0 vkavanji konj. (Spisuje Vinko Snideršič.) Na vprašaaje, zakaj koaj podkovan biti mora, odgovorili bi s vprašaajem: ,,zakaj pa ti ne bodiš po kameaji bos." Ia tako tudi je. Koaj je preaježea, da bi mogel aepodkovan njemu odmerjeao težo po naših, s kameajem posutib ceatab vlai-iti. Oa od aarave ai za trda tla, ampak le za mehke, bogato s travo obraščene plaajave vatvarjea, kjer se ajegovi sorodaiki še daaes divji ali podivjaai vidijo. Vrli tega, ker je človek koaja v aivi preteklosti ukrotil, je ta izgubil svojo boraost, se sčasoma požlahnil ia se kakor druge pitovae živali privadil strežbi elovekovej. Ker bi stari, pa resaičea pregovor, da koaj ima le eao aogo, utegail še marsikteremu aezaaa biti, mi bralec meada ae bo za zlo vzel, ako o vkavaaji koaj ia o kopitaib bolezaib par beaedic spregovorim. Koajsko kopito je močao, rožeao obuvalo, ktero obdaja spodaji del koajske aoge, ua ktero koaj stopa. Na kopita je veliki del, da rekel bi, aajvečji del koajske ceae; kajti ima koaj slabo kopito, ves ae velja aič. Zato mora koajaki goapodar prvo skrb iaieti, da se kopita zdrava in trdaa obraaijo. Oa ne ame žrebet aa mokre pašaike apuščati, jih ae predolgo v bleva držati ae prezgodaj vpregati. Zdrava in vlažaa kopita bodo imeli koaji, ako se jim rog, posebao z<>oraji del, že v mladosti 7. mastjo, ali oljem aiaže. Predaje aoge naj ae večkrat v ilovico ali kravjek postavijo, da se rog raztegne ia koaj leži hodi. Odfasliai koajem aaj se, kedar ae jim aoge od dela obladijo, z aalašc zato aarejeaim železora blato ia pesek izpod podkev odstraai, kopita vmijejo in zopet posušeaa aamažejo. Za krbka kopita prikladao je mazilo iz 5 delov loja, 2 deia rumeaega voska ia 1 dela makovega olja; to se aaj pri počasaem ogaji razstopi ia med pridnim mešaajem oliladiti pasti. Za premebka kopita ia v prospeh njihove rasti služi ravao tako pripravljeao mazilo ia 2 delov voska, 3 delov terpetiaovca, 1 dela lorberjevega olja in 6 delov aviajske masti. Maogo koaj popači se pri kovaaji. Brez umai kovač kopito le tam poreže, kjer mu je aarbolj pripravao, a. pr. na tako zvaai streli (Horastrabl), a aa krajeh, kjer je aajbolj treba, stori premalo. Mesto podkev po kopitu ravaati, dela se žalibog aarobe. Vsakeam kovaču, kteri gorečo podkev aa kopito pritisae, bi se aaj kazea naložila, ali bolje bi bilo, takemu mojstruskazu živino v roke ae dati. Vsakib 6 tedaov, ali, če koaj težko dela, še bolj pogostoma, je treba koaja prekovati, če tudi podkev še dobro drži, kajti v 6 tednik zraste toliko rogvi, da ga je treba porezati, sicer kopito škodo trpi ia take kopitae bolezai ao jako aevarae. Zvečer pred kovaajem aaj se kopita. ako so trda ia krbka, z omehčevalaim mazilom aamažejo, ali z ilovico ia kravjekom ovežejo, da se kovaaje leži vrši. Pri le tem delu naj se žeblji poredoma izvlečejo, a ae, da bi se podkev in žeblji ob eaem odtrgali. Podplata ae sme aikoli več porezati, kakor le obhojeae, odpalmjeae luske. Ako se to v ozir ae jemlje, se mesaa plast, ktera podplat od kosti loči (Fleiscbsohle), zoper tiske aa kamenje, žeblje itd. varovati ae more. S prevelikim rezaajem podplata pospešaje se tadi plošnato kopito. (Platt-Volllmf). Tudi atrela, kakor omeajeno se mora varovati, da je v staau aoseč težo života tla dotikati ia varovati, da ae stiaajeai rog (Zwaaghuf) ae aasedi. Podkev aaj se vselej, predao se aabije, cisto ia saažao izkleplje, aa obeb atraaeb gladko ia ravao izkuje, da ae povsod dobro prileže. Na aotraaji straai aaj se podkev aekoliko izvegae, da ae leži aa podplatu, sicertišči. Vsegdar se mora aoževa kliaja med podplatom ia podkovo sem ter tje premikati dati. Predolge, preširoke, ali tudi pretežke podkove ae ae smejo aikoli trpeti, le po opravkih koaj se iraajo ravaati. Za jezdae ia kočijske koaje aaj bo pod- kev 22 lotov težka z 6 — 7 ljuknami in ravao kopitae velikosti, a za težke, vozae koaje aaj 1"' čez rog seže, zavoljo poškodvanja po kamenje itd. ia aaj bo 28 lotov do 1 fuat težka ia z 7—9 ljuknjami. Le te ae smejo nikoli preveč na notraaji straai in tudi ne preblizo pete-zvrtane biti. Ker je kopitaa stena na zunaaji strani vedao aekoliko debeleja, aaj se tudi ljukaje aa tej strani aekoliko bolj odstranjeni od zunaajega kraja narede. Žeblji lnorajo pri kovanji ua belo črto priti. Stole pospešujejo koaju hojo, oae morajo tako postavljene biti, da se konj z njimi ne kreše. Tudi ne smejo višji kot je podkev detele biti, sicer se strela ne more tal dotikati. Nasledki tega so: stisajeni rog, rak, strele itd. Tako zvaai grif mora spredaj sredi podkove privarea biti. Teh dobijo le težki vozni, a nikdar jezdni, ali kočijski koaji. Kapice so spredaj ali na strani navzgor obrnjeae ia branijo, da se podkove pri vedaem trkanji ob kameaje nazaj ne nagnejo. Ako je rog krbak, aadomestujejo tudi žeblje. Oae morajo mehke. pol palca dolge biti, da se stene dobro priležejo. (Dalje prihodnjič.)