejala posledice, ki jih čutijo še danes. Čeprav odškodnine v naši državi niso visoke, pa ta primer izstopa. Sodstvo bo moralo torej orati ledino, saj tovrstne odškodnine v Sloveniji ni še nihče uveljavljal. Odvetnik je prepričan, da je zahtevek z vidika države visok, za družino pa zagotovo ni denarja, ki bi poplačal gorje, skozi katerega je morala, in dodaja, da je predlog za poravnavo le kompromis, za katerega se bodo morali bojevati.
233 evrov pokojninePrimer je
res nerazumljiv, saj je navsezadnje Slovenija zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov posameznikom na zahtevo evropskega sodišča izplačala že številne odškodnine. Resda manjše, vendar je skupna vsota zelo visoka (in še višja bo), škode pa niti približno niso primerljive. Pomembno je tudi to, da bi moral Martin Uhernik po vloženi odškodninski tožbi plačati sodno takso v višini 1.585 evrov. Ker sta tožbo vložila tudi Uhernikova otroka,
Demokracija ■ i6/xii ■ 19. april 2007
bi se ta znesek potrojil. Uhernikovi so prek odvetnika Hri-bernika spet morali dokazovati, da imajo premajhne dohodke in premalo premoženja, da bi to lahko plačali. Po vseh dokazovanjih jih je sodišče končno oprostilo plačila takse. Dodajmo, da Martin Uhernik prejema le nekaj centov manj kot 233 evrov mesečne pokojnine, poleg tega je imel še 184 evrov letnega katastrskega dohodka, dohodki Martina mlajšega in Marinke pa tega zneska ne presegajo bistveno na družinskega člana.
In kako naprej? Državno pravobranilstvo ima 30 dni časa za odgovor na tožbene zahtevke. Odvetnik Hribernik že napoveduje, da bo, takoj ko bodo prejeli odgovor, na ljubljansko okrožno sodišče dal vlogo za prednostno obravnavo primera. Le kdo bi lani pomislil, da se bodo stvari tako zapletale? In kdo od državnih uradnikov bi bil pripravljen prestati to, kar je prestala Uhernikova družina, za vrednost, ki ne dosega niti vrednosti spodobnega stanovanja? (B
! \ LPSiŠhVAL
Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 f 05 3811 674
29
TUJINA
Mirovnik iz Riada
Ana Müllner, foto: Reuters, arhiv Demokracije
Reševanje izraelsko-palestinskega konflikta dobiva nove razsežnosti. Vzroke za nova pravila igre lahko iščemo predvsem v dejstvu, da tako arabski svet kot Izrael od Savdske Arabije pričakujeta vlogo mirovnega posrednika.
V zadnjem času se naslovnice svetovnih časopisov ukvarjajo predvsem s iranskim političnim vrhom s predsednikom Mahmudom Ah-madinedžadom na čelu. Pri tem pa se v ozadju že šepeta o novih premikih v razreševanju izraelsko-palestinskega konflikta, za katerega morda še nikoli ni bilo primernejšega časa. Ne nazadnje se je končalo medpalestinsko nasilje, prav tako pa znamenja pripravljenosti za pogajanja pošiljajo iz Izraela in iz Palestine. Še spod-
budnejše pa je, da se obe strani potiho strinjata s posredništvom Savdske Arabije, ki počasi postaja politično najvplivnejša država na tem območju. V prihodnje se proti Savdski Arabiji tako ne bodo obračali le muslimani med molitvijo, temveč tudi diplomati z Bližnjega vzhoda in tudi od drugod, le da ne bodo pogledovali proti Meki, ampak proti Riadu, kjer savdski kralj Abdulah postaja čedalje pomembnejši mirovni posrednik pri stabilizaciji razmer na Bližnjem vzhodu.
Zavrženi predlog Pisal se je marec leta 2002 in bilo je v času, ko je bila bližnjevzhodna kriza v enem svojih največjih razmahov. Sedaj
že pokojni Jaser Arafat se je skrival v Ramali, Izraelci pa so pod vodstvom Ariela Šarona na Zahodnem bregu in v Gazi dosegali eno pirovo zmago za drugo. Prav takrat je savdski princ Abdulah, kije kraljeve dolžnosti prevzel od močno bolnega kralja Fahda, v Bejrutu na arabskem vrhu nepričakovano predstavil svoj mirovni načrt, ki bi po njegovo lahko presekal gordijski vozel bojevanja na Bližnjem vzhodu. Njegov predlog je bil kratek in jedrnat: če bi se Izrael vrnil na območje, ki ga je zasedal pred letom 1967, dovolil vrnitev palestinskih beguncev in ustanovitev palestinske države, katere prestolnica bi postal Vzhodni Jeruzalem, bi arabske države nemudoma normalizirale odnose z Izraelom. Hkrati je ponudil tudi zanimive primere takšnega sožitja: izraelske pomaranče na tržnici v Damasku, izraelske turiste v Dubaju in ne nazadnje plapolanje savdske zastave pred veleposlaništvom v Tel Avivu (Izrael in Savdska Arabija nimata diplomatskih odnosov).
Po drugi strani pa je bila svetovna javnost takrat še vedno močno pod vtisom terorističnih napadov 11. septembra, zato je bil savdski predlog predvsem na Zahodu sprejet s precejšnjimi zadržki. To je tudi razumljivo glede na to, da je Savdska Arabija domovina zloglasnega Osame bin Ladna, kar 15 od 19 teroristov, ki so sodelovali v napadih 11. septembra, pa je bilo njegovih sodržavljanov. ZDA so Abdulahov predlog označile kot „pomemben dokument", medtem ko ga je uradni Tel Aviv zavrnil kot nesprejemljivega. A pet let kasneje, ko so se politične karte že močno
Savdski kralj Abdulah je čedalje pomembnejši mirovni posrednik pri reševanju izraelsko-palestinske krize.
30	Demokracija ■ i6/xii ■ 19. april 2007
Izraelski premier Ehud Olmert
TUJINA
premešale, je nesprejemljivi dokument postal žarek upanja, ki bi lahko bil glavni temelj za stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu.
Puščavsko upanje Da bo v
prihodnje velik del odgovornosti pri reševanju bližnjevzhodne krize padel na pleča Savdske Arabije, je pred kratkim napovedal izraelski premier Ehud Ol-mert, in to prav v času, ko se je na Bližnjem vzhodu mudila nemška kanclerka in predsedujoča Evropski uniji Angela Merkel. „K konstruktivnemu dialogu bi radi povabili vse arabske države, seveda vključno s savdskim kraljem Abdulahom, ki ga sam občudujem kot veliko osebnost. Za zdaj še nisem imel priložnosti, da bi se srečal z njim, a če bo do tega prišlo, bi se z veseljem pogovarjal z njim in poslušal njegove predloge." je dejal Olmert, hkrati pa je pet let star savdski predlog označil za revolucionarno pote-
Savdski kralj Abdulah čedalje bolj krepi svojo vlogo neuradnega voditelja zmernih arabskih držav.
zo, na kateri bi lahko slonela vsa prihodnja mirovna pogajanja. A čeprav je Olmert omenjal dialog s celotnim arabskim svetom, vsi dobro vedo, da je imel v mislih le zmerne arabske države, katerih neuradno vodstvo že nekaj časa pripada prav Savdski Arabiji. Izraelsko pripravljenost za sodelovanje so pozdravili tudi v Palestini, kjer so pomembnost savd-skega posredništva izkusili pred kratkim; prav kralj Abdulah je še največ pripomogel k temu, da so se končali večmesečni spopadi med Palestinci, in je sam pozval voditelje obeh nasprotujočih si gibanj (Fatah in Hamas) v Savd-sko Arabijo. Tam jim je uspelo doseči (kot kaže za zdaj) trden dogovor o ustavitvi nasilja in o sestavi vlade narodne enotnosti. A poenotenje dveh tako dolgo sprtih in nasprotujočih si strani,
kot sta Izrael in Palestina, je neprimerno trši oreh, ob katerem si je polomil zobe že marsikateri diplomat. Vsekakor pa je savdski diplomaciji prvi korak h končnemu cilju uspel s tem, da jo imata tako izraelska kot palestinska stran za enakovrednega sogovorca.
Kraljeve pobude Savdska Ara
bija je fenomen v skoraj vseh pogledih. To je domovina islama, ena glavnih „izvoznic" islamskega terorizma, država s četrtino vseh svetovnih zalog nafte, hkrati pa tudi največja zaveznica ZDA in drugih zahodnih držav v bližnje-vzhodni regiji. A pravi fenomen se je dejansko začel z vladavino kralja Abdulaha, ki ni samo eden redkih arabskih politikov, ki ga spoštujejo tako arabski kot zahodni politiki, temveč je tudi edini, ki si upa naglas povedati, kaj se dejansko dogaja v arabskih državah. Na nedavnem vrhu Arabske lige v Riadu je vse navzoče presenetil s svojim govorom, v katerim je odkrito govoril o stvareh, pred katerimi si večina arabskih držav najraje zatiska ušesa; govoril je o državljanski vojni med šiiti in suniti v Iraku, o nevarnosti iranske skrajne politike, o politični nestabilnosti v Libanonu ter o nesmiselnem prelivanju krvi v Somaliji in Sudanu. Svoj govor je sklenil z besedami: „Resnična krivda za vse te tragedije je v nas; mi smo namreč voditelji arabskih narodov."
S svojo politiko tako Savdska Arabija na čelu s kraljem Abdulahom prevzema vodilno vlogo med zmernimi arabskimi državami, katerih vpliv ne bo ključnega pomena le pri razreševanju izraelsko-palestinskega spora, temveč tudi pri drugih konfliktih v regiji, predvsem kar se tiče situacije v Iraku in vodenja skrajne politike v Teheranu. Še posebej pri slednjem niso bila mnenja arabskih držav, ZDA in EU še nikoli tako enotna kot danes, ko se predstavniki vseh treh strani strinjajo, da je treba iransko krizo čim prej razrešiti po diplomatski poti. Če bodo vse omenjene strani izkoristile to edinstveno priložnost, ko so praktično prvič v zgodovini poenotene, bi to še pripomoglo k reševanju izraelsko-palestinske
Savdijcem je uspelo zajeziti tudi medpalestinsko nasilje.
Izrael je posredovanje Savdske Arabije predlagal med obiskom Angele Merkel.
Vrh Arabske lige v glavnem mestu Saudske Arabije Riadu v začetku aprila
krize. Pri tem pa noben arabski voditelj ne bo igral večje vloge, kot jo igra savdski kralj. K njegovemu uspehu na svetovnem diplomatskem odru je pripomoglo več dejavnikov; je dovolj star, da lahko z zadostno avtoriteto nagovarja mlajše politike (kot je npr. sirski predsednik Bašar Asad), ima dovolj političnega vpliva, da lahko za isto mizo posadi dve sprti strani in ju prisili k dialogu (kot se je zgodilo pri pogovorih med Fatahom in Hamasom), njegova država ima tolikšen gospodarski vpliv, da so ga ZDA primorane jemati resno, in ne nazadnje - ima dovolj
Demokracija ■ i6/xn ■ 19. april 2007
modrosti in izkušenj, da se lahko pogaja z iranskim političnim vrhom in mu pri tem celo uspeva prepričevati uradni Teheran, da ni njihov sovražnik, temveč prijatelj. Svoje pomembnosti se očitno dobro zaveda, saj je sam prevzel politično pobudo, ki bi se je otepal marsikateri njegov predhodnik ali naslednik In ko so ZDA pa tudi EU pri reševanju bližnjevzhodnih konfliktov že izgubile večino svoje pomembnosti, se je vloga Savdske Arabije kot vodilne mirovnice na Bližnjem vzhodu še okrepila, in to prav na račun zamujenih priložnosti drugih držav. (B
31
GLOBUS
Odkrili vodo
Ameriški astronom Travis Barman je s pomočjo vesoljskega teleskopa prvič odkril sledi vode na oddaljenem planetu, ki je zunaj našega Sončevega sistema. Po podatkih observatorija v Flagstaffu v ameriški zvezni državi Arizoni je v atmosferi t. i. Exoplaneta HD 209458b v ozvezdju Pegasus namreč velika količina vodne pare. Barman pri tem ni omenil možnosti življenja na okoli 150 svetlobnih let oddaljenem planetu, ki je približno 1,3-krat večji od Jupitra, ki je največji planet v našem Osončju. Vodna para naj bi bila domnevno v atmosferah vseh planetov zunaj našega Osončja, vendar je te domneve zaradi velike oddaljenosti le težko potrditi.
TUJI TISK
The Times
Kanibalizem
TIMES 1 INI
■--------ag»
_____Hg9	:
plllllpišslll N^B
Po podatkih pred nedavnim za javnost dostopnih dokumentov KGB je bilo na tisoče sovjetskih ujetnikov zapuščenih na daljnem sibirskem otoku brez hrane in strehe nad glavo, kjer so v boju za preživetje postali tudi kani-
32
bali. Konec pomladi leta 1933 je na majhnem koščku zemlje sredi reke, ki je bila od Moskve oddaljena 1500 milj, v manj kot štirih tednih pomrlo štiri od šest tisoč zapornikov. To je bil otok Nazino. Zaporniki so poskušali preživeti tako, da so jedli trupla, razmetana po otoku, mnoge pa so celo ubili in potem pojedli. O tem pripoveduje nova knjiga Otok kanibalov, v kateri je opisano, kako je na stotine ljudi, tudi žensk, otrok in starcev, umiralo pod streli varnostnikov, ker so poskušali pobegniti z otoka. Še veliko več ljudi je umrlo od lakote. Tako je raziskovalcu pripovedovala ena od preživelih, ki ji je bilo ob depor-taciji na Nazino komaj 13 let.
Nature
Mumija
BH
m ------
1«—
<W
Šele lani je Katoliška cerkev dovolila znanstveno pregledati ostanke sv. Ivane Orleanske. Mednarodna skupina znanstvenikov je delala šest mesecev in odkrila nekatere anomalije, ki se niso skladale s tem, kaj ostane
od človeka po upepelitvi. Že decembra lani so ugotovili, da so bili človeški ostanki balzamirani s pomočjo zmesi bitumna, mavca, drevesnih smol in malahita. ' Kosti so datirali v čas med 700 do 230 pred Kristusom, kar je precej daleč od 15. stoletja, ko je 1 živela Ivana Orleanska. Analiza ostankov tkanin, ki nikakor niso bili ožgani, je pokazala, da so bile izdelane iz egipčanskega lanu. Na ostankih so našli tudi velike količine smrekovega cvetnega prahu, čeprav smreke leta 1431 v Normandiji niso rasle. Prav smrekovo smolo pa so Egipčani pogosto uporabljali za balzamiranje. Domnevni ostanki Ivane Orleanske so torej veliko starejši od nje in pripadajo egipčanski mumiji.
Demokracija • i6/xii • 19. april 2007
minimalne urne postavke za delavca nad 22 leti, ki znaša 5,35 funta. Zdaj vsak, ki zasluži manj kot 6,25 evra na uro, v Londonu zaradi visokih življenjskih stroškov živi na meji revščine ali celo pod njo. Na stotine slabo plačanih delavcev se v enem najdražjih mest na svetu bojuje za lastno preživetje in preživetje svojih družin, a župan nima moči, da bi delodajalce prisilil, da najslabše plačanim delavcem zvišajo plače in jih tako rešijo revščine.
Salmonela Raziskava Evropske agencije za varno hrano (EFSA) je pokazala, da je skoraj vsaka četrta jata piščancev, ki jih far-
me v Evropski uniji vzrejajo za meso, okužena s salmonelo. Testi za ugotavljanje okuženosti s salmonelo so navzočnost bakterije potrdili v 23,7 odstotka jat, ki so bile tik pred zakolom. Za Slovenijo ugotavljajo, da je s salmonelo okuženih 1,6 odstotka jat. Stopnja okuženosti piščančjih jat se med
preživetje v tem mestu, skoraj polovica delavcev s polovičnim delovnim časom pa zasluži podpovprečno. Sicer pa bi moral posameznik za preživetje zaslužiti 7,20 angleškega funta (10,65 evra) na uro, kar je veliko več od
članicami EU razlikuje; na Švedskem raziskava ni odkrila okužb, največ pa jih je odkrila na Madžarskem, sledijo Poljska, Portugalska in Španija. Slovenija se z 1,6 odstotka okuženih jat postavlja ob bok skandinavskim državam, ki imajo najnižjo stopnjo okuženosti.
Račan odstopil Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Ivica Račan je zaradi hude bolezni odstopil s položaja. V pisnem odstopu z mesta predse- > dnika SDP je izrazil upanje, da bo stranka na svoji konvenciji našla nove moči in izbrala novo vodstvo. , S tem je stranka brez predsednika ostala le nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo predvidoma potekale novembra
letos. Morebitni kandidat SDP za premierja in minister za gospodarstvo v nekdanji Račanovi vladi Ljubo Jurčič je napovedal, da bo zaprosil za člansko izkaznico SDP.
Večje plače Singapur bo do konca leta 2008 za več kot 60 odstotkov povišal plače ministrov
Drag London V Londonu vsak
sedmi polno zaposleni delavec zasluži manj, kot potrebuje za
GLOBUS
in najvišjih javnih uslužbencev, vlada pa želi s tem ukrepom v javni sektor privabiti najboljše kadre in preprečiti korupcijo. Plače ministrov se bodo povečale z zdajšnjih 590.000 evrov na 950.000 evrov, medtem ko bo premier Lee Hsjen Loong zaslužil milijon in pol evrov oziroma petkrat več kot ameriški predsednik, ki zasluži slabih 300.000 evrov. S tem bodo plače singapurskih
Voščena lutka Le nekaj dni pred 80. rojstnim dnevom papeža Benedikta XVI. so v muzeju voščenih lutk v nemškem Hamburgu razstavili njegovo vošče-
javnih uradnikov dvignili na 88 odstotkov zakonsko dovoljene višine, ki znaša dve tretjini povprečnega zneska osmih najvišjih plač v singapurskem zasebnem sektorju. Zdajšnje plače najvišjih javnih uslužbencev predstavljajo le 55 odstotkov dovoljene višine.
li iz Cape Cañavérala na Floridi, bo po napovedih vesoljcem na ISS pripeljal nov par kril sončnih celic. Iz Nase so še sporočili, da se bo naslednja priložnost, če izstrelitev Atlantisa med 8. junijem in 17. julijem ne bo mogoča, ponudila 5. avgusta.
Gates V vesolje Najbogatejši
Zemljan Bill Gates premišljuje, da bi poletel v vesolje, čeprav
Space Adventures, podjetje s sedežem v ZDA, ki se ukvarja z vesoljskim turizmom, od Gate-sa še ni prejelo nobenega obvestila o želji po poletu.
no podobo. Voščeni Benedikt XVI., ki ga je kar šest mesecev izdeloval Gottfried Kriiger, se je v muzeju Panoptikum pridružil nemški kanclerki Angeli Merkel, nekdanjemu vozniku formule 1 Michaelu Schumacherju in pevcu Michaelu facksonu. Razstavo voščenih lutk v Panoptikumu si letno ogleda okoli 150.000 ljudi.
AtlantiS Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da je 8. junij najzgodnejši datum izstrelitve rake-toplana Atlantis, mogoče pa jo bo izvesti še v obdobju do 17. julija. Pot Atlantisa proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) je bila načrtovana že za 15. marec, a so jo morah preložiti zaradi številnih poškodb zunanjega rezervoarja raketoplana, ki so nastale med februarsko nevihto. Atlantis, ki ga bodo na pot proti vesolju izstreli -
Razprava o raziskavah izvornih celic človeških zarodkov v ZDA se nadaljuje. Ameriški senat je sprejel predlog zakona, ki odpravlja omejitve za financiranje raziskav izvornih celic človeških zarodkov, ki jih je avgusta leta 2001 uvedel predsednik George Bush. Bush je že zagrozil, da bo vložil veto, svojo pravico veta na po doben predlog zakona pa je uporabil že lani. Kljub temu demokrati menijo, da jim bo sčasoma uspelo, zagovorniki pa upajo, da bodo na ta način prišli do rešitve za nekatere doslej neozdravljive bolezni, medtem ko nasprotniki menijo, da gre za uničevanje človeških življenj. V ameriških klinikah za rodnost je ta čas približno 400.000 zarodkov, ki jih bodo zavrgli. Bush je leta 2001 dovolil financiranje raziskav, vendar jih je omejil na že obstoječe vrste izvornih celic zarodkov, teh pa je po mnenju zagovornikov raziskav premalo.
TUJI TISK
Mignews
Kriv ocean
Na povečanje števila orkanov na Atlantiku vplivajo naravne spremembe oceanskih tokov, ne pa globalna otoplitev atmosfere, ki naj bi jo izzval človek. Tak vidik zagovarja William Grey, ki je znana avtoriteta na področju napove-
dovanja orkanov. Strinja se, da je v zadnjih tridesetih letih na Zemlji res veliko topleje, vendar je mnenja, da tega niso krivi ljudje in sežiganje bioloških goriv. Napovedal je, da se bo v prihodnjih petih do desetih letih spet začelo ohlajati, ker se bodo oceanski tokovi spet spremenili. »Segrevanje ozračja je posledica oceanske cirkulacije, kar je tudi temeljni vzrok za spremembo podnebja,« pravi Grey. Spremembe oceanskih tokov so stare milijone let in so naravni proces, zato za spremembe podnebja po njegovem mnenju ne smemo kriviti ljudi in CO . Tokovi v oceanih se spreminjajo zaradi različne koncentracije soli v vodi, ki zdaj narašča, zdaj pada.
The Independent
V izobilju

Rusinjam, ki si želijo najti premožnega moža, so vrgli rešilni pas in izdali knjigo z navodili, kako naj osvojijo takšnega moškega. Knjigo z naslovom Poroka z milijarderjem ali zakon višje sorte sta napisali najdrznejša ruska modna romanistka
Demokracija ■ 16/xii ■ 19. april 2007
Ksenija Sobčak, ki si je zadala nalogo odstreti zaveso, za katero se skriva življenje ruskih superboga-tašev, in Oksana Robsld. Čeprav je knjiga napisana v ironičnem tonu, je namenjena milijonom mladih deklet, ki iščejo svojega princa v državi, v kateri razlike med bogatimi in revnimi rastejo iz dneva v dan. Na platnici je zapisano: »Oligarhov je dovolj za vse! Vaše orožje so nasmeh, občutek za humor,optimizem in marljivost« Knjigo spremljajo opozorila, da se mnogi zakoni z oligarhi končajo s težko ločitvijo, ki lahko škodi tudi zdravju. Avtorici gresta tako daleč, da priporočata načrtovanje življenja že kar na poročni dan in pravita, da je oligarh za žensko, ki sanja o veliki ljubezni, zadnji človek, ki ga potrebuje.
33
INTERVJU
Z reformami med najbolj razvite
Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven
Dr. Žiga Turk je univ. diplomirani inženir gradbeništva, magister računalništva in doktor tehniških znanosti. Šestega marca letos ga je državni zbor na predlog predsednika vlade imenoval za ministra brez listnice, odgovornega za usklajevanje in spremljanje izvajanja Strategije razvoja Slovenije. Širši javnosti je bil znan kot eden od pobudnikov in strokovnih urednikov računalniške revije Moj mikro. Je eden od pionirjev uvajanja svetovnega spleta v Sloveniji. Izdelal je tudi nekaj storitev, ki so prerasle slovenski okvir. Predava na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kot gostujoči predavatelj aH profesor je sodeloval na Kraljevi tehniški univerzi v Stockholmu, na Istanbulski tehniški univerzi in na Univerzi v Zagrebu. Poleg gradbene informatike ga zanimajo problemi, povezani z življenjskim ciklom znanja. Med drugim je sodeloval pri pripravi Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2006-2010 in pri strategiji ciljnih raziskovalnih projektov.
V okviru vladnih obiskov po slovenskih regijah ste pretekli teden obiskali Podravje. Kakšni so bili vaši občutki glede na videno in ali ste dobili kakšno idejo za svoje nadaljnje delo?
Obiski so zelo dober mehanizem, da prisluhnemo ljudem, podjetnikom na terenu in dobimo kako novo idejo ali pa se zastavi kakšno vprašanje. Konec koncev imajo ljudje »na terenu« veliko izkušenj in predlogov, naloga politikov je tudi v tem, da spoznajo, kateri so res dobri. Udeležil sem se odprtja novega nadzornega centra Dravskih elektrarn, s katerim se izboljšuje upravljanje z ekološko hrbtenico slovenske energetike. Bil sem tudi v podjetju Amis, da bi slišal, kako na razvoj telekomunikacij gleda Telekomov tekmec. Ker sem v vladi nov, moram v kratkem času vzpostaviti stik z več ljudmi, zato sem vesel, da je Univerza v Mariboru organizirala okroglo mizo o prenosu znanja v gospodarstvo, kjer je prišlo do besede vsaj ducat ljudi.
Udeležili ste se tudi okrogle mize o prenosu znanja z univerze v gospodarstvo, ki je potekala v Univerzitetnem inkubatorju Ma-
ribor. Se vam zdi, da je ta prenos znanja v gospodarstvo zadovoljiv?
Ni zadovoljiv. Podjetniki znanstvenikov ne znajo izkoristiti ali pa znanstveniki res ne znajo nič uporabnega. Podjetja morajo univerzo v svojem okolju videti kot konkurenčno prednost in zelo sem bil vesel, ko so mi za tak primer povedali prav na okrogli mizi. Po vseh merljivih kazalnikih Slovenija na tem področju zaostaja za Evropo, Evropa pa še dodatno za ZDA in Japonsko, ki naj bi jo po prvotni lizbonski strategiji dohitevala. Znanje ni nekaj, kar bi zaprli v škatlice, knjige in bi ga potem »prenašali«. Znanje je v bistvu v glavah in več moramo narediti za to, da bi glave krožile ali pa vsaj prihajale skupaj. Če industrija naroči neko nalogo na univerzi, se iz nje ne bo naučila toliko, kot če bi tja nekoga poslala študirati ali pa če bi skupaj delali na nekem projektu. In tudi univerza, učitelji, študenti se od industrije lahko učijo recimo tako, da vrhunski strokovnjaki sodelujejo v študijskem procesu. Z znanjem je podobno kot z denarjem - čim hitreje kroži, manj ga potrebujemo. Številke kažejo, da so npr. slovenski tehnični znanstveniki nadpovprečno plodoviti v znanstvenem tisku, slovenska industrija pa izvaža podpovprečen delež visokotehnoloških izdelkov. Na mnogih področjih morda niti nimamo industrije, ki bi lahko izkoristila znanje na univerzi. V obdobju tranzicije se je gospodarstvo ukvarjalo z vsem mogočim, tudi z lastninjenjem, združevanjem, prestrukturiranjem. Pozabilo je na lasten razvoj. Tehnično malce boljši ali slabši izdelek je zanemarljiv v primerjavi s koristjo, ki jo prinese lastninsko preoblikovanje. Zdaj so ti procesi v veliki meri končani in novi lastniki se ozirajo po običajnih poslovnih načinih, ki bodo prinašali dohodke. In znanje je eden od njih. Zato je zdaj skrajni čas, da industrija raziskovalce, ki smo se nekako razvadili, da nam država plačuje radovedno-stno raziskovanje, vpreže v svoje razvojne načrte in da država tako sodelovanje spodbuja. Npr. tako, da predvsem v tehniki večino sredstev nameni ciljnim raziskavam in takim, ki jih sofinancira industrija. Evropa v okvirnih programih to že ves čas počne.
Demokracija ■ i6/xn • 19. april 2007
Tovrstnih in podobnih inkubatorjev, kot je v Mariboru, v Sloveniji ni veliko ali jih vsaj ni čutiti. Menite, daje treba njihov razvoj pospešiti? Kaj v bistvu lahko dajo gospodarstvu?
Pravzaprav vsi govorijo samo o inkubatorjih. V resolucijskem projektu Oreh so omenjene tri ustanove in vsaka bi imela inkubator. Ja, njihov razvoj je treba pospešiti, hkrati pa paziti, da se ne izrodijo v mehanizem, v katerem bo nekdo trošil davkoplačevalski denar. Potrebujemo namreč nova visoko tehnološka podjetja, stara se zelo težko prestrukturirajo iz nizko in srednje tehnoloških v visoko tehnološka. V Sloveniji so žal nova podjetja na tehnološko nižji ravni od povprečja, kar pomeni, da tistih, ki smo jih dolgo izobraževali, nismo naučili tudi podjetnosti. Naučili je pravzaprav neprimerna beseda. Podjetnosti se ne da naučiti. Podjetnost se privzgoji, zato imam več zaupanja v mladino, ki preprodaja stare učbenike in smuči, igra monopoli ali kako borzniško igro na internetu, kot pa v tečaje ekonomije.
Maribor je po osamosvojitvi plačal največji davek na področju gospodarstva. Zakaj tako in ali se vam zdi, da se stvari premikajo na bolje?
Maribor ni plačal davka osamosvojitvi, ampak socializmu oz. zaprtemu jugoslovanskemu trgu. Stebri mariborskega gospodarstva so se na jugoslovanskem trgu polenih in potem na svobodnem trgu preprosto niso bili konkurenčni. To si velja zapomniti, ker se večkrat pojavljajo ideje, kako naj bi država tu ali tam intervenirala. Izjemoma to morda gre, na dolgi rok se pa ne obnese. Na neki način je to, da se začenja znova, morda priložnost za hitrejši skok naprej, kot če bi bili ujetniki nekih neperspektivnih tovarn in podjetij. Pri tem lahko pomaga tudi nov način delitve denarja občinam. Podravske dobijo zdaj letno 18 milijonov evrov več. Poleg tega je v letih 2004-2006 v regijo prišlo tudi 16 milijonov evrov evropskega denarja, v naslednji finančni perspektivi pa naj bi ga bilo štirikrat več.
Sodelovali ste na tiskovni konferenci podjetij Elan in Gigodesign, ki sta prejeli prestižno mednarodno nagrado, Elan celo za izjemen ►
35
INTERVJU
Dr. Žiga Turk
Reforme niso samo predlagane, ampak se tudi izvajajo. Veliko je bilo narejenega. Nekaj je še na dnevnem redu. Upam, da se bodo izvedle s potrebno korenitostjo.
► design oziroma revolucionarno novost na področju smuči. Po drugi strani pa se prav to podjetje nikakor ne more dvigniti in postati poslovno uspešno. Kaj je po vaše krivo za to in kako naprej, da bomo Slovenci spet ponosni na tega našega specialista za smuči?
Mislim, da smo na Elan ponosni, saj je to ena od slovenskih blagovnih znamk, ki je še nekako razpoznavna po svetu ali pa vsaj v naši okolici. Vse kaže, da so najtežji časi že za podjetjem. V časih, ko smo bili nanj »res ponosni«, je Elan vzdrževal zelo velikopotezno dirkaško ekipo, prodajal menda vrhunske smuči za več kot polovico ceneje od konkurence in si tudi na račun tega ponosa in zaupanja sposojal denar, ki ga ni mogel vračati. Danes se je cenovno praktično popolnoma približal konkurenci. Vsekakor je nagrada red-dot razlog za to, da smo na Elan ponosni. To je drugi slovenski izdelek, ki jo je dobil, in edina smučka na svetu.
Na tiskovni konferenci ste omenjali dejstvo, da »se inovacija sreča s popolnostjo«. Koliko imamo inovacij v Sloveniji in ali so inovatorji dovolj motivirani za svoje delo?
Po vseh statističnih podatkih je v Sloveniji razmeroma malo inovacij. Seveda je to spet povezano z gospodarsko strukturo pa s tem, ali imamo sistem, ki vse inovacije zajame in statistično prikaže. Če lastnik oz. vodstvo podjetja nista neumna, seveda nagradita ljudi z dobrimi idejami, sicer ti odidejo h konkurenci ali pa na svoje.
36
Kaj lahko na tem področju naredi država oziroma kaj je že naredila in česa ni?
Inovacije so v interesu podjetnikov. Te bi moralo najbolj zanimati, da izkoristijo vse potenciale svojih zaposlenih. Država je nekaj že naredila z davčno politiko, spodbuja tehniške študije, spodbuja ustvarjalnost, izvirnost v šolskem procesu, omogoča brezplačno šolanje, zaradi česar so visoko izobraženi ljudje morda na trgu dela cenejši.
Kaj nameravate kot minister narediti, da bi se stvari v prihodnosti obrnile na bolje?
Da bi bili zaposleni bolj inovativni? Da bi jih podjetniki bolj spodbujali k temu? Ti se morajo zavedati, da je edina prihodnost v inovacijah in ustvarjalnosti. Zelo bi me veselilo, če bi postalo ljudem jasno, da ne potrebujejo države, da se bolj ustvarjalno in podjetno obnašajo. Država bo še naprej spodbujala vzgojo raziskovalcev, predvsem tistih v gospodarstvu, davčne olajšave za raziskovalno dejavnost, inkubatorje, patentne pisarne itd.
Vlada vas je imenovala tudi za nacionalnega koordinatorja za izvajanje lizbonske strategije, kar je zahtevna naloga tudi z vidika predsedovanja Slovenije EU v letu 2008, pri katerem bo lizbonska strategija predvidoma ena prednostnih nalog. Kaj vas čaka na tem področju?
Barrosova prenovljena lizbonska strategija je odgovornost za reforme porazdelila med članice in unijo; ne dela se več od zgo-
DeMOKRACUA • 16/x1i • 19. april 2007
raj navzdol. V članici naj bi lizbonski proces koordiniral »gospod Lizbona«. Glede na to, da je vladna služba za razvoj odgovorna za spremljanje reform, je to imenovanje logično. Med slovenskim predsedovanjem v letu 2008 se bo končal prvi triletni cikel prenovljene lizbonske strategije. Na spomladanskem vrhu sveta EU, ki mu bo predsedovala Slovenija, bomo sprejemali smernice za naslednji triletni cikel, zato je bila lizbonska strategija identificirana kot ena ključnih tem našega predsedovanja. Seveda si ne moremo domišljati, da bomo Slovenci postavljali te smernice, imeli pa bomo pomembno vlogo pri pripravi dokumentov, usklajevanju s članicami, iskanju kompromisov... Torej bo to izziv, da postopke dobro speljemo, pa tudi priložnost, da plasiramo kakšno svojo idejo oz. poudarek. Treba bo dobro presoditi, kakšni so pogledi članic in Bruslja na posamezne probleme - kako iskati ravnotežje med socialo in podjetnostjo, med koordinacijo in subsidiarnostjo pa med velikim in majhnim Brusljem. Pogovore na to temo sem že začel. Prav v teh dneh so v Ljubljani predstavniki evropske komisije.
O tem, da je resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 potrebna, ste že govorili. Kje vidite svojo vlogo pri tem, da se bi ti projekti zares uresničili?
Z resolucijo je država postavila okvir za svoja razvojna prizadevanja za zelo dolgo časovno obdobje. Edino, kar je zanesljivo pri tem, je, da danes ne vemo, kaj vse bi bilo pametno početi leta 2023, zato je na resolucijo treba gledati kot na živ dokument, ki se bo v tem času gotovo spreminjal. Zelo dobro pa je, da imamo dokument, načrt, ki onemogoča, da bi kar na pamet dajali državni denar zdaj sem, zdaj tja. Tak dokument zelo poveča transparentnost trošenja davkoplačevalskega denarja in je, kolikor vem, prvi po osamosvojitvi. Resolucija pa je pač resolucija, to je seznam prihodnjih projektov, ki pa morajo projekti - v smislu investicijske naloge - šele postati. Nekateri napredujejo bolje, nekateri slabše. Nekateri so premalo ambiciozni, nekateri preveč. Izbrati bo treba med konkurenčnimi projekti, morda kak projekt črtati, kakšnega dodati. Vloga vladne službe za razvoj je v tem, da skrbi za koordinacijo projektov, za transparentno izbiro podprojektov, pomaga pri projektnem vodenju in seveda predvsem pri vseh nadgradnjah tega dokumenta.
Kaj mora država po vašem mnenju narediti za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva?
Svobodni podjetniki so najboljši mehanizem za konkurenčnost gospodarstva in gospodarsko rast; država mora postaviti tak pravni okvir, ki jim to svobodo daje. Svoboda pa pomeni, da razpolagaš s tem, kar zaslužiš, in da si svoboden pri sprejemanju poslovnih odločitev, ker tudi pomeni, da imaš med čem izbirati. Če država podjetjem pusti razpola-
INTERVJU
gati z večjim deležem svojega denarja; če so torej manj obdavčena, bodo konkurenčnejša. Ampak tu so meje, ker država potrebuje tudi denar za vojsko, policijo, upravo, za zdravstvo, pokojnine. Vprašanje je seveda, kako država s tem denarjem in s temi sistemi gospodari. Da ni dober lastnik v gospodarstvu, smo že ugotovili. Kar se svobode tiče - Marx je rekel, da dobiček nastane zaradi izkoriščanja človeka po človeku, Schumpeter, ki ga navajajo kot podlago za lizbonsko strategijo, da dobiček prinašata znanje in tehnologija. Milton Friedman pa uči, da je dobiček posledica svobodne, prostovoljne poslovne transakcije med dvema subjektoma, ki je opravljena v obojestransko zadovoljstvo. Poudarek je na obojestransko! In sistem mora biti narejen tako, da gospodarstvo lahko teče v obojestransko zadovoljstvo, to pa pomeni, da lahko izbiraš, da kupuješ tam, kjer za svoj denar dobiš največ. In podobno je tudi pri delu. Da lahko izbereš, kdo dela zate oz. pri kom delaš, kje boš lahko naredil več in te bodo zato bolje plačali. Zanimivo je, da so države, ki si jih Evropa postavlja za zgled pri lizbonski strategiji, spredaj ne samo pri vlaganju v znanje, ampak so presegle tudi razredni boj. Japonska, ZDA, Velika Britanija, Irska, Skandinavija ... ne govorijo o izkoriščanju, ampak o svobodi poslovne pobude. V teh državah sindikati niso politično vplivni in niso tesno povezani z nekaterimi strankami, kot je to primer v nekaterih državah na jugu in sredi Evrope. Zavedati se je treba, da je konec hladne vojne, da smo, upam, presegli kulturni boj in čas bi bil, da bi presegli tudi razrednega. Ta naloga še čaka nekatere opozicijske stranke. Preseganje razrednega boja pa seveda ne pomeni, da pozabimo na solidarnost. A solidarnost je varovalka, ne pa motor napredka. Solidarnost spada v polje odgovornosti, ki mora nujno spremljati vsako svobodo. Odgovornosti do soljudi, narave, svoje vesti.
Kakšno je vaše stališče do predlaganih reform?
Reforme niso samo predlagane, ampak se tudi izvajajo. Veliko je bilo narejenega. Nekaj je še na dnevnem redu. Upam, da se bodo izvedle s potrebno korenitostjo. Tudi Bruselj nam je dal nekaj uporabnih nasvetov. Nasploh imam kot novinec v politiki občutek, da vsi nekako vemo, kaj bi bilo pametno, a ker so nekateri od teh ukrepov nepopularni, je velika skušnjava, da se iz njih dela politika. Dajmo se že dogovoriti, kaj je za Slovenijo dobro, in to čim prej izpeljimo.
Kakšno je vaše stališče do zdajšnjega gospodarskega stanja v državi?
Nekdo je slikovito rekel: bilanca uspeha je dobra, bilanca stanja pa ne tako zelo. Ali drugače, Sloveniji gre zelo dobro, ampak v časih, ko ti gre dobro, je treba narediti nekatere poteze, ki bi spodbujale rast tudi naprej. Ko nam bo
šlo slabo, bodo takrat nujni ukrepi zelo boleči. Vzemimo npr. večjo fleksibilnost delovnih mest. Nanjo nas opozarja tudi Bruselj. V čem je problem? Vsi se bojijo zaposlovati za nedoločen čas, ker se bojijo, kako se bodo, če bodo v težavah, te osebe znebili. In zaposlijo za določen čas ali pa sploh ne. Tak delavec težko dobi posojilo, neenakopraven je v odnosu do kolega, ki je zaposlen za nedoločen čas, z eno nogo je na cesti, pogleduje za službo drugje. Tudi podjetnik razmišlja o prihodnosti manj drzno s svojo »začasno« posadko. V času gospodarske rasti več delovnih mest nastaja, kot jih izginja, in odpuščeni delavci bi zelo verjetno hitro našli drugo, bolje plačano in bolj perspektivno delovno mesto od tega, ki ga imajo, a tam niso zaželeni ali donosni. Z večjo fleksibilnostjo bi na prava mesta prišli pravi ljudje, več bi naredili, bolje bi bili plačani, plače bi ujele evropsko raven. Zaradi zdajšnje statičnosti delovnih mest, na katerih je predvsem srednja generacija, težko dobijo delo mladi in starejši.
Kje vidite Slovenijo čez 10 ali 15 let?
Mislim, da bomo ujeli spodnji konec tistega platoja, na katerem je veliko zahodnoevropskih držav. Na ključna mesta bo prišla nova generacija, ki se bo Jugoslavije spomnila samo še iz osnovne šole, ki bo bolj podjetna, ustvarjalna, izvirna, tekmovalna, dinamična, samozavestna ... ki ji bo iz socializma ostal čut za pravičnost in sočutje, ne bo pa na njem delala gospodarskih načrtov ali
Demokracija ■ i6/xii • 19. april 2007
temeljila pričakovanj, kaj vse ji mora država priskrbeti, plačati, omogočiti.
Minister ste ravno toliko, da spoznavate svoje delo in delo vlade. So se vaša pričakovanja uresničila ali pa je v resničnosti drugače?
Nisem imel posebnih pričakovanj. Presenečen sem, koliko se v tej vladi dela, kako se s polno paro sprejemajo ukrepi, zakoni, uredbe, koliko je sestankovanja ...
In na koncu, ob vaši predstavitvi v parlamentu ste vse šokirali z wc-metlico, zato se tudi midva ne moreva izogniti temu. Kaj ste želeli pokazati s tem in kako lahko dosežemo, da bomo predvsem Slovenci takšne izdelke (mislim s cenovnega vidika) lahko tudi kupovali?
Za to medico so nekateri pripravljeni plačati 20-krat več zato, ker je lepo oblikovana. Za nekatere druge stvari smo nekateri pripravljeni plačati več, ker so prave znamke, ker so ekološke, ker so domače, ker so narejene na pošten način, ker se umeščajo v neki kulturni vzorec ... Skratka, ti izdelki imajo nekaj več kot le uporabno vrednost, zaslužki so večji, storitve, ki ceno navijejo do te ravni, nastanejo blizu kupca. Zakaj plačate več za izdelek X kot pa za njegovo no-name kopijo? Ker vas je nekdo skozi reklame, sponzorstvo prireditev, vzgojo itd. prepričal. In naredil stroške tukaj, ne v tisti recimo šivalnici, ki je izdelek naredila. Z običajnimi, samo uporabnimi izdelki zahodna gospodarstva ne morejo tekmovati
z Azijo in roboti. S temi, ki so nekaj več, pa lahko. Kdaj bomo Slovenci take izdelke kupovali? Saj jih. Morda ne ravno tako ekstre-mnih, ampak vsi, prav vsi kupujemo stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujemo, za katere obstajajo cenejši, a manj prestižni nadomestki. V bistvu sprašujete, kdaj bomo lahko še bogatejši, da bomo lahko kupili še več stvari, ki jih ne potrebujemo. Ja, ko bomo podjetnikom dopustili, da nas bodo zaposlili še bolj produktivno, da bo od našega dela več koristi zanje in več denarja za nas. Ko bomo pri snovanju takih izdelkov sodelovali s svojo ustvarjalnostjo ali pa vsaj pomagali tistim, ki so bolj domiselni od nas. In bomo zaslužili veliko denarja, ki ga ne bomo imeli časa porabiti!
Obstaja seveda še drugačen odgovor. Ali ima vse skupaj sploh smisel? Razvoj? Rast? Morda bi pa lahko živeli malo počasneje, skromneje, bolj vsi enako ... Ja, morda se sliši lepo, celo znano, ampak jaz sem na položaju ministra za razvoj in ne za socialne zadeve, in če želiš krmariti čoln na divji reki, kar svetovno gospodarstvo je, moraš biti hitrejši od toka, ki te nosi, drugače utoneš. D3
37
Presenečen sem, koliko se v tej vladi dela, kako se sprejemajo ukrepi, koliko je sestankovanja ...
OSEBNOSTI
Po sledi štajerskega iluzionista
V. M.
V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava o baročnem slikarju Antonu Jožefu Lerhingerju (do 10. junija). Avtorica razstave in obsežne monografije je dr. Anica Cevc, ki je s tem zapolnila še eno vrzel naše umetnostne zgodovine.
Svetli Dol, Kapela sv. Florjana, Bog oče v slavi (izrez)
Slikar Anton Jožef Lerhinger je poleg Franca Jelovška naš najpomembnejši iluzioni-stični freskant poznega baroka oziroma 18. stoletja. Njegova življenjska pot je zavita v skrivnost. Znanih je le nekaj podatkov. Rojen naj bi bil okoli leta 1720 (morda na Ptuju). Dalj časa je živel v Rogatcu, žena pa mu je rodila sedem otrok. Tudi kdaj in kje je umrl ter kje je pokopan, ni znano. Domnevno na Hrvaškem, saj naj bi bil v cer-
38
kvi sv. Janeza Krstnika v zagrebški Novi vesi leta 1787 zadnjič slikal, po drugem podatku pa je morda še leta 1792 sodeloval pri izdelavi oltarja v isti cerkvi.
Po slikarjevi sledi Kot slikar je
Lerhinger najprej dokumentiran na Ptuju, kjer je leta 1741 kot pomočnik slikarja Franca Antona Pachmayerja sodeloval pri poslikavi kapele Žalostne Matere božje v proštijski cerkvi. Prvo
Demokracua■
ohranjeno, nedvomno in datirano samostojno Lerhingerjevo delo so freske v župnijski cerkvi sv. Marjete na Keblju nad Slovenskimi Konjicami iz leta 1750. V isto leto so datirane in njemu pripisane freske v kapelici škapu-lirske Marije ob vznožju hriba Sv. Roka v Šmarju pri Jelšah.
Do zdaj se je Lerhingerjev priimek v litaraturi pisal kot Lerchin-ger, tudi v Enciklopediji Slovenije. Avtorica razstave in spremnega
I6/XII • 19. april 2007
kataloga dr. Anica Cevc pa je upoštevala slikarjev podpis na edini sliki, na kateri se je podpisal, to je risba Smrt sv. Frančiška Ksaverja, ki je v zasebni lasti. Na njej se je podpisal kot Anto: Lerhinger. dih
Nasploh je bila pot do odkritja avtorja mnogih fresk po štajerskih cerkvah dolga in zavita. Dolgo so njegove freske pripisovali drugim avtorjem ali jih označili kot delo neznanega avtorja. Šele leta 1959 je Anica Cevc razkrila,
OSEBNOSTI
da je avtor znamenitih fresk Anton Lerhinger, podatek pa je dobila pri hrvaškem umetnostnem zgodovinarju Gjuri Szabu, ki je Lerhingerju - slikarju iz Rogatca - pripisal freske na Trškem Vrhu pri Krapini. To je bila osnova, saj je bilo znano, da je freske v tej cerkvi naslikal isti slikar kot mnoge poslikave na Štajerskem. Avtorica je potem pregledala Matične knjige za Rogatec, Ptuj, Šmarje pri Jelšah ter druge vire in uspelo ji je razkriti kar precej.
Jelovšek in Lerhinger Razstavo spremlja vsebinsko in oblikovno bogat katalog (318 strani velikega formata), ki je sestavljen kot strokovna monografija (z navedbo obsežne literature, izdelano časovno preglednico ter z imenskim in krajevnim kazalom). Najprej je v obsežnem preglednem poglavju prikazano stensko slikarstvo prve polovice 18. stoletja na slovenskem Štajerskem in kranjski freskant Franc Jelovšek, ki je naslikal monu-mentalno stropno iluzionistično poslikavo v romarski cerkvi na Sladki Gori. Posebej je avtorica prikazala (svojo) pot do Lerhin-gerjevega imena in prepoznavanja njegovih del ter glavne podatke o slikarjevem življenju in delu.
Osrednji del knjige je namenjen prikazu Lerhingerjevih del. Avtorica ga je razdelila na tri obdobja. Freske do leta 1758: Ptuj (kapela Žalostne Matere božje v proštijski cerkvi sv. Jurija), Šmarje pri Jelšah (romarska cerkev sv. Roka), Slovenske Konjice (Rožnovenska kapela v župnijski cerkvi sv. Jurija), Kebelj (župnijska cerkev sv. Marjete), Taborsko (župnijska cerkev), Šmarje pri Jelšah (kapela Škapulirske Matere božje), Kamnica (župnijska cerkev sv. Martina), Svetli Dol (kapela sv. Florijana), Završ-je Začretsko (kapela sv. Ane), Gornja Stubica (grajska kapela), Hraščina (župnijska cerkev).
Med Štajersko in Zagorjem
Freske od leta 17 5 8 do 177 5: Novo Celje (grajski kapela in dvorana), Nova ves v Zagrebu (kapela Žalostne Matere božje), Grad nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu (svete stopnice), Petrovče (župnijska cerkev Marijinega vne-
Gornja Stubica, kupola grajska kapela
bovzetja), Miljana (dvorec družine Ratkaj), Višnjica (župnijska cerkev), Olimje (kapela sv. Frančiška Ksaverja v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja), Kopriv-nički Ivanec (župnijska cerkev), Brinjeva Gora (podružnična cerkev Matere božje), Slovenska Bistrica (Rožnovenska kapela v župnijski cerkvi sv. Jerneja), Trški vrh nad Krapino (romarska cerkev Marije Jeruzalemske).
Sledijo oljne slike, potem pa še freske po letu 1775: Zagorje pri Planini (župnijska cerkev Marije Pomočnice), Visoko pri Novem Marofu (župnijska cerkev), Kuzminec (župnijska cerkev), Martijanec (župnijska cerkev), Galicija (župnijska cerkev), Pre-šnik (grajska kapela), Olimje (samostanska lekarna) in Nova ves v Zagrebu (kapela sv. Križa v župnijski cerkvi).
Kot je razvidno s seznama, je Anton Lerhinger ustvarjal na slovenskem Štajerskem in na sosednjem Hrvaškem ozemlju. V obdobju petdesetih let je ustvaril pomembna dela, ki danes krasijo omenjene cerkve in tudi nekaj drugih objektov. Avtorica, naša najboljša poznavalka baročnega
slikarstva, je zapisala, da je Anton Lerhinger poleg Franca Jelovška naš najboljši slikar tega obdobja. Morda sta se oba mojstra celo poznala, saj je Jelovšek freske na Sladki Gori naslikal v istem času, ko je tam blizu slikal tudi Lerhinger.
Narodna galerija Anica Cevc je
Antonu Lerhingerju sledila štirideset let. Baročno slikarstvo je od začetka njena študijska in raziskovalna ljubezen, Id jo je za dolga leta opustila zaradi predanega vodenja Narodne galerije. Fortu-nat Bergant, Valentin Metzinger, oba Layerja, Andrej Janez Herrle-in, Janez Jurij Remb, Mathias von Gorz in Johann Lucas Kracker so le nekatera imena, ki jih je obudila iz zgodovine ali vsaj izčrpno predstavila v številnih leksiko-grafskih in enciklopedičnih geslih. Razkrila je neznane mojstre, slikam poiskala avtorja ali znane opuse pomembno dopolnila. A ni ostala le pri baroku. Suvereno se s peresom sprehaja tudi po drugih slikarskih temah in obdobjih. Barokje, verjetno tudi zaradi njene osebne afinitete, osrednja raziskovalna in razstavna tema Narodne galerije od šestdesetih
Demokracija • i6/xii ■ 19. april 2007
let naprej. Skozi raziskovalni, razstavni in publicistični program so se zvrstili najpomembnejši slikarski opusi 18. stoletja. Štajerski barok so občasno že nekajkrat predstavljali projekti, tako raziskovalni kot razstavni, ki so tekli pod okriljem Narodne galerije, z Lerhingerjevim opusom pa zdaj segajo globoko na Štajersko, od Novega Celja na zahodu do hrvaškega Zagorja na vzhodu ter od Ruš na severu do Kozjanskega na jugu.
Lerhingerjev veliki opus je raztresen v dveh državah na enaintridesetih lokacijah. Z raziskavo dela Antona Jožefa Lerhingerja, avtorja oljnih slik in obsežnih freskantskih ciklusov, je Anica Cevc zapolnila še eno vrzel v študiju baročnega slikarstva.
Štajerski barok V štajerski likovni baročni polifoniji, katere del je tudi opus Antona Jožefa Lerhingerja, je bila vodilna plastika, ki pa polno zazveni šele s spremnimi akordi arhitekture in slikarstva; šele pregled nad tako celoto omogoča pravo razumevanje štajerskega baročnega univerzuma. Sergej Vrišer je ►
39
OSEBNOSTI	Po sledi štajerskega iluzionista
okoli srede 18. stoletja v glavnem zadostil en sam slikar - Franc Je-lovšek. Na Štajerskem pa je iz desetletij do srede 18. stoletja znanih že kar nekaj imen freskantov, ki so slikali po cerkvah in gradovih. V celoti našega baročnega freskantstva pa se od srede 18. stoletja tem in »kranjskemu« Je-lovšku ob stran postavlja kot najpomembnejši freskant štajerski slikar Anton Jožef Lerhinger. Prav tega, komaj znanega mojstra, sem si pred več kot tridesetimi leti izbrala za temo disertacije, ki je temelj sedanje, z novimi, a gotovo ne dokončnimi spoznanji in z novo odkritimi deli izpopolnjene obravnave. Pregled dela Antona Jožefa Lerhingerja osvedjuje do zdaj zapostavljeni del naše umetnostne preteklosti ter izravnava podobo z ljubljanskim baročnim središčem zasenčenega pomena poznobaročnega, zlasti stenskega slikarstva na slovenskem Štajerskem. V pregledih baročnega freskantstva na Slovenskem je veljal za našega edinega pomembnega baročnega freskanta Franc Jelovšek Pravilna umestitev opusa Antona Jožefa Lerhingerja v naše baročno slikarstvo zato narekuje, da ga vzporedimo z njim in da se ozremo na stensko slikarstvo prve polovice 18. stoletja na slovenskem Štajerskem.« IB
Lerhingerjev pomen Dr. Anica
Cevc je v naši umetnostni zgodovini Lerhingerja umestila z naslednjimi besedami: »Na Kranjskem je naročilom za freskantske obogatitve cerkva v drugi četrtini in
► v preglednih študijah o štajerski baročni plastiki obdelal opuse poimensko znanih kiparjev ter ugotovil številne kiparske in podobarske delavnice, ki so v 18. stoletju kot studenci po nalivu privrele na dan v Mariboru, Celju, Slovenskih Konjicah, Slovenj Gradcu, Rogatcu, na Ptuju, v Laškem, Zasavju itd. Manj kot kiparstvo je obdelano štajersko baročno slikarstvo. Za oltarne podobe so štajerski naročniki pogosto iskali izvajalce v sosednjih avstrijskih pokrajinah, večkrat na avstrijskem koroškem ali štajerskem ozemlju. Na slovenskem Štajerskem srečamo med mojstri oltarnih podob posamična dela bolj ali manj znanih tujih slikarjev, npr. Hansa Adama Weissen-kircherja, Martina Altomonteja, Johanna Lucasa Krackerja, Johana Bapt. Jacoba Raunacherja, Phili-ppa Carla Laubmanna, Johanna Vinzenza Lederwascha, Antona Janda, Johanna Veita Haucka, Josefa M. Goblerja, Josefa Ferdinanda Fromillerja in Johanna Martina Schmidta, t. i. Krem-ser-Schmidta. Ob posamičnih
Petrovče, obok prezbiterija
naročilih tujcem pa so ustvarjali tudi domači ali pri nas dalj časa gostujoči tuji slikarji: Franz Ignaz Flurer, Johann Chrysostomus Vogl, Slovenjgradčana Franc Mihael in Janez Andrej Strauss, v Ljutomeru Josef Diegl, slikarji Anton Pachmayr, Ferdinand Scheidtnagl in Joseph Fellner na Ptuju, Johann Caspar Waginger v Slovenski Bistrici, Joseph Wa-itenhiller v Šmarju pri Jelšah, Josef Claus v Brestanici, Mihael Klemen v Sevnici itd.
Še precej vrzeli od domačih
na slovenskem Štajerskem in Koroškem delujočih mojstrov sta doslej doživela monografsko obdelavo le v slovenjegraškem umetnostnem središču živeča slikarja Franc Mihael (Slovenj Gradec, 1674-1740) in Janez Andrej Strauss (Slovenj Gradec, 1721-1783). Po značaju sta slovenjegraška Straussa - z obsežnim opusom edina med štajerskimi slikarji primerljiva z Lerhingerjem - nepo-
sredna in ljudska, tako da prehaja čustvena izraznost njunih figur včasih že v karikiranost, krajinska okolja svetniških protagonistov njunih slik pa ju približujejo širšemu srednjeevropskemu zaledju. Žal v glavnem anonimno slikarsko gradivo po štajerskih cerkvah in tisto, ki je bilo v lasti plemiških družin v gradovih, še vedno ni sistematično obdelano. Arhivske in primerjalne raziskave zadnjih let so sicer odkrile ali spremenile avtorstvo nekaterih napačno atri-buiranih, zasilno poimenovanih ali anonimnih del, a niso mogle odpraviti zaostanka v raziskovanju oljnega slikarstva. Posamične slike znanih avtorjev se z velikim številom anonimnih podob še ne povezujejo v pregledno celoto. O vlogi tujih slikarjev, ki so delovali na Štajerskem, in tistih v zvezi s plemiško družino Attems pri opremi gradov je prvi zbral nadrobnejše podatke Fran Šijanec in pri tem razkril vrsto imen, a tudi tu je glavni interes veljal monumentalnemu stenskemu slikarstvu.
■	Kalvarija Gornja
' Radlje	Maribor Radgona
ob Dravi	104,5 105,9 ToUtl 96,5
vrh	-
95,7
Kum 105,9
Križna gora 96,8
Ilirska bistrica
Ujemite Radio Ognjišče!
h Tolmin / • 91,2
)' Sv. Gora " I ■ 107-S Planina / . • Ajdovščina Dornberk 91,2 93,2
Slišni smo
Telefon (delavnik od 7. do 14. ure):
01/512-11-26
RADIO OGNJIŠČE
(skoraj) povsod!
40
Demokracija • i6/xii ■ 19. april 2007
ZGODOVINA
Kako do naših prednikov
V. M.
Slovensko rodoslovno društvo že trinajsto leto izdaja svoje glasilo, ki so ga poimenovali Drevesa. Ime se nanaša na rodoslovna drevesa, razvejene podatke o naših prednikih. Urednik Dreves in avtor številnih prispevkov je Peter Havvlina.
i j
Nekaj predlogov za loški občinski grb
Drevesa, glasilo Slovenskega rodoslovnega društva, izhaja že trinajsto leto. Prvo leto so izdali štiri številke Biltena, kot so takrat imenovali občasna sporočila za člane društva. Leta 1995 je bilo leto velikega zagona in glasilo so izdajali vsak mesec. V kasnejših letih je izhajalo nekajkrat na leto, v zadnjih letih enkrat letno, vendar je postala vsebina veliko bolj bogata in poglobljena.
Grbi Poglejmo vsebino zadnjih dveh številk glasila Drevesa. Številka 1 (letnik 12, 2005) je vsebinsko ter oblikovno zelo bogata in raznolika ter je v celoti namenjena grboslovju. Uvede jo hudomušna zgodba pisatelja Frana Milčinskega Butalski grb. Takoj nato se začne zares. Naš najuglednejši grboslovec dr. Božo Otorepec piše o Valvasorjevi grbovni knjigi Opus insignium armorumque. Zgodovinar dr. Miha Preinfalk prikaže genezo grba ene najbolj znanih plemiških družin, ki so živele na Slovenskem, družine Auersperg. Zgodovinarka Barbara Žabota piše o grbu družine Khisl in njegovih izboljšavah. Dr. Domen Kušar predstavi Plečnikov osnutek grba LR Slovenije, Andrej Ambrož pa kranjske deželne glavarje in njihove grbe.
Urednik glasila Peter Hawlina je prispeval kar pet člankov: Kaj mi govori papežev grb?, Stari in novi grbi, Klevevški grb, predstavil je razstavo Grbi se vračajo in slovensko grbovje na spletu.
Predstavljeni so še grbi Republike Češke in cehovski znaki. Prispevki so bogato barvno ilustrirani, glasilu pa je dodan razkošen plakat z grbi slovenskih občin. Skupaj je objavljenih kar 814 slik grbov in drugih grafik.
»Kritike« Zadnja številka glasila Drevesa (letnik 13, 2006) objavlja najrazličnejše prispevke. Jurij Šile piše o duhovnijah v ljubljanski nadškofiji med 1788 in 1806, Matjaž Blokar prikaže zahtevnejše rodoslovne računalniške vsebine, Steve Olson in Jure Zupan sta podpisala prispevek Vsi smo modre krvi, v hrvaščini sta objavljena dva prispevka Mladena Pavra (»Turci« usred Zagreba in Odakle smo stigli - na vjetrovima rata). Jožef Jerko in Peter Havvlina pišeta o
vojnem arhivu na Dunaju, ki skriva velika presenečenja. Urednik Dreves Peter Hawlina podpisuje še dva prispevka: Priimek kot genetski marker in Prenos arhivskega gradiva na sodobne medije (30. nadaljevanje).
V uvodniku je urednik sicer zapisal, kako je eden od kolegov rodoslovcev dejal, da so se izčrpali in da nimajo več kaj novega povedati. Havvlina (mu) odgovarja, da so se morda nekateri res izčrpali, da pa se tisti, ki delajo, preučujejo, hodijo v arhive, pišejo, niso. Tudi kritika nekega drugega kolega, ki je letela na številko glasila, namenjeno grbom, je nepoštena in prav nerazumljiva. Lahko je kritizirati, težko je delati, bi lahko zapisali za takšne »kritike«. E-naslov urednika je: srd@guest.arnes.si. 03
Demokracija ■ i6/xn -19. april 2007	41
Historično mestno jedro Arheološka najdišča iz prazgodovinske, antične in srednjeveške dobe pričajo, da je bilo to ozemlje naseljeno že zelo zgodaj. V osrčju mestnega jedra so našli sledove naselja in grobišča iz železne dobe ter odkrili staroslovanske grobove, ki izvirajo iz 10. in 11. stoletja. V 12. stoletju najdemo prve jasne zgodovinske podatke o mestu. Leta 1165 je Oton Kraški na kraju, kjer danes stoji Stoničeva hiša, sezidal grad in ga imenoval Črnomelj. Grad je bil domovanje viteškega rodu, ki se je tu udomil in si po gradu privzel ime gospodje Črnomaljski. Leta 1277 je bilo naselje, ki je nastalo okrog gradu, povzdignjeno v trg, ta pa je leta 1407 postal mesto. Naravno utrjeno, obdano pa tudi z močnim obzidjem, je bilo mesto nedostopno Turkom, ki so ga napadali od leta 1408 do leta 1578, pa ga nikoli zavzeli. Vse do začetka 17. stoletja je vladala v mestu »zlata doba«, doba blaginje, kot pišejo zgodovinarji. V mestu je bilo vojaštvo-brambovci, cvetela je trgovina, meščanom in okoličanom so bila na široko odprta vrata do donosnega dela. Ko je bila zgrajena trdnjava v Karlovcu in ustanovljena Vojna krajina, je mesto zgubilo pomen kot strateška postojanka. Vojaštvo se je odselilo v Karlovac, z njim pa je izginila tudi blaginja. Mesto in okolico so nekajkrat prizadeh kuga in kolera ter požari, nadlegovale so ga kobilice in lakota. Mesto se je praznilo in propadalo. Leta 1809 so Črnomelj zasedli Francozi, potem ko so jih Črnomaljci najprej pregnali. V mestu so ostali do leta 1813. Po njihovem odhodu so morali Črnomaljci sami uresničevati francoske načrte »o omiki in blaginji«. V letu 1890 je mesto dobilo novo stavbo osnovne šole, ki je bila do takrat v raznih mestnih hišah. V mestu sta se v vsem tem času razvijali obrt in trgovina. Gospodarstvo se je razvijalo, potem ko je bila v letu 1914 zgrajena železniška proga Novo mesto-Karlovac. Vendar pa je vse do druge svetovne vojne ostalo z okohco izrazito agrarno območje. Po drugi svetovni vojni se je začelo mesto gospodarsko in kulturno dvigati z nastajajočo mlado industrijo: strojno, lesno, živilsko, tekstilno in nastajajočimi novimi ter razvijajočimi
Črnomelj s starim jedrom leži na pomolu v tesnem okljuku Lahinje in Dobličice na nadmorski višini 156 metrov. Zaradi bogatih arheoloških najdb staro mestno jedro imenujemo tudi mesto nad mestom. V tem belokranjskem mestu se prav v teh dneh začenja folklorna prireditev Jurjevanje, ki je po ljudskem izročilu vezana na pomlad, zlasti na kresno dobo, ki se začenja na jurjevo, 24. aprila, in konča na ivanje, 24. junija.
se obstoječimi kulturnimi in vzgojnimi ustanovami. Vse to je povzročilo, da se je začelo tudi urbanistično širiti. Kot središče občine se je razvilo v industrijsko, trgovsko, prometno in kulturno središče z okrog 6.000 prebivalci.
Sakralna dediščina Cerkev sv. Petra stoji na severnem delu na pomolu pozidanega historičnega mestnega jedra. Do leta 1802 je bilo ob stavbi pokopališče, na katerega spominja nepozidan prostor ob cerkvi.
Cerkev se prvič omenja v ustanovni listini župnije leta 1228, drugič pa leta 1268, ko jo je dobil v upravljanje nemški viteški red. Sedanja stavba je bila na prostoru starejših prednic verjetno pozidana v sredini 18. stoletja. Večina cer-
NAŠI KRAJI
Cerkev Sv. Duha
Belokranjsko kolo
Krajinski park Lahinja
kvene opreme je novejša. Glavni oltar je bil leta 1956 pripeljan iz ljubljanske bolnišnične kapele, stranski je delo podobarja Vurnika iz druge polovice 19. stoletja. Orgle iz leta 1882 so Goršičev izdelek.
Na zahodni strani cerkve so bili pri zemeljskih delih v letu 1953 najdeni staroslovanski grobovi iz 10. in 11. stoletja. Nedatirani grobovi, ki so lahko del nekdanjega pokopališča ali celo staroslovanska grobišča, so znani tudi ob južni in vzhodni strani cerkve.
Cerkev Sv. Duha se v pisanih virih prvič omenja leta 1487. Enotna gotska arhitektura z rebrastim obokom v prezbiteriju je bila v 18. stoletju barokizirana in ob koncu 19. stoletja temeljito predelana. Takrat je dobila današnjo neohistorično podobo. V 17. in 18. stoletju je bilo ob njej pokopališče in grobovi iz tega časa so močno poškodovali ostanke poznoantičnih zidov.
Pri apsidi so našli mozaik iz začetka 5. stoletja, ki je eden od štirih primerov v Sloveniji, torej z začetka graditve poznoantičnega mesta. Gre za delo oglejske šole. Podoben mozaik so našli še v Ljubljani, Celju in na Ptuju, v mestih, ki so bila od prvega do tretjega stoletja močna antična mesta, medtem ko se o Črnomlju žal ve zelo malo. Cerkev se danes obnavlja in je razglašena za kulturni spomenik.
Demokracija • i6/xn • 19. april 2007
Maleričeva hiša Na vogalu ulice Mirana Jarca in Lojzeta Fabjana stoji Maleričeva hiša, ki zapira zahodno stran trga pred cerkvijo Sv. Duha. Stanovanjska hiša je ena redkih, ki ohranja bivalno arhitekturo nižjega sloja meščanstva in je zato tudi locirana na obrobju osrednjega mestnega jedra. V arhitekturnem fondu starega mestnega jedra je nepogrešljiva, saj priča o socialni razslojenosti meščanov, hkrati pa ohranja specifično uporabo gradbenih materialov takratnega časa. Hiša se ohranja in varuje kot spomenik v svoji avtentični priče-valnosti in je danes hiša belokranjskih rokodel-
Velikonočna pisanica
cev, v kateri razstavljajo in prodajajo izdelke domače obrti, kot so zelo znane belokranjske pisanice, drsanke, svitke in podobno.
Krajinski park Lahinja Park leži v osrčju
Bele krajine in je od Črnomlja oddaljen le osem kilometrov. Naravno najbolj ohranjeno je izvirno območje reke Lahinje, ki je zavarovano kot naravni rezervat Lahinjski Lugi. Nekoliko večje močvirje so Nerajski Lugi, ki so prava botanična zakladnica in ob visokih vodah dajejo vtis jezera. V parku preseneča vrsta manjših izvirov in kraška jama Zjot. Na sprehodu po parku boste srečali vrsto redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Prijetno je snidenje z mlinarjem Klepcem v mlinu in žagi venecijanki na okljuku reke Lahinje v Pustem Gradcu, ki je eno redkih ohranjenih neposeljenih prazgodovinskih naselij v Evropi. Sredi okljuka je podeželska cerkev vseh svetnikov z zvonikom na preslico.
Maleričeva hiša
»Došel je, došel, Zeleni Jurij«
Jurjevanje v Črnomlju je folklorna prireditev, ki je bila prvič organizirana leta 1964. Na njej belokranjske folklorne skupine v značilnih narodnih nošah zaplešejo belokranjske ljudske plese, zapojejo pesmi in zaigrajo na različne inštrumente, med drugim na najbolj znane tamburice in gudalo oziroma lončeni bas. Prireditev je dobila ime po ljudskih običajih na jurjevo, ki je nekoč spadalo med najpomembnejše praznike, saj so naši davni predniki v spomladanskem obdobju izkazovali čast oživljeni naravi, od katere so bili kot poljedelci življenjsko odvisni. Verovali so, da vnovično rast prinaša Zeleni Jurij, ki ga opevajo in poznajo vsi slovanski narodi.
Pod vplivom krščanstva so se v stoletjih starodavna verovanja spremenila, iz česar so nastali razni običaji in navade. Ostanek nekdanjih jurjevskih obredov je bilo po vaseh v Beli krajini pastirsko jurjevanje. Na jurjevo, 24. aprila, se je zbrala skupinica dečkov in enega od njih so odeli v zelenje, da je predstavljal Zelenega Jurija. Z njim so
Komenda, nekdaj posest viteškega reda
nato hodili po vasi od hiše do hiše in peli jurjevsko pesem »Došel je, došel, Zeleni Jurij«, s katero so prosili za darove. Pri vsaki hiši so dobili jajce ali dve, pogosto pa tudi ničesar. V zahvalo za darove so izročili gospodinji zeleno vejico, če pa niso dobili ničesar, so zaželeli, da bi se pri hiši zgodilo kaj slabega. (S
RECENZIJE
Barok na Gorenjskem i.
Založba ZRC
V knjigi Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem Blaž Resman predstavi gorenjsko baročno slikarstvo v času njegovega zadnjega razcveta po sredini 18. stoletja. Na podlagi arhivskih virov obravnava posamezne gorenjske kiparje in tu delujoče mojstre od drugod ter po analogijah z izpričanimi deli rekonstruira njihove opuse. Doslej je za najvidnejšega gorenjskega pozno-baročnega kiparja veljal Peter Janežič, vendar so arhivi pokazali, da je bil samo pozlatar in poli-hromator. Glavnina del, ki so mu jih pripisali, izvira iz kranjske delavnice Valentina Vrbnika, najkakovostnejše pa so plastike poljskega priseljenca Petra Žiwobskega (veliki oltarji v Podb-rezju, Kovorju, Kropi, Tacnu, Cerkljah, Skaruč-ni, nekdanji veliki oltar v nunski cerkvi v Škoiji Loki, oltarji v Radomljah, v Podšentjurju, Lomu pod Storžičem, na Šmarni gori). V knjigi je objavljen katalog avtorsko opredeljivih kiparskih del na Gorenjskem in izdelkov gorenjskih mojstrov drugod po Kranjskem.
Otroška pesmarica
Založba Mladinska knjiga
Izšla je Otroška pesmarica 2, drugi del izbora slovenskih ljudskih pesmi za otroke. Pesmi sta mag. Urška Šivic in dr. Marko Terseglav izbrala iz različnih slovenskih krajev od Porabja do Rezije in so živo izročilo slovenske glasbene ustvarjalnosti. Vsako pesem spremlja notni zapis. Knjigo je barvno ilustriral Daniel Demšar, dodana pa ji je tudi zgoščenka.
Gradovi in utrdbe	2.
ZVKDS
Lani so bili Dnevi evropske kulturne dediščine namenjeni dediščini gradov, utrdb in mestnih obzidij. Poleg številnih prireditev Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsako leto izda vsebinsko bogat vodnik po v tistem letu izpostavljeni temi. Zadnji je izšel nedavno s kratko zamudo, verjetno zaradi zahtevnosti oziroma bogatosti njegove vsebine. V prvem delu vodnika so objavljene tri študije. V prvi Igor Sapač, danes vodilni kastelolog na Slovenskem, piše o srednjeveški utrdbeni arhitekturi na Slovenskem, protiturške tabore predstavi Peter Fister, pod naslovom Vonj po gradu pa Gojko Zupan prikaže problematiko, s katero se srečujemo pri obnovi in namembnosti slovenskih gradov danes. Glavnina knjige je namenjena predstavitvi 31 izbranih gradov, utrdb in mestnih obzidij. Od gradov so predstavljeni: Bled, Rihenberk, Rajhenburg, Bori, Hmeljnik, Kostel, Jablje, Mirna, Negova, Ormož, Pišece, Pobrežje, Podsreda, Prem, Snežnik, Štanjel, Kozlov rob nad Tolmi-
44
Kiparstvo poqttg: haroki na Gtr-.msktm
nom, Turjak, Vodriž, Žužemberk in grad nad Drago. Od taborov: Cerovo pri Grosupljem, na Šmarni gori, Podtabor pri Brezjah, utrjeni samostan Žičke kartuzije in obrambna linija Kraškega roba. Mestna obzidja predstavljajo: koprsko, kranjsko, mariborsko, piransko in škofjeloško. Vodnik je bogato ilustriran.
Zlatnik polne lune
Celjska Mohorjeva družba
Božidar Radoš, dr. dent. medicine, je svoj veliki tekst pisal več let. Izdal ga je pod naslovom Zlatnik polne lune. Knjiga obsega 592 strani. V prvi vrsti gre za spomine (podnaslov knjige je Moje dvajseto stoletje), ki pa so delno povedani v literarni formi. Avtor se je rodil leta 1937 v Cvetkovcih pri Ptuju, po vojni pa se je družina naselila v Ormožu. Obiskoval je nižjo gimnazijo v Ormožu in pet let gimnazijo na Ptuju, študiral je v Ljubljani, bil štiriinštirideset let zobozdravnik, najprej tri desetletja v Ormožu, potem pa v zasebni ordinaciji v Murski Soboti. Sledimo življenjski zgodbi ljudi, avtorjevih starih staršev, staršev (motiv za pisanje mu je bila očetova življenjska zgodba, saj je bil oče samorastnik iz zaostale Hercegovine), njega samega skozi trpke in vesele čase po drugi svetovni vojni, veliko je razmišljanj o življenjskih situacijah, tudi kritično o družbenem režimu, ki ga je obdajal. Čustveni vrh pripovedi je pretresljiv opis izgube žene in dnevniški zapiski njenih poslednjih dni. Avtor je veliko potoval po svetu in v knjigi se sprašuje, kateri družbeni sistemi, ki jih je na svoji poti srečal in občutil, so slabi in kateri so boljši od drugih. Tudi odnos do narave je zelo močan in njegovo sporočilo je, da je človeštvo svoj odnos do narave povsem zavozilo. Obsežna pripoved bo gotovo pritegnila vsakega, ki seje bo lotil.
Srednji vek	3.
Založba *cf.
V zbirki Delajmo Evropo je izšla knjiga Se je Evropa rodila v srednjem veku?, ki jo je napisal
Demokracija • i6/xii ■ 19. april 2007
eden največjih poznavalcev srednjega veka Jacques Le Goff. Avtor poskuša v esejizirani obliki dokazati, da so bila srednjeveška stoletja (od 4. do 15. stoletja) odločilna za razvoj evropske civilizacije in da je med vsemi dediščinami, na katerih temelji današnja Evropa, najpomembnejša prav srednjeveška. Srednji vek, kot zapiše avtor, je jasno pokazal in velikokrat sam že utelešal stvarne in domnevne značilnosti Evrope: prepletanje mogoče enotnosti in temeljne različnosti, mešanje prebivalstva, delitve in nasprotja med Zahodom in Vzhodom ter Severom in Jugom, nedoločenost vzhodne meje, združevalno moč kulture.
CD: Fascinating Rhytm
Goga, Novo mesto
Zgoščenka Fascinating Rhythm je naslovljena po skladbi Georgea Gershwina, ki album tudi uvaja. Pri tem projektu se je klasični violinist Jernej Brance skupaj z Amedeom Tomassi-jem, pianistom, ki je v dolgoletni karieri med drugimi sodeloval z velikim Louisom Armstrongom, poskusil v džezovskih vodah. Pri projektu sta sodelovala še kontrabasist Matevž Smerkol in bobnar Emil Krištof.
Kvarkadabra v kinu	*
Založba Krtina
Založba Krtina je izdala zanimivo knjigo z naslovom Kvarkadabra gre v kino. V njej so objavljeni eseji o znanosti na filmu ter v življenju in je nadaljevanje knjige Zakaj je nebo modro?, ki so jo že večkrat ponatisnili. Obe knjigi je napisala skupina mladih avtorjev, ki na zanimiv način (v tej knjigi s pomočjo filma) podajajo odgovore na vprašanja iz sveta znanosti: fizike, kemije, medicine itd. V prvem delu skozi oči naravoslovcev secirajo posamezne filme in pojasnjujejo znanost, ki se skriva v zgodbah in filmskih prizorih. V drugem delu sestavkov so filmi le iztočnice za najrazličnejša razmišljanja o znanosti in znanstvenikih.
CS) Najdi.si
http:/zemljevid.najdi.si
Sladka ulica 13, Bled
zemljevid
e-naslovi
slike/avdio/video
novice
Greva na kremšnite? Dobiva se tukaj!
Maribor
Blejsko jezero
• Ljubljana
Gorica
Novo mesto
KULTURA
Spodbuda za mlade umetnike
Lucija Horvat, foto: Gregor Pohleven
Mladi likovniki potrebujejo spodbudo in najboljši imajo možnost, da si jo pridobijo. Ena takšnih nagrad je mednarodna Esslova nagrada, ki jo podeljujejo vsaki dve leti. Krovna ustanova za nagrado v Sloveniji je Moderna galerija.
bastjana Lebana in Staša Kleindi-ensta, Luize Margan, Marka Po-žlepa, Nine Slejko, Katje Smerdu, Katje Sudec in Urše Vidic. Mednarodna strokovna žirija je prek interneta izmed okoli 200 prijav mladih ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Madžarske in Slovaške v vsaki državi izbrala po 10 umetnic in umetnikov, ki svoja dela s področja slikarstva, fotografije, kiparstva in videa v aprilu in maju predstavljajo na skupinskih razstavah. Žirijo so sestavljali Rene Block, direktor razstavišča Fridericianum v Kas-slu, in predstavniki sodelujočih akademij dr. Nadja Zgonik iz Slovenije, Peruško Bogdanič iz Hrvaške, prof. Daniel Fischer iz Slovaške, prof. Jiri Ševčik iz Češke in prof. Janos Strucz iz Madžarske, lastnika zbirke in Muzeja Essel Agnes in Karlheinz Essel pa tudi direktor bauMaxa.
Za Študente Nagrada Essel je namenjena študentom likovnih akademij iz srednje in jugovzhodne Evrope, razpisujeta jo Muzej Essel in podjetje bauMax, kot partner pa se jima je letos prvič pridružila tudi Vienna Insurance Group. Z nagrado zakonca Essel mladim, še neuveljavljenim umetnikom omogočata, da svoja dela predstavijo mednarodni muzejski javnosti, hkrati pa je njen namen spodbujanje sodobne umetnosti zunaj Avstrije. Zbirka Essel zajema že več kot 6.000 umetniških del. Bienalno nagrado Essel so prvič podelili leta 2005 v državah, v katerih posluje bauMax. Prva slovenska nagrajenca sta bila Julijan Borštnik in Mark Požlep, na razstavi na Dunaju pa se je poleg njiju predstavil Gašper Jemec. Pri razpisu za nagrado Essel za leto 2009 bosta sodelovali tudi Romunija in Bolgarija. (3
Dobitnika mednarodne Esslove nagrade iz Slovenije sta Velibor Ba-rišič in Ana Sluga. Nagrajenca so razglasili prejšnji četrtek na odprtju razstave del slovenskih nominirancev za to nagrado v Narodni galeriji. Nagrajencu so izročili nagrado v višini 4.000, nagrajenki pa 3.000 evrov, mlada umetnika pa se bosta udeležila tudi razstave vseh letošnjih Esslovih nagrajencev, ki bo potekala od 4. decembra letos do 10. februarja 2008 na sedežu zbirke Essel v Klosterneuburgu na Dunaju.
46
Obema pomeni nagrada veliko spodbudo tako v gmotnem kakor tudi v moralnem smislu. Esslova nagrada je priložnost, da "na neki način pobegneš iz tako majhnega in ozkega prostora, kot ga imamo v Sloveniji," je dejala Ana Sluga, Velibor Ba-rišič pa je poudaril, da je merilo za umetnost predvsem to, kako stvar nerediš, in ne le nagrada.
Razstava v Narodni galeriji
Krovna ustanova za nagrado Essel v Sloveniji je Moderna galerija, ki z muzejem Essel z Dunaja sodeluje že od leta 2002. Moderna
galerija letos zaradi prenove prostorov ne more gostiti razstave. »Nagrada Essel je tako simbolna kot tudi finančna spodbuda mladim ustvarjalcem in bi jo morali vzeti kot novo merilo za nagrade umetnikom nasploh,« je na predstavitvi nagrade dejala Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. V novih prostorih Narodne galerije, ki so jih poimenovali Narodni dom, so poleg del nagrajencev razstavljena še dela drugih nominirancev, študentov oziroma diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ane Grobler, Se-
DeMOKRACIJA ■ 16/XII • 19. april 2007
KULTURA
Nov inštitut
V razstavišču Archivum v Mariboru je potekala slavnostna akademija ob 140. obletnici rojstva narodnega buditelja, zgodovinarja in teologa dr. Franca Kovačiča, med drugim začetnika znanstvenega, še posebej zgodovinskega delovanja na Spodnjem Štajerskem. Franc Kovačič (1867-1939) je bil prepričan, da se lahko Slovenci le s preučevanjem in zavedanjem lastne preteklosti enakovredno zoperstavijo agresivni in vsestransko napredujoči germanizaciji. Cilji društva in inštituta so leta 2007, vsaj glede germanizacije, drugačni, vsekakor pa temeljijo na ideji o zavedanju glede preteklosti. Potem ko so leta 1998 ustanovili Zgodovinsko društvo Franca Kovačiča, so zdaj za uspešnejše znanstvenoraziskovalno delo na področju humani-stike in družboslovja ustanovili še inštitut. Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, ki bo deloval v okviru društva, je prvi tovrstni inštitut na območju mestne občine Maribor in širše regije. Njegove prednostne naloge so preučevanje zgodovi-
Razstava Tanje Špenko
V Peterokotnem stolpu na ljubljanskem gradu je na ogled razstava Pot navzven in pot navznoter slikarke Tanje Špenko. Razstava pomeni preobrat iz tridimenzionalnega raziskovanja slikarskega polja v dvodimenzionalnega. Slike so jasno nadaljevanje prejšnjih slikarskih iskanj, kjer umetnica ohrani značilno barvno ozadje in intenzivno umetniško potezo. Na slikah so elementi, kot so pike, spirale, črte, vendar ti niso podrejeni del celote, temveč so postavljeni v center kot nosilci slikovnega polja. Slike je umetnica ustvarjala
Napovednik dogodkov
ČETRTEK, 19.4.2007
ne mesta in regije, zaposlovanje mladih obetavnih strokovnjakov s področja humanistike in družboslovja, načrtovanje in znanstvenoraziskovalno sodelovanje s pomembnimi kulturnimi institucijami na območju severovzhodne regije, skrb za spoznavanje, vrednotenje, ohranjanje slovenske kulturne dediščine in slovenske nacionalne identitete, kakovostno predstavljanje zgodovine mesta in regije domači javnosti ter skrb za predstavitev in približanje zgodovine mesta in regije članicam EU. L. H.
Umetnost Tanje Špenko
na aluminijevih ploščah, ki jih je sama obdelala. Na samostojnih razstavah doma in v tujini se je Tanja Špenko predstavila ena-intridesetkrat. Svojo umetniško pot je začela graditi na temeljih modernističnega raziskovanja slikarskega polja. V zgodovino moderne slovenske umetnosti se je zapisala s svojimi slikarskimi objekti iz osemdesetih let. Gre za samostojne, v prostor postavljene predmete različnih oblik, od pravokotnih do zaobljenih, izdelanih v mešani tehniki. Tak pristop je umetnici omogočal preseči klasično razlikovanje med kiparstvom in slikarstvom. V devetdesetih letih je umetnica razvijala svojo pot raziskovanja tridimenzionalnega objekta v slikarstvu. Njene slike še bolj od prejšnjih segajo v prostor in zahtevajo od gledalca pogled z vseh mogočih gledišč. L. H.
19.30 Slovenska filharmonija: Tolkalni ansambel Kroumata (Švedska) - klasična glasba
20.00 MGL: PetrZelenka: Zgodbe vsakdanje norosti
20.00 Ljubljanski grad: Anja Bukovec, violina - klasična glasba
21.00 Cankarjev dom: B. Hamer: Faktotum (Factotum)—film po romanu Charlesa Bukovvskega
PETEK, 20.4.2007_
19.00 Slovensko mladinsko gledališče:
Matjaž Pograjc: Ljubezen na smrt
19.30 SNG Drama: Michael Frayn: Kopenhagen. Gostuje: SNG Drama Maribor.
19.30 Mestni muzej: Živa Ciglenečki, violina & Tilen Artač, violončelo - klasična glasba
20.00 SNG Drama: Žarko Petan: Fatalna komedija
SOBOTA, 21.4.2007_
17.00 Gledališče za otroke in mlade:
Milan Dekleva: Trije prašičji prašički. Izvaja: Gledališče za otroke in mlade. Za otroke od 4. leta dalje.
17.00 Cankarjev dom: Katalena
-	glasbena delavnica
20.15 Cankarjev dom: Melita z godci
-	slovenske ljudske pesmi
22.00 KavaČaj: Milonga del Alma
-	večer argentinskega tanga
NEDELJA, 22.4.2007_
16.00 Gledališče za otroke in mlade:
S. Makarovič: Pekarna Mišmaš
-	gledališka predstava
20.00 Križanke: Blackmore's Night (Velika Britanija) - folk ročk
PONEDELJEK, 23.4.2007_
19.30 SNG Drama: Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi. Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje.
19.30 MGL: Petr Zelenka: Zgodbe vsakdanje norosti
TOREK, 24.4.2007_
19.30 SNG Drama: Morris Panych: Bdenje. Gostuje: Gledališče Ptuj.
79.30 Studio14 Radia Slovenija:
Aleksander Gadžijev, klavir - klasična glasba. Prost vstop.
SREDA, 25.4.2007_
20.00 SNG Drama: Neil Labute: Razsutje/ Igre poslednjih dni. Gostovanje Zavoda Imaginarni in Mini teatra.
19.30 Slovenska filharmonija:
Zborovska glasba 2007 - koncert zborovskih novitet slovenskih skladateljev
20.00 Cankarjev dom: Neznosna lahkost bivanja - sodobni ples
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
Demokracija ■ i6/xn ■ 19. april 2007
47
Narodni buditelj Franc Kovačič
RADldT ZELEIMI VAL
93.1 & 97.0 Mhz
FILM
Božanske skrivnosti
Monika Maljevič
Nekdanja misijonarka po tragični smrti družine izgubi vero v Boga in postane strokovnjakinja za znanstvene razlage verskih pojavov.
Demokracija ■ i6/xn • 19. april 2007
Toda pri raziskovanju čudnih dogodkov vmajhnem mestecu na ameriškem podeželju, kjer naj bi razsajalo deset božjih kazni, od rdeče obarvanih rek, velikega števila žab in nepreglednih rojev kobilic, se njen pristop izkaže za pomanjkljivega. Lokalna skupnost za vse dogodke krivi majhno deklico, ki naj bi jo obsedle temne sile. V boju s strahom in lastnimi prepričanji mora nekdanja misijonarka Katherine znova najti vero in zaupati svojim sposobnostim.
Katherine Winter, igra jo Hila-ry Swank, ne verjame v čudeže, ampak samo v dejstva. Je nekdanja duhovnica, ki pa je slekla duhovniško obleko, ko je izgubila mlado hčer in moža med misijonarsko nalogo v Sudanu. Zdaj išče odgovore po znanstveni poti in ne z molitvijo.
Kot univerzitetna profesorica zdaj razkrinkava domnevne čudeže, kličejo jo na vse konce sveta, kjer raziskuje jokajoče kipe, stenske madeže, ki spominjajo na svetnike, in krvaveče dlani.
Do zdaj je rešila še čisto vse božanske skrivnosti. Toda ko učitelj iz majhnega mesta Doug Blackwell (David Morrissey) prosi za njeno pomoč pri razrešitvi čudnih pojavov, za katere mislijo, da jih je poslal Bog, Katherine in njen partner Ben (Idris Elba) spoznata, da so lahko včasih čudeži zahrbtni, da je meja med vero in vraževerjem lahko tudi zabrisana. Haven je mestece, skrito v gozdu in močvirju Louisiane, kjer ni vse tako, kot bi moralo biti. Umrl je otrok in reka se je spremenila v kri, kar je šele začetek. Zdi se, da so mesto prizadele svetopisemske nadloge.
Prvič v svoji karieri Katherine ne more razložiti pojavov s pomočjo znanosti. Meščani so prepričani, da je skrivnostni otrok Loren McConnell (Anna Sophia Robb) kriva za božji srd.
The Reaping	m
Režija: Stephen Hopkins
Scenarij: Carey Hayes in Chad Hayes po zgodbi Briana Roussoja
Produkdja: Erik Olsen, Steve Richards, Bruce Berman
Igrajo: Hilary Swank, Daivd Morrissey, Idris Elba, Burgess Jenkins,
David Jensen, Lara Grice, Jillian Batherson, Manolo Cardona
Premiera: 19.4.2007
Distribucija: Ljubljanski kinematografi
Produkcija Producent Joel Silver, ki je ustvaril tako velike uspešnice, kot so Matrica, Umri pokončno in Smrtonosno orožje, pravi za Grozljivo žetev, da ni običajen triler, ampak gre za kompleksen film. »Pri tem filmu je najboljše to, da se ne ve, kdo je dober in kdo slab.«
Swankova je prebrala scenarij za Grozljivo žetev malo pred tem, ko je prejela oskarja za najboljšo žensko vlogo v filmu Punčka za milijon dolarjev. »Nisem mogla nehati,« se spominja. »Stvari so se odvijale popolnoma nepričakovano. Zdela se mi je zelo strašna zgodba. Izpostavila je poseben vidik, in sicer da v življenju ni nič tako, kot se zdi. Ljudje radi ocenjujemo na prvi vtis. Zdi se mi, da je zelo pomembno, da si odprt in ne sklepaš prehitro.«
»Katherine Winter je ženska, ki je v življenju že veliko doživela, ko je pomagala ljudem,« pravi Swankova. »Tako kot mi vsi hoče tudi ona odkriti smisel svojega življenja, zato se odloči raziskovati domnevne čudeže. Potuje po svetu in poskuša doumeti resnico. Hkrati pa se sprašuje, če Bog in čudeži zares obstajajo, zakaj je potem izgubila hčer in moža.«
Lik Katherine Winter je zasnovan na resničnih skeptikih in znanstvenikih, ki se spopadejo z nenavadnimi pojavi in čudeži. »Povsod po svetu ljudi privlačijo čudeži,« pravi Silver. »Tudi ko jih znanstveniki razložijo, nekateri verniki še vedno nočejo verjeti. Gre za večni spopad med znanostjo in vero.« H
V sobotnem Večeru je odslej poleg priloge »V soboto« še več športnih, regionalnih, kulturnih in drugih aktualnih novic ter povsem nova rubrika »Teden v sliki«.
AVTOMOBILIZEM
í y
Zmagovalni pohod
Tekst in foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute
npr
TEHNIČNE KARAKTERISTIKE
'"I
V_ y
Opel corsa 1,3 CDTI sport
a seveda nosi Oplovo oznako. In še nekaj je bilo precej 'italijanskega' pri tej corsi - izdelava. Verjetno je imel kateri od nemških delavcev slab dan, ker pri drugih novih corsah do sedaj takšnih napak še nisem opazil. Ropotanje voznikovih vrat se še nekako da preživeti, nikakor pa težav z vžiganjem motorja in njegovim nepričakovanim ugašanjem, ko se je v mrzlih jutrih ustavljal na semaforjih. Omeniti moram tudi veliko porabo goriva glede na obljube, saj je na testu znašala skoraj sedem litrov, čeprav se da s pazljivo vožnjo porabiti tudi manj kot pet litrov na 100 kilometrov, in več hrupa, kot bi si ga želeli. Ostanejo pa le še pohvale. Iz le 1,3 litra delovne prostornine iztisne kar 90 'konjev', ki jih sicer ni občutiti v tolikšnem številu, a so vseeno zelo poskočni in dajejo corsi celo nekaj športnega vtisa. Agregat v nasprotju s pričakovanji povsem solidno vleče že iz nizkih vrtljajev in rad vztraja pri visokih. Za odličen izkoristek vseh potencialov je 'kriv' še ročni menjalnik s šestimi stopnjami, ki so dobro preračunane, voznik pa nikoli nima težav z izbiro prave.
Kako zelo je Opel potreboval novo corso, je bilo vsem jasno že pred prihodom novega modela. Krizi, ki je prizadela tradicionalno znamko, kar ni bilo videti konca, uspehi nove corse pa so znova pognali veselje po zamašenih žilah zaposlenih in njim nadrejenih v evropski podružnici velika-
na GM. In tako se je neuspešna zveza s Fiatom po njenem pretr-ganju izkazala za zelo uspešno.
Sad skupnega dela Ko sta
GM in Fiat razvijala novo platformo za svoja mala vozila, sta vanjo položila veliko svojih upov. Oba sta bila v krizi, še posebej Italijani, in rešitev naj bi bil vnovični uspeh malih avtomobilov. Tistih, ki jih prodajo največ. Čas je že pokazal, da je moralo biti tako, in sedaj ko gresta vsak svojo pot, ju druži več, kot bi sprva mislih. V tokratnem testnem primeru je najočitnejši motor, ki je Fiatov,
mere (dolžina x širina x višina) v mm 3999 x 1713 x 1488
TEHNIČNI PODATKI
OPEL CORSA 1,3 CDTI
vrsta motorja
turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj
prostornina v ccm
1248
moč v kW (KM) pri vrt./min
66 (90) pri 4000
največji navor v Nm pri vrt./min
200 pri 1750-2500
menjalnik
ročni, šeststopenjski
pogon
na sprednji kolesi
medosna razdalja v mm
prtljažnik v litrih
285/1050
masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1100 (445)
največja hitrost v km/h
pospešek 0-100 km/h v s
poraba (po normah EU) v 1/100 km
poraba na testu v 1/100 km
cena vozila v EUR
5,9/3,8/4,6
14.360
50	Demokracija • 16/x11 ■ 19. april 2007
AVTOMOBILIZEM
Zaradi odličnih lastnosti je prav ta motor tisti, ki si ga v svoji corsi želi največ kupcev in prav imajo. Le z visoko ceno se morajo sprijazniti in na leto narediti dovolj kilometrov, da se jim nakup splača.
Petvratna je uporabnejša Na
splošno je občutek v kabini nove corse, če pustimo ob strani omenjene napake pri izdelavi, zelo dober. Tisti pravi, nemški, ko se zdi, da je celoten avtomobil sestavljen iz enega kosa. Masivnost poudarjata široka prednja stebrička, ki precej učinkovito zastirata pogled, a se da na to hitro navaditi in se hkrati zavedati, da so današnje varnostne zahteve pač takšne. Corsa je na preizkusnih trkih Euro NCAP osvojila vseh pet zvezdic, kar pomeni, da se varneje v razredu malih avtomobilov že težko peljete. Zanimivo, da je po merah celo večja od prve astre. Zato je kabina dovolj prostorna, predvsem spredaj, zadaj bo potnike motila nizka streha, ki strmo pada proti zadku. Tudi v prtljažniku ne moremo pričakovati prostorskih čudežev, ima pa uporabno dvojno dno, če prevažate kakšne predmete, ki bi
jih radi na ta način ločili. Tri-vratna izvedenka povzema nekaj oblikovnih elementov večje astre, zato je videz privlačen in športen. Bolj pa trpi uporabnost, ker je dostop do zadnje ldopi bistveno težji in odpiranje dolgih vrat na ozkih parkiriščih nerodno. Če se v takšni corsi dnevno vozita največ dva, bo odločitev kar prava. Zelo lepa podrobnost, ki je na voljo le z bogatejšimi paketi opreme, so od zadaj nežno osvetljeni prosojni gumbi. Corsini notranjosti dajejo videz sodobnosti in prijaznosti, za varnost pa skrbi kar šest zračnih blazin in vreč.
O uspehih nove corse že govorijo številke, ki so popravile uvrščanje Opla na statističnih lestvicah, o uspešnem razvoju skupne platforme GM in Fiata pa poleg corse govori tudi grande punto. Deljenje stroškov je danes povsem običajna navada, vendar se pri nekaterih vozilih to kaže v preveliki podobnosti, saj jih ločijo le drugačne značke. Tokrat sta končna izdelka dovolj drugačna, da bosta všeč precej različnim okusom. Vsak po svoje na svojem zmagovalnem pohodu. IS
AVTOPRALNICA
AP 24 ur
f (Center Kompas Stp)
Celovška cesta 206
Odprto -	a —
NON STOP 24ur! , PgjflrC y
Tel 01/500-37-53 Avtopralna steza ¡pmopostrežne storitve
Samopostrežni sesalniki mopostrežni čistilniki preprog mopostrežna avtopralnica
10 let
Parkirna hiša WTC
Dunajska cesta 158
Odprto pon-pet 07.00-18:01 sobota 07:00-13:01
Tel 01/58-97-855 Strojno - ročno pranje j Notranje čiščenje *" Poliranje
Globinsko čiščene
+ VULKANIZEP3TV0
Novici
RENAULT Svojo priljubljenost je Renault po uspehih v formuli 1 močno povečal, zato se je precej razširil krog fe-nov. In temu so sledili tudi novi modeli, ki na takšen ali drugačen način zaznamujejo
fantastične trenutke preteklih sezon. Zadnji v vrsti je renault me-gane Renault F1 Team R26, ki seje kot prvi v Sloveniji znašel v lasti Darka Strahiniča, aktivnega člana domačega Renault kluba. Še bolj pomembno; zaradi navdušenja in dobre volje je poleg tega nabavil še povsem nov dirkalnik dio cup, ki ga bo v tej sezoni na cestno-hi-trostnih dirkah vozil državni prvak v gorsko-hitrostnih dirkah Igor Dekleva. Seveda bo s svojo značilno barvo namenjen tudi promociji kot predvozilo na številnih domačih prireditvah.
SSANGYONG ACTYON SPORTS Nove oznake so danes izjemno priljubljene, saj s seboj nosijo prestiž ustvarjanja novih razredov. Ssangyong si je zamislil SUT - Sport Utility Truck in actyon sports je novi model, ki naj bi to predstavljal. Gre za ekstravagantno oblikovan pick-up, ki oblikovno izhaja iz actyona, le da ima od drugih vrat nazaj odprt tovorni prostor. Nosilnost znaša okoli 750 kilogramov, skoraj pet metrov dolg poltovornjak pa lahko vleče še 2,3 tone težko prikolico. Notranjost je kopija actyonove, kar pomeni nekaj več udobja v primerjavi z nekatero konkurenco in športen videz. V ponudbi je le turbodizelski agregat z 2,0 litra delovne prostornine in vso sodobno tehniko, tako daje navora 310 Nm, 'konjev' pa 141 (104 kW). Povprečna poraba znaša 7,9 litra na 100 km, medtem ko je pogon v osnovni različici na zadnji kolesi, v dražjih (+1600 €) pa priklopljivi štirikolesni z reduktorjem, tako da osnovna različica stane 21.690 evrov, 4x4 s paketom opreme 'free' pa 23.290 evrov.
Demokracija ■ i6/xn • 19. april 2007
51
ZNANOST IN TEHNIKA
Slepe pege vesolja
Črne luknje so eden najbolj skrivnostnih, a hkrati tudi spektakularnih pojavov v vesolju. Čeprav nekateri še danes dvomijo o njihovem obstoju, čedalje več dokazov kaže nasprotno.
Aleš Kocjan, foto: arhiv Demokracije
Teorijo o črni luknji je prvič postavil francoski astronom Pierre Laplace v svoji knjigi Zasnova sistema sveta. Svojo teorijo je razvil na podlagi Newtonovega zakona o gravitaciji. Trdil je, da če bi imela neka zvezda enako gostoto, kot jo ima Zemlja, bi bila njena masa tako velika, da njeni gravitaciji, ki bi jo povzročala takšna masa (čim večja je masa, večja je gravitacija), ne bi moglo nič uiti - niti svetloba, zaradi česar bi bila takšna zvezda za nas nevidna. Takšna zvezda naj bi predstavljala nekakšno črno luknjo, ki bi vase posrkala vse, kar bi se ji približalo. Ker so bili znanstveniki mnenja (tako mnenje prevladuje še danes), da zvezde s tako veliko gostoto ne obstajajo, se teorija v znanstvenih krogih ni
prijela. O črnih luknjah so začeli znova razmišljati po letu 1916, ko je Albert Einstein objavil svojo znamenito relativnostno teorijo, v kateri je Newtonovo gravitacijsko silo nadomestil z novo tezo o popačenju prostora in časa. Nekaj mesecev po objavi teorije se je pojavil nemški astronom Kari Schvvarzschild, ki je s pomočjo enačbe prvič opisal črno luknjo.
Gravitacijske požrešnice Ker
si nihče ni znal predstavljati tako močne gravitacije, je razprava o črnih luknjah sčasoma spet po-
Črne luknje naj bi najpogosteje nastale ob eksploziji supernove.
Na sliki: rentgenska slika ostanka Keplerjeve supernove SN 1604
tonila v pozabo, vse dokler niso astronomi v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s pomočjo novih naprav na skrajnem robu vesolja odkrili nenavadne objekte, ki niso oddajali nobene svetlobe in so izkazovali visoko stopnjo tveganja. Pri tem so se znova spomnili črnih lukenj in jih začeli znova preučevati. Bi-
stveni napredek na tem področju je naredil matematik Roy Kerru z Nove Zelandije. Razvil je Einsteinovo teorijo o zvezdi, ki se je sesula sama vase, pri tem pa je nastala velika gravitacija, ki posrka vse okoli sebe. Njegovo delo je nadaljeval Stephan Hawking iz Cambridgea, za katerega nekateri pravijo, da je k razumevanju gravitacije prispeval več kot Einstein. Njegovo največje odkritje je bilo, da se črne luknje počasi razkrajajo. Danes seje med znanstveniki uveljavilo prepričanje, da črne luknje nastajajo kot posledica zvezde, ki se ob koncu svojega »življenja« sesuje sama vase. Pri tem se masa močno zgosti in dobi močno gravitacijo, ki vase posrka vse, kar se ji približa - tudi svetlobo, zaradi česar luknje ne vidimo. Teoretično so lahko luknje zelo majhne, tako rekoč mikroskopske, lahko pa dosežejo tudi velikost vidnega vesolja.
52
Demokracija • i6/xn ■ 19. aprü 2007
ZNANOST IN TEHNIKA
V luknjah čas teče počasneje
Če so si danes znanstveniki dokaj enotni glede obstoja črnih lukenj (najlepši dokaz zanje so zvezde, ki se vrtijo okoli nevidnega nebesnega telesa), pa si niso enotni glede tega, na kakšen način luknje privlačijo druga telesa, kaj se z njimi zgodi, ko zaidejo v črno luknjo, in kako teče čas v njej. Glede privlačnosti za druga telesa so nekateri prepričani, da za to, da črna luknja vase posrka neko nebesno telo, obstaja neki rob; od tam naprej ni več rešitve. Drugi menijo, da kakšnega posebnega robu ni, pač pa da se privlačnost postopoma povečuje. Einsteinova relativnostna teorija pravi, da čas v črni luknji teče toliko počasneje, kolikor močnejša je gravitacija. Gravitacija črne luknje je močnejša kot kjer koli drugje v vesolju, kar pomeni, da čim bliže je vesoljec črni luknji, večja je gravitacija, s tem pa mu čas počasneje teče. Če bi bil denimo od luknje oddaljen le še sekundo, bi se nam zdel čas neskončen, njemu pa bi
tekel normalno. Kar bi se nam zdelo neskončno dolgo, bi bilo zanj le sekunda. Obstajajo tudi znanstveniki, ki menijo, da črna luknja nima posebnega vpliva na čas. Tudi glede tega, kaj se zgodi s telesi, ki jih vase posrka črna luknja, ni enotnega mnenja. Nekateri pravijo, da se objekti, ki jih posrka črna luknja, v njej le
preoblikujejo, drugi pa, da se razgradijo in izginejo.
Informacijski paradoks Naj
večji zagovornik te teorije je bil do nedavnega znameniti, na invalidski voziček prikovani fizik Stephen Hawking, ki je več kot 30 let zagovarjal tezo, da črna luknja uniči vse, kar se v njej znajde. Proti takšni teoriji sta pred dvema desetletjema nastopila nobelovec Gerard 't Hooft in Leonard Sus-skind, ki sta trdila, da je takšna teorija v nasprotju s kvantno fiziko, po kateri se informacije oziroma delci ne morejo popolnoma izbrisati. Po njunem prepričanju črna luknja deluje podobno kot pisarniški rezalnik papirja. Z njim lahko zaupne dokumente razrežete na tako drobne koščke, da jih ni več mogoče sestaviti, a če poznate mehanizem njihovega nastanka, jih lahko znova rekonstruirate. Na ta način se po njunem prepričanju informacije le preoblikujejo, ne pa izginejo.
Po objavi te teorije, ki so jo desetletje pozneje potrdili tudi ma-
tematični izračuni, je Hawking na predavanju na konferenci fizikov v Dublinu leta 2004 priznal svojo zmoto. Dejal je, da se je glede tega, kaj se dogaja v črni luknji, več kot 30 let motil, hkrati pa je presenetil z novo teorijo, ki temelji na hipotezi obstoja mnogih vzporednih svetov v črni luknji. Ali ta njegova teorija drži, ne vemo, saj natančnejši izračuni, ki bi potrdili ali ovrgli njegovo novo idejo, še potekajo. Hawking pa ima vsekakor prav, ko trdi, da črne luknje niso povsem črne in da vseeno oddajajo zelo šibko sevanje. To sevanje, ki se v čast odkritelju imenuje Hawkingovo sevanje, naj bi nastajalo zaradi kvantnih pojavov prav na meji, od koder najhitrejši delci še lahko pobegnejo pred večno pogubo črne luknje. Takšno sevanje, ki črni luknji počasi jemlje maso in energijo, je tudi razlog, da črne luknje sčasoma (če se ne širijo z vsrkavanjem novih delcev) najverjetneje izhlapijo. To pa je še eden dokaz, da nič v vesolju ni večno. IS
Fizik Stephen Hawking
Demokracija • i6/xn ■ 19. april 2007
53
ŠPORT
Car turnega smučanja
Miran Mihelič, foto: Miha Sinčič
Ob deseti obletnici izdaje so v Bovcu znova predstavili priročnik Skrivnosti nedotaknjenih strmin. V tujini je knjiga močno odmevala, v Sloveniji so ga hvaležno sprejeli mnogi navdušeni turni smučarji, turizem pa ga je prepustil pozabi.
S strani stroke je knjiga takoj dobila najvišjo oceno, medtem ko takšne ocene še niso dobili nekateri lastniki in upravljavci slovenskih smučarskih centrov, desetletja socializma pri-sesanih na državne prsi.
Skrivnosti strmin Mnogi smučarji se že v ranih letih intenzivno posvečajo smučanju zunaj urejenih smučišč v visokogorju. Poseben izziv in zadovoljstvo prestavlja smučanje na večjih strminah - alpinistično smučanje. Na podlagi bogatih izkušenj sta Borut Črnivec in Andrej Terčelj napisala priročnik Skrivnosti nedotaknjenih strmin s 101 nasvetom za smučanje zunaj urejenih smučišč, ki je bil deležen vrste pohval poznavalcev kot tudi manj izkušenih uporabnikov. Kot so dejali ob predstavitvi, predstavlja oz. odpira danes turno smučanje »zunaj urejenih smučišč v sredogorju in visokogorju novo poglavje v rekreaciji in tako
tudi novo tržno nišo v turistični ponudbi. Turni smučar se na vrh gore oziroma cilja praviloma povzpne z lastnimi močmi, peš ali na smučeh. Turno smučanje se odvija na položnih in zmerno strmih pobočjih, kjer (v dobrih snežnih razmerah) padci niso kritični«. Kot je znano, se je turno smučanje v rekreativni obliki pojavilo z razvojem zimskega turizma v Alpah že na začetku prejšnjega stoletja. Tako je bistveno pospešilo ali pa celo sprožilo nastanek smučarsldh središč in današnjega "alpskega" smučanja ob žičnicah. Le na Kaninu, kjer so posebno ugodne razmere za visokogorsko turno smučanje, kjer je mogoč dostop tudi z žičnico, se ta zvrst ne razvija kot turistična ponudba. Videti je, kot da so si dosedanji lastniki kaninskih žičnic kljub številnim spodbudam pred tem zatiskali oči. Slišati je bilo izgovor, da so tu nevarna kraška brezna. Obiskovalci se sprašujejo, kako je mogoče, da
teh brezen že davno niso prekrili z mrežami, saj bi bil problem rešen s komaj nekaj deset tisoč evri, a se kljub temu nič ne premakne, negativne posledice pa se seštevajo.
Težavnost turne smuke v sio
veniji je ta čas težavnost turnih smukov ocenjena na dva načina: starejši način (vodnik TURNI SMUKI, 2. izdaja, Miro Črnivec in Ciril Praček, Planinska založba, LJ 1985) loči tri razrede smukov: lahke, srednje težke, težke; novejši način (vodnik SLOVENIJA - TURNOSMUČARSKI VODNIK, Igor Jenčič, Sidarta, LJ 1998) pa postavlja pet težavnostnih stopenj: nezahtevno (I), delno zahtevno (II-), zahtevno (II), bolj zahtevno (II+), zelo zahtevno (III-/III) in dodatno "ledeniško" (v oklepajih so navedene pripadajoče ocene po francoski lestvici, ki se sicer uporablja za ocenjevanje težavnosti alpinističnih smukov). Srednje težki: Kanjavec-Krma
(čez Boh. vratca) / 1900 m (ma-rec-maj), Kredarica-Vrata (za Cmirom) / 1600 m (marec-maj), Turn pod Razorjem-Mlinarica / 1300 m (marec-maj), Težji: Grin-tovec-Kokrško sedlo-Kamniška Bistrica / 1900 m (januar-april), Stol-Završnica (Zabreški plaz) / 1600 m (janar-marec), Stenar -Sovatna-Vrata / 1500 m (marec-maj). Nadgradnjo turnega smučanja v visokogorju predstavlja alpinistično smučanje. To se odvija na večjih strminah (nad 45 stopinj) oziroma bolj izpostavljenih pobočjih, kjer vsak zdrs ali padec predstavlja resno nevarnost. Redki začetki alpinističnega smučanja v visokih alpskih stenah segajo v sredino tridesetih let. Opazno pa je postalo šele z začetkom sedemdesetih let in takrat kmalu zaživelo tudi pri nas. Med najlepšimi spusti so z Mangarta na sedlo in naprej do Belopeških jezer - višinska razlika 1700 m; s Škrnatarice čez Gulce v Vrata - višinska razlika 1500 m, s Pihavca čez Luknjo v Vrata - višinska razlika 1400 m. Avtorja knjige Skrivnosti nedotaknjenih strmin sta zahajala veliko tudi na Bovško, saj je tam ne le izhodišče za turne smuke na obeh straneh Kanina, Mangarta, v smeri Komne, ampak prav tako iz Trente za triglavske turne smuke. Lepote belih strmin visokogorja sta začela spoznavati v spremstvu Borutovega očeta Mira Črnivca, ki je izdelal tudi karto turnih smukov Kanina in Rombona ter po njej vodil cele skupine prijateljev in jim tako iz navdušenja približal tudi ta del slovenskega visokogorja, da so postali sčasoma stalni obiskovalci oz. turisti, tudi čez poletje.
Pozitivno o priročniku Pred
izidom knjige je svetovno znani alpinist in alpinistični smučar Viki Grošelj zapisal, da sta av-
54
Demokracija • i6/xii • 19. april 2007
Radost visokogorskega smučanja
Esad Babačič
Prva tekma slovenske reprezentance na SP skupine B v hokeju na ledu je bila v znamenju premoči risov in zgrešenega navijaškega dekorja, ki ni bil preveč hokejski.
Namesto da bi dvorana v en glas spodbujala naše hokejiste, smo bili priče pravcati maškaradi. Celo odlični navijači Olimpije, ki so pokazali pravi navijaški duh, niso mogli združiti večinskega dela tribun. Na srečo pa celotna atmosfera ni vplivala na naše fante, ki so gostom pokazali, kje se igra pravi hokej. Pozornost večinskega dela publike je bila usmerjena k čudežnemu dečku slovenskega hokeja Anžetu Kopitarju, ki sveti kot prava zvezda. Že po prvih taktih tekme pa je postalo jasno, da je Kopy prišel igrat in ne zabavat atrakcij željnih gledalcev na sediščih. Čutiti se je dalo, koliko mu je do tega, da se čim prej ujame s svojimi soigralci in prijatelji. In res se je izkazalo, da je prvi napad naše reprezentance prav ubijalski. Že neštetokrat dokazana Razingar in Jan sta tudi tokrat pokazala, da slovenski hokej brez njiju ne bi bil tam, kjer je. Ob gledanju tekme in navdušenju publike so mi mish ušle v finale domačega prvenstva, ko razen najbolj zvestih in zagrizenih ljubiteljev hokeja v Tivoliju skoraj ni bilo žive duše. Resno sem se vprašal, kje so navijači takrat, ko je treba podpirati matični klub, za katerega vsi vemo, da je na robu preživetja. Saj je prav, da mladega Kopitarja častijo do neba, vendarle ne smemo pozabiti tudi drugih junakov, ki so v minulih letih dvigovali ceno našega hokeja. Koliko odličnih hokejistov Olimpije in Jesenic je prispevalo svoj delež k temu, da smo še vedno blizu vrha svetovnega hokeja. Velika škoda je, da nismo v dresu reprezentance še zadnjič pozdravili enega najboljših napadalcev zadnjega obdobja Tomaža Vnuka, zato pa smo se še enkrat prepričali, kdo je duhovni vodja te generacije. Nobenega dvoma ni, da brez deleža Iva Jana to moštvo ne bi bilo tako kakovostno, zato ni nobenega dvoma, kdo je še vedno prva palica te izbrane vrste. Gre za izjemno natančnega strelca z izbrano tehniko, ki ima vedno rešitev več. Njegova podaja Kopitarju je bila za učbenike tako kot tudi Anžetov strel, ki ni bil prav nič lahek. Boljši poznavalci se strinjajo, da idealen pas Iva Jana le ni bil tako lahek za realizacijo, kot se je zdelo. Prav tako je bilo jasno, da se Kopitar kljub svojemu mojstrstvu ne more sam sprehajati po ledu. Hokej je šport, ki ne dopušča veliko prostora in časa, zato je toliko teže preigravati; vsaka izjemna poteza pa ima temu primerno težo.
kušenim nasvetom z veliko volje in truda posegla na področje, ki je bilo prej s strokovno literaturo izredno slabo pokrito. Duhovito in nevsiljivo posredovanje številnih nasvetov, ki bodo pozimi v gorah prišli prav, je velika vrednost knjige. Še večja vrednost pa je, da sta avtorja sama vsak nasvet preizkusila v praksi, saj sodita med vodilne alpinistične smučarje v Sloveniji.
Roman Šturm jima izraža hvaležnost, ker sta izpolnila poslanstvo v duhu razvijanja in ohranjanja filozofije čistega, estetskega smučanja, ki bo v snegu puščalo sledi. Te nam bodo v veselje in ponos.
France Zupan, starosta slovenskih turnih smučarjev, je dejal, da je v priročniku na enem mestu združeno vse, kar mora vedeti smučar, ki se podaja v lep, toda nevaren zimski svet. Pomeni najpopolnejšo in vsestransko knjigo o tej tematiki, za kar je odločilno dejstvo, da avtorja nista samo vešča pisanja, ampak sta predvsem uveljavljena alpini-
sveti plod izkušenj, pridobljenih v trdi resničnosti visokogorja.
Knjigi na pot sta avtorja zapisala, da je smučanje pri nas eden najbolj množičnih in priljubljenih športov. Čedalje več ljudi ne želi smučati na urejenih smučiščih za množice, vendar se iz strahu pred neznanim ne odločijo za prvi korak. Hkrati je čedalje več ljudi, katerih pustolovščina se konča pod plazom ali na drug tragičen način, zato je sprva priporočljivo spremstvo vodnika in upoštevanje zapisanih ali ustnih nasvetov. Ta priročnik vključuje predvsem napotke, ki jih v slovenski in tuji literaturi doslej ni bilo zaslediti ali pa gre za posebnosti, ki drugod niso dovolj razložene. Priročnik prinaša torej večjo varnost in zanesljivost, da bomo lahko zaužili vse radosti, ki nam jih ponujata zima in pomlad v naravnem okolju visokogorja. In še to: zaželen gost v tem »nekoristnem svetu« je le tisti, ki se zaveda, da to ni njegov, temveč Zlatorogov dom. O
SLOVENSKA HOKEJSKA REPREZENTANCA je uspešno začela svetovno prvenstvo skupine B. Po uvodni zmagi nad Romunijo z 10:1 so risi suvereno obvladali še Madžare s 4:1. Naši fantje so torej resni kandidati za prvo mesto.
ROKOMETAŠl CELJA PIVOVARNE LAŠKO so v nedeljo v Velenju še trinajstič dvignili kvišku pokalno lovoriko. V razburljivem finalu so s 28:26 premagali domače Gorenje. Na turnirju sta nastopila še Trimo Trebnje in Krka.
Demokracija • i6/xn ■ 19. april 2007
55
Razbili dve združbi
Bogdan Sajovic, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana
Policisti so razbili dve združbi, ki sta služili s tihotapljenjem ilegalnih prebežnikov. Pri razbitju ene od njiju je šlo za skupno akcijo Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.
Generalna policijska uprava je na tiskovni konferenci predstavila dve uspešni akciji, s katerima so presekali mednarodne poti, po katerih so kriminalci v Zahodno Evropo vozili ilegalne prebežnike. Eno od akcij so vodili s pomočjo policijskih uprav oziroma državnih organov Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovenska policija je v zadnjih mesecih lanskega in na začetku letošnjega leta zaznala povečano število ilegalcev, ki so prihajali iz severne Afrike oziroma z Bližnjega vzhoda. Prestregli so kar nekaj takšnih transportov, ujeti prebežni-ki pa so trdili, da so Palestinci, in so prosili za politični azil. Po namestitvi v azilnem domu so navadno hitro izginili v neznano.
Ilegalni prebežniki so prihaj ali iz Egipta, Palestine, Turčije. Potovali so po dveh poteh. Eni so z letali iz Egipta poleteli v Sarajevo, drugi pa so v Sarajevo prišli iz Turčije prek Skopja. Ilegalci so v Sarajevu dobili zvezo, ki jih je nato prek Zagreba prepeljala čez slovensko-hrvaško mejo in nato prek Ljubljane v Italijo. Italija sicer ni bila končni cilj večine prebežnikov. Večina je
56
nameravala iti naprej, predvsem v Francijo in Nemčijo.
Tihotapci z ljudmi so dobro zaračunavali svoje storitve. Pot od Sarajeva do Itahje je ilegalne prebežnike veljala od dva do tri tisoč evrov za osebo. Samo za prevoz prek Slovenije so prevozniki zahtevah po štiristo petdeset evrov za osebo ne glede na to, ah je šlo za moškega, žensko ah otroka. Pri prestreženih transportih so preiskovalci predvsem prišli do dokazov, da je bilo prevažanje okrutno, ljudje natlačeni kot sar-
dine v kombijih, tako da je bilo ogroženo celo njihovo življenje. Predvsem so bih izčrpani, tudi lačni in žejni, skoraj dehidrirani.
Ker je precej ilegalcev prišlo iz Egipta, so policisti septembra 2006 sprožili operacijo s kodnim imenom »Sfinga«. Pri preiskavi so
uporabili vse metode, tudi posebna sredstva. Pred dnevi so operacijo končali. V Ljubljani so prijeli štiri glavne organizatorje (in dva sodelavca na nižji ravni). Izkazalo se je, da so organizatorji vsi tuji državljani. Dva Egipčana, stara 37 in 36 let, živita v Ljubljani. Sta brezposelna in sta že imela opravka s policijo, vendar imata tu družini, zato ju ni mogoče izgnati. Druga dva sta 33-letni Iranec in sedem let mlajši Srb, ki sta prosilca za azil. Vsi štirje so v priporu, kjer bodo počakali na sojenje. Policija je zaplenila tudi nekaj dokumentacije, osemnajst tisoč evrov in večje število mobilnih telefonov ter kartic sim. V času preiskave je združba ilegalno prepeljala najmanj sto enajst oseb in pri tem zaslužila približno dvesto petintrideset tisoč evrov.
Hkrati se je končala še druga operacija proti ilegalcem, so dejali na generalni policijski upravi. Pri tem je prišlo do sodelovanja z bo-senskimi in hrvaškimi oblastmi. Akcija pod kodnim imenom »Fur-lan« se je začela oktobra lani in je trajala do aprila letos. Ilegalci so bih večinoma albanske narodnosti iz Albanije, Jugoslavije oziroma s
Kosova, nekaj pa je bilo tudi Turkov. Prek Sarajeva so »sprevodniki« prebežnike prepeljali v Split in ob jadranski obali do Reke. Na meji so jih sprejeli slovenski »sprevodniki« in jih potem prepeljali v italijanski Videm. Na slovenski strani so bih glavni organizatorji trije Ajdovci, stari 37, 40 in 42 let, ter 51-letnik iz Nove Gorice. Cene so bile podobne kot v prejšnjem primeru Pot je ilegalce stala od tisoč petsto do tri tisoč evrov, v našem delu poti čez Slovenijo pa štiristo petdeset evrov za osebo. V času trajanja akcije so odkrili, da so »sprevodniki« prepeljali najmanj sto osem ilegalcev in za to dobili okoli dvesto štirideset tisoč evrov. Prevoz je bil podobno surov kot v prejšnjem primeru, prebežnike so strpali na tovornjake ah v kombije kot sardine. Neredko se je v zadnjem delu kombija stiskalo tudi ducat prebežnikov. Trije od štirih glavnih organizatorjev se bodo zagovarjali iz pripora, sicer pa je bilo ovadenih kar petnajst ljudi iz Slovenije. Zaseženih je bilo več mobil-nikov, nekaj denarja in dokumenti, ki bodo dokazno gradivo.
Hkrati je potekala tudi akcija v BiH ter na Hrvaškem. Hrvaška policija je ovadila dvainšestdeset oseb, večinoma hrvaških državljanov, in jih osemindvajset tudi prijela, nekaj pa jih je še na begu. V akciji je sodelovalo dvesto devetdeset policistov, ki so zasegli obilo dokumentacije, mobilnih telefonov, tudi strelno orožje in nekaj trde droge.
Bosenske oblasti so prijele eno osebo, ki je bila posrednik, pri njem pa so našli nekaj droge, orožja, dokumentov ter štiri ilegalce, ki so še čakali na zvezo.
Na policijski upravi so dejali, da so se zaradi uspehov v zadnjih letih »sprevodniki« začeli izogibati Slovenije, tisti, ki so pripravljeni tvegati, pa so krepko navili cene za svoje kriminalne storitve. 19
Demokracija ■ i6/xii • 19. april 2007
V skupni akciji treh držav razbili združbo »sprevodnikov« ilegalnih prebežnikov.
Znova zagorelo
Požar je povzročil milijonsko škodo, tokrat na Gorenjskem. Zgorela je proizvodna hala podjetja, ki izdeluje jadrnice.
Znova so milijoni evrov izginili v plamenih. Nov velik požar je okoli pol desetih zvečer zajel prostore podjetja Seaway, ki izdeluje plovila. Za zdaj je znano, da je najprej prišlo do požara v brusilnici, kjer so bili stroji in orodja za izdelavo plovil. Požar sta najprej opazila dva delavca, ki sta v sosednjem prostoru opravljala svoje delo. Ko sta šla na dvorišče, sta zaslišala močan pok iz brusilnice. Pogledala sta v prostor in videla, da je ta že v plamenih. Na požar sta se spravila z vedri vode in z ročnimi gasilnimi aparati, vendar je bil ogenj že prevelik, da bi ga lahko ukrotila. Požar se je bliskovito širil iz enega prostora v drugega, saj so bili prostori polni najrazličnejših
barv, lakov, plastičnih mas in podobnega vnetljivega materiala. Kmalu je bilo vse poslopje, kjer so bili proizvodni prostori, veliki okoli tisoč kvadratnih metrov, v oblasti ognjenih zubljev.
Zaradi požara se je podrla tudi streha, uničeni so vsi stroji in tudi nekaj že izgotovljenih plovil oziroma plovil v delu. Na srečo je gasilcem, ki so se s požarom bojevali do druge ure zjutraj, uspelo rešiti pisarniške prostore podjetja, zaposlenim pa tudi nekaj računalniške opreme. Na pogorišču je ostala požarna straža, ki je pazila, da ne bi znova izbruhnil požar. V gašenju sta bila poškodovana gasilec in delavec podjetja. Gmotna škoda je ocenjena na seden milijonov eurov. B. S.
UKRADLA BMW Kot vse kaže, se tudi cestno nasilje stopnjuje. Očitno pocestni drhali ne zadostujejo več napadi na mladoletnike, ko z nekaj klofutami ali brcami izsilijo malce drobiža, mobilnik ali podobno blago. Na Gerbičevi ulici v Ljubljani je pred dnevi v svoj avtomobil poskušal sesti 22-letnik iz Divače. Bila je nedelja nekaj pred deseto zvečer. Nenadoma sta se pojavila dva nepridiprava in se ga lotila. Dobil je nekaj udarcev, potem pa sta mu napadalca vzela ključe vozila in se s deset tisočakov vrednim BMW odpeljala. Eden od tatov naj bi bil imel celo pištolo.
BIK GA JE POHODIL Do dokaj nenavadne, a precej hude nesreče je prišlo pred dnevi v okolici Raven na Koroškem. V večernih urah se je hudo poškodoval 71-letni gospodar tamkajšnje kmetije. Možakar je v večernih urah odšel v hlev, da bi nakrmil živino. Iz za zdaj še neznanega razloga mu je postalo slabo. Slabost je bila tako huda, da je izgubil ravnotežje in zdrsnil na tla, naravnost pod k jaslim privezanega bika.Težka žival je ležečega poteptala in ga hudo ranila po glavi. Ker očeta ni bilo iz hleva, je šel sin pogledat in našel ranjenca. Takoj ga je odpeljal v bolnišnico, kjer pa so poškodovanca zadržali, kajti rane so tako hude, da je njegovo življenje še vedno v nevarnosti.
Sodelujte v nagradni igri in odpotujte s turistično agencijo
NA KANAL
C 44
(Frekvenca 655, 25 Mhz)
V kabelskem sistemu
UPCTELEMACH
GLvteULT
NA SANJSKO POTOVANJE V
lil ZA 2 OSEBI
Nagradno vprašanje:
Na katerem kanalu v kabelskem sistemu UPC Telemach je vidna televizija RTS ?
a)	K 57
b)	C 44
SMS s pravilnim odgovorom pošljite na:
št. 3030
Pravila in pogoje za sodelovanje najdete na: www.rts-tv.com
UPC
Nagrada je potovanje v Oubaj Nagradna igra Iraia od 1 2 do 28 2. 2007. žrebanju nagrade bo potekalo 3 3 2007 v oddaji Živa Rezultati bodo objavljeni na straneh http.Wwww smscity net'rts/nagraienci in na www rts-tv.com. Akontacijo dohodnine plača dobitnik nagrade V nagradni igri sodelujejo vsi imetniki mobilnih telefonov, ki na telefonsko Številko 3030 pošliejo sms / vsebino RTS A o/ RIS B
(sms storitev je mogoča v omrežjih Mobitel. Simobil. Debitel) Vsak. ki nato z DA potrdi sploSne pogoje srns storitev RTS objavljene na strani http://www.smscity.net. postane član RTS sms kluba. Člani RTS sms kluba bodo naiveč 5 (pet) krat na rnesoc prejeli plačljivo (0.83-159 EUR oz 200 SIT z DDV) sms sporočilo Za odjavo je potrebno poslati sms RTS STOP na številko 3030. Poslan SMS je po ceniku operaterja. Organizator nagradne igro je Telo 59 d.o.o., ponudnik storitve je ThreeAnts Koban & Co, d,n o
(ZLI
ELEKTROPROM
Ž 40
z uam.il
Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec
uprava 03-56-57-150
trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203
» elektroinstalacije • strojne instalacije » projektiranje za področje strojnih
in elektro instalacij » geodetske storitve » daljinsko ogrevanje z lesno biomaso » kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke »trgovine EVJ Center » delovni stroji in nizke gradnje » bar Sedmica
lokalna televizija ETV
http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150
uredništvo-. 03-56-57-177
radio ^ velenje
www.
> i o v e I e n i e
03/ 897 50 03
Demokracija • i6/xn ■ 19. april 2007
57
RUMENO
Projekt Mis Slovenije za mis sveta bo letošnje leto potekal drugače, kot smo vajeni od prej. Tokrat bomo izbor za najlepšo Slovenko spremljali na prvem programu Televizije Slovenija v oddajah Tistega lepega popoldneva, in sicer od konca aprila do konca maja. Z vsakega predizbora bo namreč na ogled 5-minutna reportaža, s polfinalnega izbora pa bo reportaža dolga 45 minut. Konec junija bo neposredni prenos finalnega izbora najlepše Slovenke. Televizija Slovenija bo z največjega in uradnega svetovnega lepotnega tekmovanja posredovala tudi spektakularni izbor za mis sveta.
Mis Slovenije 2007 za mis sveta 2007 je lepotno tekmovanje, ki ga že sedeminpet-deseto leto organizira Miss World Corporation iz Londona. Letos je licenco za mis sveta kupilo kar 130 držav, organizatorji pa pričakujejo, da se bo izbora udeležilo 120 držav. V Sloveniji je lastnik licence podje-
tje Geržina Videoton. In katerim pogojem morajo ustrezati kandidatke? Sodelujejo lahko simpatične in komunikativne državljanke Slovenije, imeti morajo skladno postavo in biti visoke več kot 165 cm, v letošnjem letu morajo biti stare med 17 in 24 let, biti morajo neporočene, brez otrok in nekaznovane. To in prepričljiva lepota bo izbrano Slovenko uvrstilo na svetovno tekmovanje, poleg tega bo nova mis dobila avto opel corsa 1,2 z vso dodatno opremo, kasko zavarovanje, plačano registracijo in akontacijo dohodnine. Mis Slovenije bo dobila tudi garderobo za svetovni izbor in vso garderobo, ki jo bo nosila na izboru za mis Slovenije.
Rodil seje Svit
Igralka in režiserka Nataša Barbara Gračnerje 1. aprilaro-dila prvega otroka. S partnerjem Branetom Šturbejem, tudi igralcem, sta fantka poimenovala Svit. Gračnerjeva se bo tako najverjetneje za nekaj časa poslovila od odrskih desk ljubljanske Drame, kjer je že deset let stalna članica igralskega ansambla.
Povila je fantka.
Zaljubljeni Wentworth
Privlačnega zvezdnika Wentwortha Miller-ja, ki ga kot Michaela Scofielda občudujemo v nadaljevanki Beg iz zapora (Prison Break), so "zasačili" s punco. Ženske po vsem svetu pa v jok! Po poročanju medijev je novi ženski v njegovem življenju ime Amie Brice. Novica je utišala govorice, naj bi bil zvezdnik homoseksualec. Miller v medijih le redko govori o svojem zasebnem življenju. Prav tako se zelo nerad pokaže v javnosti, zato je svoje oboževalce oziro-
ma oboževalke presenetil, ko se je z Amie odpravil na romantično večerjo, nato sta se sprehodila po mestu, večer pa sta končala kar v njegovem stanovanju.
Paparaci so ju seveda spremljali na vsakem koraku, kar pomeni, da so vso noč prebedeli pred Wentovim stanovanjem. Amie se je namreč domov odpravila šele v zgodnjih jutranjih urah.
Privlačni igralec ima punco.
58
Demokracija ■ i6/xii • 19. apni 2007
RUMENO
Klub ozdravljenih
Ozdravljene alkoholičarke Lindsay Lohan, Kelly Osbourne in Kate Moss so združile moči, da bi se zavarovale pred alkoholom in drogami, ki pretijo na zabavah po Hollywoodu. Trojico so opazili, kako se je zatopljeno pogovarjala v nekem losangeleškem hotelu, kasneje pa so se zabavale v apartmaju. Nekdo od gostov je dejal, da so bile zelo živahne in so se zabavale brez alkohola. Očitno so se našle sorodne duše, ki lahko računajo druga na drugo, saj v zadnjem času v Hollywoodu razsaja trend obiskovanja klinik za odvajanje od alkohola, ki največkrat prizadene prav mlade igralke. Upamo, da bo klub' ozdravljenih lepotic trajal čim dlje ...
Nuša spet žvrgoli
Nuša Derenda, prva diva slovenskega vokala, je po nekaj mesecih glasbenega premora v eter spustila novo pesem To je ljubezen in napovedala izid nove plošče v letošnjem letu. Pesem se je že odlično prijela, Nuša pa si je skupaj z novo avtorsko ekipo omislila in zaželela novega sloga, novih melodij, modernih pesmi. Tako je že od začetka leta 2007 potiho nastajala nova pesem, v drugačnem slogu, kot smo ga pri Nuši vajeni, pa vendar zvesta spevnosti in dobremu besedilu. Skladba, ki bo gotovo podžgala pete marsikomu, je med mnogimi, ki so jo slišali pred izdajo, požela navdušenje in je nedvomno na dobri poti, da postane nova Nušina uspešnica. Pesem diši po poletju, skladba namreč nosi naslov Modro morje. Nova zvočna podoba in glasbeni slog Nuše Derenda bosta zaznamovala tudi nov album, ki ga načrtuje za konec letošnje pomladi, zagotovo pa bo morsko obarvan, sodeč po singlu, ki ga napoveduje. Naj vas pesem Modro morje spomni na prihajajoče trenutke ob morju ali na tiste, ki ste jih že doživeli, saj je morska nostalgija gotovo del vsakega človeka in s tem namenom je v besedilo zajeta morska zgodba.
1
V \ V A/
M^bota tel:02/537JBI
Slovenija tel.: 02/5371949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51
http:/(www.radio-viva.com
e-mail: viva@radio-viva.com
Kakšno bo vreme
6 dni?
Vremenska napoved za 6 dni vnaprej!
Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo.
Si S-*
ponedeljek	torek	sreda
četrtek	petek	sobota
Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja.
Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme).
Naročnik oglasa Info TV, d.o.o.. Novo mesto
Demokracija ■ i6/xn • 19. april 2007
59
Se res zna zabavati brez alkohola?
Sveža Nuša in Modro morje
TV-KULOAR
Preko trupel
Magični gledalec
Oddaja Tarča je poskušala osvetliti dosedanje dogajanje okoli graditve nove stavbe Onkološkega inštituta in pri tem razkrila marsikatero nečednost.
Denar je izginil v razne žepe, zdravniki in pacienti pa so še daleč od novih prostorov. Oddaja Tarča na nacionalni televiziji, ki jo je vodila Lidija Hren, je poskušala osvetliti eno najodmevnejših gradbenih afer zadnjega desetletja, graditev oziroma negraditev nove stavbe Onkološkega inštituta ter vse peripetije okoli tega. Graditev nove zgradbe inštituta se namreč kot j ara kača vleče že celo desetletje, pa še vedno ni niti najmanj jasno, kdaj se bodo lahko zdravniki in predvsem pacienti preselili v nove, prepotrebne prostore.
Pred desetletjem je bila sklenjena pogodba med podjetjem SCT in državo, ki je graditev stavbe Onkološkega inštituta naložila omenjenemu podjetju. Za ceno štirih milijard in pol tedanjih tolarjev naj bi bila zgradba v najkrajšem mogočem času zgrajena »na ključ«. Se pravi pripravljena, da takoj po prevzemu v njej namestijo opremo ter se vanjo vselijo zaposleni in pacienti.
Kmalu pa je začelo iti vse narobe. Graditi sploh niso začeli, kajti SCT, čeprav se je v pogodbi zavezal, da bo pripravil vso ustrezno dokumentacijo - ne le projektnih načrtov, ampak tudi vsa za začetek graditve potrebna dovoljenja, ni naredil, za kar se je v pogodbi zvezal. Predstavniki stroke, zdravniki onkološkega inštituta, zatrjujejo, da se pri projektiranju z njimi ni nihče posvetoval. Zaradi tega so seveda protestirali, saj so bili projektni načrti velikokrat v popolnem nasprotju s tem, kar bi potrebovali. Predstavniki podjetja SCT in njegovih podizvajal-cev so tako le spreminjali načrte, ki bi morali
Oven
21.3.-20.4.
HOROSKOP
Na začetku tedna boste imeli veliko različnih poti, zato se kar pripravite in poskrbite, da bo vaše običajno delo opravil kdo drug. V sredo in četrtek boste imeli veliko ustvarjalne moči in boste veliko naredili sami.
biti že od začetka ustrezni, pri tem pa seveda dvigovali stroške graditve. Izgovarjali so se, da imajo stroške s stalnimi spremembami. Poleg tega so prijavljali še nove stroške v milijardah tolarjev zaradi domnevnih »nepredvidenih« okoliščin. Pri tem seveda predstavniki podjetja vztrajno zanikajo, da bi šlo za njihovo krivdo. Po njihovo so krivi vsi drugi.
Nasploh pa je bila že temeljna pogodba kaj čudno sestavljena. Pravni strokovnjak dr. Raj-ko Pirnat jo je označil za pravno skrpucalo. Dejal je, da na podlagi takšne pogodbe človek ne bi kupil niti pralnega stroja, kaj šele da bi na tej podlagi gradil milijarde vreden objekt.
Stroka se je s to oceno strinjala. Menijo, da je denar za gradnjo obstajal, a priklopil se je vpliven gradbeni lobi, ki je vse pospravil vse v svoje žepe. Zdravniki so mnenja, da je današnja družba brutalna in nehumana, saj gre celo tako daleč, da si poskuša zagotoviti dobiček tudi preko trupel. V tem primeru nič krivih bolnikov, ki se morajo še vedno stiskati v neustreznih prostorih in po nepotrebnem trpeti še dodatne nevšečnosti, kot da njihova bolezen ne bi bila že sama po sebi dovolj velik udarec.
Vlada mora zdaj popraviti napake zadnjih desetih let, kar seveda ne bo lahko niti poceni. A vseeno je po besedah ministra Bručana voljna to storiti.
Glede denarja pa, ki je bil do zdaj porabljen in je izginil na razne strani, dr. Pirnat meni, da je najverjetneje izgubljen in nanj ni mogoče računati. Onkološki inštitut gradijo že deset let, približno toliko časa pa bi verjetno trajale tudi sodne bitke za vrnitev denarja. (S
Zelo lepo lahko napredujete, začetek tedna bo zelo lep in zelo prijeten. Ne pozabite pa razmišljati bolj velikopotezno - za uresničevanje idej imate namreč veliko možnosti. Kako pa se boste spopadli z nekom, ki vam stoji na poti?
Bik
21.4.-21.5.
Dvojčka 22.5-21.6
Rak
22.6.-21.7
Lev
22.7.-21.8.
Če imate partnerja, poslovnega ali življenjskega, pričakujte nekaj pogajanj, ki vam bodo delala sive lase. Poiščite ustvarjalen izhod iz takšne krize. Petek in konec tedna bosta zanimiva in polna prijetnih skrbi.
Na začetku tedna se pazite pretirane pozornosti s strani svojih nadrejenih, saj lahko pomeni, da imajo z vami neke namene. Denarno vam bo šlo dobro, pazite se le nepremišljenih nakupov, sicer si ne boste mogli privoščiti tega, kar vam res veliko pomeni.
Kdo je ta začetek tedna glavni? V določenih okoliščinah boste še pripravljeni deliti avtoriteto, če pa pride do sprememb, si boste premislili tudi vi. V sredo in četrtek se boste z velikim veseljem posvetili svojemu delu in imeli pri tem veliko uspeha.
Med tednom vas bo grelo in razveseljevalo prijateljstvo, tako da boste nadvse dobre volje. A teden bo hitro minil in se boste morali posvetiti bolj hišnim in domačim opravilom. Vsako prosto minuto izrabite za gibanje na prostem in za rekreacijo.
Naredite načrt za to, kako boste premagali nekoliko depresivno stanje. V pomoč vam bo veliko spanja in branje kakšne spodbudne literature, saj slaba volja pogosto pride zaradi utrujenosti. Kmalu se boste veliko bolje počutili in lahko spet začeli z delom.
Imate zeio dobre lastnosti, saj ste dober in hkrati timski delavec. Bodite optimistični in vedno dobre volje. Vaše profesionalno stanje je odlično, ste v vrhunski formi. Ne dajte se presenetiti in bodite vedno pripravljeni na nove izzive.
V začetku tedna boste veliko razmišljali o denarju in drugih težavah, ki pa se bodo proti petku razrešile, če boste za to tudi sami kaj storili. Spoznali boste nekaj čudovitih ljudi, ki vas bodo priporočili pri novih delodajalcih.
Devica 22.8.-21.9.
Tehtnica
22.9.-22.10.
Škorpijon 23.10.-21.11.
Strelec 22.11.-20.12
Kozorog 21.12-19.1.
Ta konec tedna boste hudo zaželeni, zato izkoristite priložnost za dober začetek Veselje vas bo gledati, ko se boste zakadili v novo delo. V zasebnem življenju utegnete imeti nekaj težav, saj boste precej odsotni in vas bodo pogrešali tako pri delu kot pri zabavi.
Svoboden pristop ne bo preprečil tega, kar se mora zgoditi. Pomembno je predvsem, da ne obupate, če se ne bo vse izteklo tako, kot si želite vi. Svoje izjemno pomembne koncepte shranite za poznejši čas. Naredite prijatelju uslugo.
Tisti, ki vas imajo za sanjača, bodo na začetku tedna zelo presenečeni, saj boste izvedli izjemno zanimivo akcijo. Psihično boste ta teden zelo odporni, tudi če vam bodo nagajali in vas sekirali. Veselite se 19.2.-20.3 konca tedna!
Vodnar 20.1.-18.2
60
Demokracija • i6/xii • 19. april 2007

KRIŽANKA
SESTAVIL: MIRAN ERCEG
NEUMEN MOŠKI
ITALIJA
VRHNJE OBLAČILO
RADO NAKRST
RE|EC PSOV
Doma nad oblaki.
Nagradna igra Adrie Airways: 2 x povratna vozovnica!* Vse Adriine ugodne ponudbe si lahko ogledate na www.adria.si ali
pokličete na 080 13 00.
niso vključene
HUDA DUŠEVNA BOLEZEN
IZVRŠNI ORGAN ALI OBLAST
KDOR POVZROČA HRUP
GRŠKA BOGINJA USODE
PRVI SKLON, IMENOVALNIK
MESTO V ITALIJI
SL. PESNIK (JOŽE)
GESLO
NAKODRANA VOLNENA TKANINA
SMUČARSKI SKAKALEC MALYSZ
KOŽNA BOLEZEN
SLAVKO AVSENIK
OSLU PODOBNA ŽIVAL
REKA V ITALIJI (IZ ČRK OSINE)
RAZKUHANO
SADJE S SLADKORJEM
KRAJ OB VARDARJUV MAKEDONIJI
NIZEK ŽENSKI ALI DEŠKI GUS
LASTNOST PQREDNEGA ČLOVEKA
APOSTOLSKO POSLANSTVO
ZELENA DREVESNA ŽABICA
KNJIŽEVNO KARLINOVA
GESLO
ANTON SOVRE
ALUMINIJ
PREBIVALEC KANALA
POL. SKLAD. (CZESLAW)
PODZEMNI ŽUŽKOJED
OBLASTA BAKTERIJA
LISTNA PLOSKEV
DANSKI OTOK V MALEM
LESENO ORODJE, BAT
MESTO V S. ARABIJI
STANE SEVER
ITALIJANSKI GEOGRAE (GUIDO)
BIVALIŠČE UMEIH, NAVJE
OMAR
STANKO LORGER
MLADA RASTLINA ZRASLA IZ SEMENA
OTISCANEC, OTISK
JERMEN PRI TRANSM.
TROPSKA KUKAVICA
BRITANSKA IGRALKA BENNETTIJEVA
ZNAK ZA TANTAL
DELAVEC V PROIZ, PREJE
AVANZO
SEVEROZAHOD
STARORIMSKI POZDRAV
GLAVNO MESTO BELORUSIJE
PEVKA UKRADEN
ALJOSA ŽORGA
OBVESTILO, NAZNANILO
SRBSKI POLITIK STANOJEVIČ
GILAN, OTITIS, RAKITA, ELEK, NIRALA, JA, AK, OPANEK, RI, DOGA, POLITOLOG, ARON, ETIN, NESLANOST, ROGA, SOVA, APA, PREOBRAZBA, TITANIT, OE, DOM, ITON,
BI, DOBENO, VERONIK, OLENEK, AV, ANČA, LAKET
Nagrajenca 14. številke		BE-
1. nagrada:	SREČKO VOGRIN Trojiški trg 7,2235 Sveta Trojica	
		
2. nagrada:	MARIJA STRAH Podlubnik 238,4220 Škof]a Loka	
Dobitnikoma čestitamo in ju hkrati prosimo, da nam pošljejta svojo davčno številko.		
Nagradi
1.	nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini
redni liniji Ljubljana-Rim
2.	nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini
redni liniji Ljubljana-Varšava
Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani j
i Nagradno križanko izrežite I in najpozneje do 24.4.3007 1 pošljite na naš naslov:
Demokracija, p.p. 4315, \ looi Ljubljana,	1
s pripisom "Nagradna križanka".1
Demokracija • 16/xii ■ 19. april 2007
61
KRONIKA ČASA
VČERAJ, DANES, JUTRI...
>	16.4.1341 je Ludvik Bavarski povzdignil Friderika Žovneškega v grofa Celjskega.
>	16.4.1921 seje rodil angleški igralec, režiser in pisatelj Peter Ustinov. Rekel je: "Židje so dali svetu dva voditelja, Jezusa Kristusa in Karla Marxa, vendar so si privoščili razkošje, da niso sledili niti prvemu niti drugemu."
>	16.4.2003 so v Atenah podpisali pristopno izjavo desetih članic k EU. V imenu Slovenije sta se pri podpisovanju "drenjala" predsednik države Janez Drnovšek in predsednik vlade Anton Rop.
>	17.4.1916 seje rodila Sirimavo Bandara-naike, ki je kot predsednica cejlonske vlade postala prva premierka na svetu.
>	17.4.1986 so na kongresu Zveze komunistov Slovenije za predsednika izvolili Milana Kučana. Februarja 1991 je prevzel vodenje stranke Ciril Ribičič, za njim pa Borut Pahor. V njegovem mandatu so se "preobrazili" v Socialne demokrate.
>	18.4.1506 so položili temeljni kamen za novo cerkev sv. Petra v Rimu.
>	18.4.1898 seje v Medvodah rodil slovenski častnik Franc Krener. Aprila 1945 ga je Narodni odbor za Slovenijo povišal v bri-gadnega generala. 3. maja 1945 je postal poveljnik Slovenske narodne vojske, v katero se je preimenovalo domobranstvo in četništvo.
>	18.4.1990 je predsedstvo SFRJ odpravilo izredne razmere na Kosovu, toda Srbija je takoj razpustila kosovsko policijo in začela pokrajino nadzorovati s srbskimi policisti.
>	18.4.1991 je slovenska skupščina sprejela zakon o vojaški dolžnosti, ki je avtonomno urejal vprašanja izvrševanja vojaške dolžnosti v Sloveniji.
>	19.4.1941 so trinajst dni po napadu na Jugoslavijo ameriški Slovenci ustanovili slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki je razmišljal o pomoči domovini.
: > 20.4.571 seje rodil Mohamed, ki je arabske nomade spreobrnil v monoteiste.
>	20.4.1714 so v Gorici obglavili voditelja tolminskega kmečkega upora Ivana Gradnika.
>	21.4.1847 so v Berlinu izbruhnile demonstracije lačnih. Demonstracije so se kmalu razširile. Na Dunaju so lačne množice vdrle v pekarne in trgovine s hrano in jih oropale.
>	21.4.1872 so v Ljubljani ustanovili Društvo slovenskih pisateljev in za predsednika izvolili Davorina Trstenjaka.
>	21.4.1960 so novozgrajeno mesto Brasilia razglasili za glavno mesto Brazilije.
>	22.4.1840 so na pobudo Valentina Staniča v Gorici odprli zavod za gluhonemo mladino.
>	22.4.1992 je z izvolitvijo Janeza Drnovška za predsednika slovenske vlade prišlo do padca prve demokratično izvoljene (Demosove) vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle.
62
POGLED NAZAJ (OD 29.1. DO 5.2.)
Novca Gorica
Delovni odbor za graditev Nove Gorice so ustanovili 18. aprila 1948. Odločitev za postavitev novega mesta je bila politična: če so nam vzeli Gorico, bomo svetu dokazali, da lahko zgradimo novo. Odločitev so sprejeli februarja 1947, aprila so že naredili osnutek novega mesta, julija pa je mesto dobilo ime Nova Gorica.
Eno milijardo takratnih dinarjev so namenili graditvi stanovanj za 10.000 ljudi, upravnih poslopij, komunalnih naprav, urbanističnega načrta, vodovoda itd. Vnaprej so se odločili, naj bi ekonomsko jedro mesta tvorili lesni kombinat s tovarno pohištva, tekstilna tovarna, pivovarna, tiskarna, vinska klet in moderno vrtnarsko podjetje.
Centralnemu komiteju Ljudske mladine Jugoslavije so predlagali in ta je že naslednje leto pripravil velike delovne akcije prostovoljnega dela 5.000 mladincev. Od teh jih je bilo 3.000 iz Slovenije, preostali pa iz drugih republik.
Slovenščina v javnosti
Jezikovno vprašanje v Jugoslaviji je bilo znova postavljeno v ospredje v šestdesetih letih. Do tedaj se je kot skupni jezik zveznih ustanov, tudi kulturnih, že uveljavila srbohrvaščina. Uradne listine so bile tiskane samo v srbohrvaščini, tudi čedalje več slovenskih podjetij je svoje propagandne oglase tiskalo samo v tem jeziku, na nekaterih bankovcih, tiskanih v začetku šestdesetih let, pa je bil celo napis Slovenija natisnjen v cirilici. Poskusom cen-tralistov seje uspešno uprl tudi Radio Ljubljana, kljub temu pa so težnje po poenotenju informacijskega programa sprva prevladale na televiziji, saj je v prvih letih svojega delovanja prenašala skupni dnevnik v srbohrvaščini. V svojih izjavah in zahtevah je čedalje odločnej-
DeMOKRACIJA • 16/xii • 19. april 2007
še postajalo Društvo slovenskih književnikov. Sredi desetletja so se razvile številne razprave o zapostavljenosti slovenskega jezika. Vse glasnejše so bile pobude za uvedbo osrednjega televizijskega dnevnika v slovenščini. Pogoste so bile zahteve, naj slovenski predstavniki v zveznih organih oblasti uporabljajo mater-ni jezik. Izvršni odbor SZDL Slovenije je 21. aprila 1965 sprejel izjavo, v kateri je zahteval rabo slovenskega knjižnega jezika v javnosti, posredno pa je tudi opozoril, da je v Sloveniji domač samo en jezik, vsi drugi, vključno s srbohrvaščino, pa so tuji.
Rdeči Kmeri
Kambodži je po drugi svetovni vojni princ Sihanuk zagotovil samostojnost. Ker so Američani sumili, da sodeluje s komunističnimi silami, so podprli vojaški udar generala Lon Nola. Njegov režim je bil pod hudim pritiskom komunističnih Rdečih Kmerov, gibanja, ki je nastalo iz odpora proti proameriškemu režimu. Rdeči Kmeri so 17. aprila 1975 zasedli glavno mesto Kambodže Phnom Penh. Pod vodstvom Pol Pota so začeli s krvavimi čistkami, v katerih je izgubilo življenje okoli 2 milijona ljudi. Pobili so vse intelektualce in večino vladnih uradnikov ter budističnih menihov. Večji del mestnega prebivalstva so preselili na podeželje v delovna taborišča. Tam je veliko ljudi pomrlo zaradi napornega dela, podhranjenosti in bolezni.
Režim Rdečih Kmerov je prišel v spor z Vietnamom zaradi obmejnih nesporazumov. Vietnam je zato leta 1978 napadel Kambodžo. Tako je propadla vladavina Rdečih Kmerov.
PREDEN TE ODPELJEM NA IZLET.
Kot edini v Sloveniji ponujamo pravno zaščito vozniškega dovoljenja. Ta omogoča zastopanje voznika v postopkih odvzema vozniškega dovoljenja in v primeru prepovedi vožnje, če je postopek posledica prometne nesreče ali prometnega prekrška. Ob sklenitvi obveznega zavarovanja AO si takšno asistenco lahko zagotovite z doplačilom le 1 centa, zraven pa vam pripada še 24-urna pomoč na cesti!
o
>o o
o
Q. in
o
C Ü) 05 O)
O
Naše zavarovance velikokrat vprašamo, kaj je tisto, kar jih najbolj prepriča pri naši ponudbi, kaj bi spremenili in kaj pogrešajo ter seveda zakaj ostajajo zvesti Zavarovalnici Maribor. Odgovor je preprost: Raziskava, ki jih izvaja neodvisna raziskovalna hiša GfK G ral Iteo, je pokazala, da cenite naši glavni konkurenčni prednosti - dobro razmerje med ponudbo in ceno ter hitro in kakovostno izplačilo škode. Z vami bomo tudi v trenutkih, ko ne gre vse tako, kot ste si želeli:
•	v trenutku nesreče s 24-urnim asistenčnim centrom,
•	s hitro ocenitvijo škode pri pooblaščenih servisih kar preko interneta
•	in z izplačilom odškodnine takoj po zaključku zdravljenja.
Kljub temu da avto ni igrača, si želimo, da bi v njem preživeli čim več igrivih In brezskrbnih trenutkov. Prizadevamo si oblikovati čim boljši zavarovalniški produkt za vaš avto. Tako se boste vi lahko posvetili prijetnejšim stranem vožnje z avtomobilom in nizali v vaš spomin samo prijetne prigode z vaših avantur.
Ker vemo, da bi s svojim jeklenim konjičkom radi prevozili kar največ brezskrbnih kilometrov, in ker že komaj čakate na vaš dopust, je prava izbira za vas zavarovanje, ki zagotavlja 24-urno pomoč na cesti. V primeru prometne nesreče, mehanske okvare vozila ali če ste poškodovani, takšno zavarovanje omogoča tehnično, zdravniško in pravno pomoč voznika in ostalih potnikov v avtomobilu. Vi poskrbite za počitniško avanturo, mi pa bomo za brezskrbno vožnjo.
Končno ste kupili avto, vreme je vsak dan lepše in komaj že čakate, da ga odpeljete na vaše priljubljene kotičke. Ampak pred tem vas čaka še eno zahtevnejše opravilo - obvezno avtomobilsko zavarovanje - ker pa vam za vaš avtomobil ni vseeno, boste sklenili še kasko, pa delne kombinacije kaska, pa Brez točk ... Preden pa se dokončno odločite, pričakujete od izbrane zavarovalnice, da vam bo nudila popolno in celovito zavarovanje ter da se bo prilagodila tako željam kot vašim dejanskim potrebam.
Pri Zavarovalnici Maribor si prizadevamo ustvariti ravno to-ugoditi našim klientom in ustvariti dolgotrajno zaupanje. Tako lahko lastniki jeklenih konjičkov v naši ponudbi izbirajo med številnimi možnostmi in dodatki, ki zadostijo potrebam tako izkušenega popotnika kot poslovneža na službeni poti.
Pokličite nas na 08019 20 ali pa se prepričajte na www.zav-mb.si
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Življenje gre naprej in mi z vami
Ker vaš avto ni igrača
ODZIVI IN MNENJA
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje.
93.8 F M
G • RENC
Pismo Milanu Kučanu
Spoštovani gospod Milan Kučan, kot mestni svetnik, ki naj bi na seji mestnega sveta MOL v ponedeljek, 23. aprila, sklepal o podelitvi nagrad glavnega mesta Ljubljane za leto 2007, sem za Vašo kandidaturo za častnega meščana Ljubljane izvedel iz medijev, ta čas pa mi tajni predlog kandidature ni dostopen. Pač pa sem za isti dan prejel gradiva Statuta MOL, Poslovnika mestnega sveta in Odloka o organizaciji mestne uprave MOL, iz katerih je razvidna jasna težnja po popolnem absolutizmu in blokiranju tvornih iniciativ mestne opozicije celo z ukinjanjem službe za organiziranje dela mestnega sveta, najvišjega organa oblasti v MOL. Tudi sicer zaznavam »politizacijo« mestne uprave.
Zato Vas seznanjam, zakaj bom, ob zadostnem razlogu tajnosti obrazložitve Vaše kandidature, glasoval proti Vašemu imenovanju, ker povsem nedvomno vstopate v aktivno ljubljansko mestno politiko z botrovanjem »prisilni upravi« župana Zorana Janko-viča nad mestom Ljubljana tako glede brezpravne večine in pred-
sednikov Liste Zorana Jankoviča v vseh mestnih komisijah in odborih kot v luči formiranja monolitne antidržavne, antivladne in antijanševske fronte. In ker župan večkrat jasno pove, da gre za marketinški pristop. Vse troje seveda ne pritiče častnemu meščanu. Zakaj mora biti Ljubljana večna žrtev vseslovenskega kulturnega boja in razdvajanj?
Vseskozi pa sem prepričan, da Vam častnost pripada za plu-ralizacijo demokracije na Slovenskem, najbolj pa za osamosvojitev, čeprav obstajajo sence zalednih zavez, po nepotrebnem netransparentnih in preveč dominantnih. Čemu je na Vaši aktualni spletni strani v uradni biografiji zamolčan ravno zlati častni znak svobode Republike Slovenije z dne 24. junija 2003?
Seveda čutim navzočnost teh zalednih zavez tudi v ljubljanski resničnosti. Koncept mestu odtujenega holdinga in sedmih javnih podjetij je 1994 leta dejansko postavil mestni oblastnik iz enopartijskih časov Miha Ko-šak (in ne Marjan Vidmar sam) in ga dolgo vodil tako, da ni mogel blizu niti župan dr. Dimitrij Rupel, dokler ga niso dali v osebni prevzem Viki Potočnik skupaj z Andrejem Tošem, nadzornikom prodaje SIB, in znova Danici Simšič skupaj z Vašim analitikom Jankom Štajnbaherjem in dr. Ra-dom Bohincem, nadzornikoma odhoda JP Parkirišč s ploščadi Trga republike. Ob tej aferi ste se opredelili za bodoči park na trgu, zamolčali pa nečastni brezpravni pogoj »Švicarjev«, da pridobe »nadomestno« garažno koncesijo pod Kongresnim
trgom. In sedaj je tu operativni Zoran Jankovič, še vedno soudeleženec projekta divje privatizacije Trga republike in z vsemi izključnimi osebnimi pooblastili za zadnjo tranzicijsko privatizacijo sedmih javnih podjetij.
Razumeti morate, če že opozicijska dr. Metka Tekavčič pristaja, da so celotna služba MS, tajnica in svetovalec svetniškega kluba SD uslužbenci v kabinetu župana, opozicijski Miran Potrč ne more pristati, da bi bili celotne službe državnega zbora, tajnice in svetovalci poslanskega kluba SD uslužbenci v kabinetu predsednika vlade.
Spoštovani Milan Kučan, izognite se častnemu meščanstvu Ljubljane, dokler je taka politično, da se izognete geslu o »kučanizmu« trde roke in demokratične jalovosti.
Miha Jazbinšek, svetnik Zelenih v MS MOL
Iz demokrature v demokracijo
Čas je, da Slovenija preide iz »demokrature« v demokracijo zahodnega tipa.
V Zurnalu 30. 3. 2007 urednica Jadranka Rebernik pravilno piše, da prva demokratična slovenska vlada nikoli ni sprejela zakona o
lustraciji, ki bi v politiki za nekaj let ustavil delovanje najvišjih funkcionarjev nekdanje komunistične partije oziroma članov centralnega komiteja. Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je imel zvezane roke, saj so se v njegovo vlado vtihotapili mnogi nasprotniki slovenske osamosvojitve, ki so goreče nasprotovali vsakršni lustraciji in so tako lahko znova za več desetletij prevzeli oblast, za kamuflažo pa so se oki-tili z demokratičnimi nazivi. Znano je, da je bil nekdanji oznovski oficir, kontroverzni France Bučar, odločno proti lustraciji. Zgodovinar dr. Janko Prunk posrečeno piše v Večeru 31. 3. 2007, da so politično privilegirani postali bogati. Med drugim piše, da sta v Evropi mogoča dva različna idejna in politična tabora, ki sicer v marsičem in marsikje sodelujeta v koalicijah, toda do združenja v eno stranko nikjer ne prihaja in nikomur to niti na misel ne pride. Nadalje dobesedno piše, da lahko veliko članstva in starejši del vodstva mirne duše imenujemo postkomuniste, ki se niso veliko spremenili in so z vsemi spomini, emocijami in ideološkimi pogledi navezani na revolucionarno tradicijo in socialistično obdobje ter so z vso popkovino povezani

H
^IDIAAOO^A Trstelj-67. kanal t\/	Obala ■ S23 ■ kabelski sistem v Kopru
DNEVNIK TV PRIMORKA
Od ponedeljka do petka ob 20.00
64
Demokracija ■ i6/xii • 19. april 2007
ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM
še s propadlim komunističnim ideološkim nazorom. Tudi pisec g. Alojz Dragoš v Demokraciji 22. 3. 2007 posrečeno piše, da še vedno živimo čustveno navezani na tako imenovane večne voditelje oziroma diktatorje, ki so bili dosmrtni (Tito, Stalin, Kardelj in drugi). Znano je tudi, kakšno povelje za posplošitev čiščenja (beri ubijanja) kulakov, duhovnikov in drugih nedolžnih žrtev je dal Kardelj. Prvi slovenski predsednik Kučan je bil glavni sekretar okupatorske ZKS, Drnovšek pa predsednik SFRJ, ki je celo podpisal uvedbo taborišč za politične zapornike. Torej smo lahko v Sloveniji »ponosni« na svoje skrajno levičarske predstavnike, ki pa nas poskušajo na svoj način (Potrč) poučiti, kaj je demokracija. Medtem ko so v večini postkomunističnih držav izvedli vsaj delno lustracijo, smo lahko v slovenski »demokraturi« ponosni, da imamo še vedno ulice, šole, trge, mostove in številne institucije poimenovane po rdečih revolucionarjih. Tudi mnogi mediji so še vedno na strani levih strank, kar je v demokraciji sicer samoumevno, vendar pa na najbolj primitiven način napadajo Janševo vlado. Kot zanimivost naj še omenim, da je v Večeru 2. marca letos civilna iniciativa STOP COMMUNISM MAFIA ugotovila, da je Večer komunistično usmerjen.
Roman Kralj, Maribor
Ozaveščenost
Gospod dr. Janez Drnovšek, ne berem vaših spletnih strani, toda to, kar sem zasledila v medijih, mi ne vzbuja navdušenja nad vami. Govorite o maščevanju poglavarja zaradi vaših kritik vlade. Res je, da neupravičeno kritizirate le
sedanjo vlado. Visoko ozaveščen človek, za kakršnega se imate, ne kritizira, je prijazen do vseh ljudi, strpen in skromen. Ne pozna cinično mišljenih besed poglavar, maščevanje, še manj pa jih uporablja. Ne izvaja soloakcij in si ne misli, da nikogar nič ne briga, kaj počne. Po nepotrebnem tudi ne zapravlja davkoplačevalskega denarja. Predsednika države so nevredne tudi besede o negativcih, ki bruhajo blato in jih vodi poveljnik naših zlobnežev. Nezaslišano! Vse to vam ni v čast, še posebej ker v svoji knjigi omenjate besede Jezusa Kristusa, ki bi vam kot prvemu moral biti zgled.
Ne mislim, da je pod to vlado že vse urejeno, vendar je na pravi poti in si nadvse prizadeva popraviti napake iz preteklosti, ki ste jim botrovali.
Namesto da bi prijateljsko in nesebično pomagali, nenehno kritizirate in nergate ter ljubosumno spremljate razcvet, ki ga Slovenija doživlja pod vlado Janeza Janše. Tega še nikoli niste omenili, niti niste pohvalili blaginje, ki jo tudi navadni smrtniki že občutimo. Ni čudno, saj nam je pod vašo taktirko življenjski standard nenehno padal.
Pa lepo pozdravljeni.
Mihaela Afner, Celje
Podpiram Viranta
Podpisani Alojz Sterle, Gornji Rudnik, čestitam ministru Gregorju Virantu za predlog vladi Slovenije, da uvede detektive in razne inšpektorje za preprečitev različnih zlorab javnih uslužbencev in se tako končno enkrat vzpostavita red in pravica v Sloveniji. Če želite, vam lahko pošljem sto podpisov pod to mojo čestitko.
Alojz Sterle, Ljubljana
A D I O I IS SE- T,» I C- £
na 88,9 in 95,9 MHz
Preverke!
Marija Vodišek
Besede preverka v slovenskem slovarju ni. In vendar smo bili sumljivi državljani SFRJ in SR Slovenije deležni številnih ali občasnih in seveda »verodostojnih preverk«. Moja nosi št. 198/9629 od 6/4-1971. Na tej preverki je točen samo datum in kraj rojstva, večina drugega pa je sad fantazije »preverkarja«. Prebrala sem še nekaj preverk nekaterih znancev. Vse imajo skupni imenovalec, in sicer, da so bili preverkarji ljudje z nizkim inteligenčnim kvocientom oz. količnikom in brez moralnih ovir. So ti preverkarji sploh poznali sumljivca, ki so ga zalezovali in za njim vohunili? Domnevam, in nekateri dokazi so povsem očitni, da ne! Je bil to kakšen poseben privilegij ali posebne vrste zaupanje v take vohljače? Novačili so jih udbovci, ki tudi sami niso bili inteligenčni geniji. Prav nasprotno, običajno ljudje z nizko izobrazbo, ki pa so se izkazali že v »gmajni«, saj so bili v glavnem likvidatorji in diskriminatorji. S takim delom so nadaljevali po »osvoboditvi«, in kakor lahko ugotovimo po datumih »preverk«, še vse do slovenske osamosvojitve. In kje so ti možje danes? Uživajo zasluženo pokojnino z najrazličnejšimi dodatki ali še nadaljujejo s svojim »poslovanjem«? Zadnja afera Sova nam dokazuje, da še vedno niso odnehali. S pomočjo zaščitene ZZB (ne tistih borcev, ki so dobili le drobtine) so se vrinili v vse institucije in vsa poosamosvojitvena leta so jih podpirali z najvišjih državnih funkcij (M. Kučan, J. Drnovšek); vohunijo in delujejo proti pravim osamosvojiteljem. TV-pogovor med M. Potrčem in L. Ambrožičem me je razsvetlil in končno vem, da je Slovenijo osamosvojila ZKS s Potrčem na čelu. Kdo je danes, kot že vsa leta po naši osamosvojitvi, glavna tarča? Predsednik vlade Janez Janša, njegovi sodelavci in somišljeniki. Poskus Sovine afere je naperjen proti vladi z izdatno, če ne kar glavno pomočjo sedanjega predsednika države! Pred leti je bila afera z »mariborskim« orožjem, ki so jo hoteli podtakniti obrambnemu ministru Janezu Janši. Eden takratnih akterjev je bil Silvo Komar, ki ga je nekdanji predsednik države Milan Kučan takoj poklical v Ljubljano in ga zavaroval pred vsako preiskavo. Večni poslanec LDS, sicer pa profesor Rudolf Moge si je dolga leta neutrudno prizadeval priti stvari do dna. Seveda do tistega dna, ki mu je bilo določeno. Pa še kar »kuha zamero« do Janše. Pogovor novinarja Petra Raka s članom vladne delovne skupine za oceno dela Sove dr. Tonetom Jerovškom, objavljen v Sobotni prilogi Dela 7. aprila 2007, je treba prebrati od A do Ž. Kdor hoče razumeti, mora razumeti, kaj vse se je dogajalo in se še poskuša okrog vladne službe, kar Sova je. Zanjo je odgovorna vlada. Sedanji predsednik države Janez Drnovšek je s svojimi komentarji in izjavami na račun vlade, premierja in sodelavcev žaljiv preko vsake mere. Menim, da je zadnji čas, da se poslovi s funkcije predsednika države in se posveti svoji »spletni igrači«. Kandidati za predsednika pa naj ne igrajo vseh mogočih »viž« in naj nas ne podcenjujejo. Glede »načelnega« soglasja o sodelovanju parlamentarnih strank v času priprav in predsedovanja Slovenije Evropski uniji pa naj bo vlada previdna!
Demokracija • i6/xii • 19. april 2007
65
LJUDJE
Politični semafor
Pospešil delo Čeprav je bil minister za zdravje Andrej Bručan v preteklosti deležen očitkov, da svojega dela ne opravlja najbolje, je v zadnjem času poskrbel za nekaj odmevnih projektov. Tako je ministrstvo pripravilo kar štiri pomembne zakone; zakon, ki bo omejil kajenje v javnih prostorih, zakon o kakovosti človeških tkiv in celic, novelo zakona o zdravstvenem zavarovanju in novelo zakona o zdravilstvu. Tudi na Onkološkem inštitutu se stvari končno urejajo.
Ne bo direktorica Vlada ni dala
soglasja k imenovanju Evite Le-skovšek za direktorico Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Odločitev je razumljiva, saj se do zdaj ni izkazala za zaupanja vredno osebo. Spomnimo se časov, ko so AIDS Fundacijo Robert, ki jo je ustanovila in vodila skupaj s Karlom Lipičem, pretresale afere glede netransparentne porabe denarja. Fundacija je dokazano nenamensko porabila okoli milijon tolarjev državnega denarja.
Išče lokacijo Predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Stane Baluh nima lahkega dela. Skupaj z ministrom Janezom Podobnikom morata namreč poiskati nadomestno lokacijo za družino Strojan. V zadnjih dneh so Strojanovim omogočili ogled več lokacij, vendar jim ni bila nobena všeč. Strojanovi grozijo, da se bodo, če lokacije v do-glednem roku ne bo, preselili nazaj v Ambrus.
Ko se udarita dva ega
Vse kaže, da je tesnega političnega zavezništva, ki sta ga pred volitvami na Obali pokazala koprski župan Boris Popovič in kandidat za župana Izole Tomislav Kloko-čovnik, zdajšnji župan, konec. Kot je pretekli teden poročalo Delo, naj bi si bila Klokočovnik in Popovič v zadnjem času kar nekajkrat skočila v lase. Glavni razlog za spor naj bi bilo domnevno vtikanje Popoviča v Klokočovnikovo delo. Prvi spor naj bi bil nastal, ko je Klokočovnik za izolskega podžupana hotel imenovati svojega brata, Popovič pa naj bi bil temu nasprotoval. Klokočovnik naj bi bil to dojel kot vtikanje v njegovo delo. Znova naj bi se bila sprla takrat, ko je Klokočovnik sprejel odločitev, ki jo je pozneje sicer preklical, da bo občina vsaki materi za vsakega novorojenca izplačala 500 evrov nagrade. Popovič naj bi bil tudi temu nasprotoval. Spor naj bi bil dosegel vrhunec v zadevi Medicor, ko naj bi bil Klokočovnik želel na vso silo doseči
njegovo razpustitev in izselitev iz izolske bolnišnice, s čimer naj bi sam pridobil možnost operacij na srcu v izolski bolnišnici, Popovič pa naj bi temu nasprotoval.
Zanimivo je, da tako Klokočovnik kot Popovič govoric o sporu ne zanikata. Klokočovnik ob tem pojasnjuje, da si ne bo pustil ukazovati, kako naj dela. A. K.
66
Demokracija ■ i6/xn ■ 19. april 2007
k Ii j i g a r n a
Demokracija
NAROČILNICA
<4-
NAROČILO (označite z x):
□	Tone Kuntner: Mati Slovenija
_ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo
□	Milan Zver: 100 let socialdemokracije
i Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma
□	Janez Janša: Okopi D Janez Janša: Premiki
□	Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili
□	Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije
□	Viktor Miklavčič: Pričevanja
□	NOVO Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni
□	NOVO silvin Eiletz: Skrivnost komiterne
□	Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne
□	M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti
□	Vasja Klavora: Predel 1809
D Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske
□	Jože Dežman: Moč preživetja
□	Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo
□	Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja
□	Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo G Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe
□	A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi
□	Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 1 Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II.
□	Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora
□	Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier
Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946)
□	Vasja Klavora: Koraki skozi meglo
J Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli
□	Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor
□	Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev
□	Jože Žemljic: Življenje je večna borba
9,18 EUR	/	2.200,00 SIT	Izpolnjeno naročilnico pošljite
25,87 EUR	/	6.200,00 SIT	na naslov:
9,18 EUR	/	2.200,00 SIT	
27,95 EUR	/	6.700,00 SIT	Demokracija, p.p. 4315,
9,18 EUR	/	2.200,00 SIT	1000 Ljubljana
9,18 EUR	/	2.200,00 SIT	ali na faks 01 2300661.
20,82 EUR	/	4.990,00 SIT	
35,46 EUR	/	8.500,00 SIT	Poštnino po veljavnem ceniku Pošte
			Slovenije plača naslovnik ob prevzemu.
20,44 EUR	/ 4.900,00 SIT		Vse cene vsebujejo 8,5% DDV.
32,00 EUR 23,96 EUR 22,95 EUR 16,29 EUR 28,07 EUR 22,95 EUR 27,16 EUR 4,13 EUR 45,27 EUR 20,82 EUR 27,16 EUR 22,11 EUR 4,52 EUR 4,52 EUR 18,56 EUR
27.94	EUR 17,65 EUR 16,02 EUR
26.95	EUR 18,36 EUR 12,51 EUR 10,43 EUR
8,34 EUR
/	7.668,48 SIT
/	5.741,77 SIT
/	5.500,00 SIT
/	3.906,00 SIT
/	6.727,00 SIT
/	5.500,00 SIT
/	6.510,00 SIT
/	990,00 SIT /10.850,00 SIT
/	4.991,00 SIT
/	6.510,00 SIT
/	5.300,00 SIT
/	1.085,00 SIT
/	1.085,00 SIT
/	4.449,00 SIT
/	6.696,00 SIT
/	4.232,00 SIT
/	3.840,00 SIT
/	6.460,00 SIT
/	4.400,00 SIT
/	3.000,00 SIT
/	2.500,00 SIT
/	2.000,00 SIT
Obvestilo potrošnikom:
Cene so preračunane po tečaju zamenjave:
1 EUR =239,64 SIT..
Ob naročilu
2	(dveh) knjig:
darilo lonček "Demokracija"
3	(treh) knjig:
darilo lonček + kapa "Demokracija"
4	(štirih) in več knjig:
darilo lonček + kapa "Demokracija" +
knjiga {po našem izboru)
Ime in priimek (ime podjetja):
Datum naročila:
Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica:
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe):_
Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV:
k n j i a a r n a
Demokracija
www.demokracija.si
Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana
Takoj pridem, samo še avto parkiram
Fantje, petek je. Kje ste?
Popravljam pipo! Pridem.
Končujemo reklamo. Pridem čez pol ure. Še preden Jure popravi pipo. Stavim!
Ej, jaz sem na rentgenu Ne sprašujte... Uuu, kakšna sestra...
NOKIA
Connecting People
Z VSEMI NAENKRAT!
Predstavljamo vam novo storitev Pritisni in govori s katero se lahko kot po "vvalkie-talkieju" v promocijskem obdobju brezplačno pogovarjate z več sogovorniki hkrati. www.mobitel.si/PG