Sirom Prekmurja. Ko človek mimogrede opazuje naše kmetije, se mu podzavest.no vsiljuje misel, kako je to mogoče, da pri nas propadajo nekatere nekoč tako dobro stoječe kmetije. Res je, da so deloma temu krive vremenske razmere; kajti vsako leto pride kaka vremenska nesreča — suša, povoden in še povrh nadležne miši — a vendar moramo glavni vzrok propadu lskati v klasifikaciji naše zemlje, ki je klasificirana še po ogrskem sistemu. Priznati slcer moramo, da naša zemlja ni slaba, nikakor pa ni toliko boljša, da bi bil davčni količnik pri nas 30, dočim je v ostalih predelih Slovenlje 20 in 18. Torej je nujno potrebno, da se naša zemlja na novo klasificira in količnik zmanjša, ker ljudje ne zmorejo plačevati tako visokega davka, zato so rubeži na dnevnem redu, s čimer se vzbuja nezadovoljetvo Ijudstva. Poleg navedenega je nujno potrebno, da se pri nas začne z novimi javnimi deli, 8 čimer se bo dala primerna zaposlitev brezposelnemu delavstvu. Je že namreč skrajni čas, da se reka Mura, ki malone vsako leto povzroča prebivalstvu Obmurja večmilijonsko škodo, temeljito zregulira in se nevarnost poplav enkrat za vselej odstrani. čudno, da se s temeljitimi deli še ni zaelstvu je postavljen dr. Albin Gregorc. Brezovlca. Nekatere zanima, kako je prišlo pri naa nedavno do prelivanja krvi, zato zadnje poročilo nekoliko dopolnimo. Ob koncu prejšnjega meseca so pri posestniku Ternar Jožefu kožuhali koruzo. Okrog pol desetih je prišlo pred Ternarjevo hišo več fantov, med njimi tudi hlapec Henzlin Ivan. Pantje so začeli v kožuharje metati jabolka in tudi kamenje. To je zelo razburilo Deu6a Štefana, ki je tudi pomagal kožuhati, zato je skočil na cesto, odprl nož in dvakrat zabodel Henzlina, ki mu je prvi prišel v roke. Rane so lažjega značaja in Je bil Henzlin spravljen v bolnišnico. Petanjci. Dolgoletna želja vsega prekmurskega prebivalstva, da bi dobili trdno cestno zvezo z ostalimi predeli Slovenije, se je uresničila. Te dnl je bil dograjen impozanten most, za katerega bodo stroški obenem z nasipom znašali okrog šest milijonov pet sto tisoč dlnarjev. Suho vreme od lanske jesenl do zadnjih daaov je omogoCilo, da bodo vsa dela izvržena mnogo prej kot bo prvot- no računali. Sedaj delajo še z nasipom, ki bo do pomladi gotov in tako bo most lahko izročen svojemu namenu pred dogovorjenim časom. Moatovna zveza bo velikega pomena za vse prekmursko gospodarstvo, ker bodo stlki z ostalo Slovenijo mnogo ugodnejši. Zelo potrebna bi bila tudi železniška zveza od Murske Sobote preko Slovenskih goric do Maribora. TurnlšCe. V torek, ?A. oktobra, bo minulo dve leti, ko je zatisnil oči k večnemu počitku posestnik štefan Terboča. Na obletnico njegove smrti je zbolela tudi njegova žena ter jo je zavratna bolezen priklenila na bolniško posteljo, s katere najbrž ne bo mogla nikoli popolnoma zdrava vstati. Blagemu pokojniku želimo večni pokoj, a bolni Boprogi skorajšnje okrevanje! — Nabiralna akcija za knjižnico Prosvetnega društva ni uspela tako dobro, kot smo pričakovali. Doslej so se naši prošnji odzvali in nam podporo poslali: kr. banska uprava v Ljubljani 500 din, prelat dr. Matija Slavič 200 din, Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 15 knjig, Družba sv. Mohorja knjige v vrednosti 300 din, industrijalec Benko iz Murske Sobote 100 din, Mariborska tiskarna 26 knjig ter založba Evalit v Ljubljajii 11 knjig. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo, ostale pa prostmo, da se tudi oni odzovejo naši proSnji! — Mlatilni stroji so dalj časa počivali na sejmiSču, ker zaradi slabega vi-emena niso mogli zmlatiti prosa in ajde. Sicer je letos njlhova jesenska mlatitev bolj žalostna, ker je prezgodnji mraz (slana) dozoril še skoraj cvetočo ajdo, katero smo radi tega morali pokositi. Tudi v strnišče pofiejano proso, ki bi letos prav dobro obrodilo, je mraz dozoril, zato bo letoa tudi prosa bolj maJo, a ajde pa skoraj nifi. Ljudje so upravičeno v skrbeh, kako bodo prehranili sebe ln živlno. Tetenovci. Prejšnji petek, 6. oktobra, okrog oemih zvečer se je na cesti od Rakičana proti M. Soboti zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje našega rojaka 581etnega poeestnika Puhan Jožefa. Imenovani se je s kolesom vračal domov. Med potjo se je verjetno malo prepil, zato je s kolesom padel in obležal sredi ceste, kjer so ga našli dijaki ter ga skušali s ceste odstranltl, da se ne bi zgodila nesreča. Preden se jim je to posrečilo, je privozil neki avtomobilist iz Murske Sobote, katerega so baje hoteli dijaki z dviganjem rok ustaviti. Toda šofer lz neznanega raz- loga vozila ni ustavil in je možakarja povozil ter mu prizadejal smrtne poškodbe. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je naslednji dan v strašnih mukah umrl. O nesreči se vodi preiskava, ki bo ugotovila dejanski stan. — Pred dnevl sem se peljal po cesti Tešanovci—Martjanci in sem občudoval lepo ceeto, ki je v tem delu, a drugod je tako slaba, čeprav je banovinska I. reda kot drugod. Vprašal sem šoferja, kako je to mogoče, da se tu cesta toliko ločt od ceste malo naprej in nazaj. Povedal ml je, da ]e to zasluga cestarja, ki jo tod templjito in skrbno popravlja. Tudi drugi bi ga naj posnemali in bi ceate bile mnogo boljše. Salovci. V začetku preteklega tedna se je posestnik A. P. tako daleč Bpozabil, da je z vilami napadel svojega 80 letnega tasta. ter mu po glavi prizadejal težje poškodbe. Pravijo, da tudi eicer z njim ravna. zelo grdo. Ali je to spoštovanje staršev? Krog. Pred nedavnim so napadli znani pretepači T. J., S. I. ln H. T. posestnika Zitek Nlkolaja, kl se je vraCal Iz gostilne. Vrgli so ga na tla ter ga po blatu valjall, s pestmi tolkli in z nogami suvnli, dokler ni prišel Mataj Pranc, ki je zaslišal klice na pomoč ter napadenega rešll pred podivjanimi fanti. Cudne manire! Kuzma. Od nas sta premeščena učitelja Nežlka in Ivan Lebič ter bosta odšla v Prevalje. Prisrčni zbogom! Dolnja Iiendava. Iz LJutomera je k naši poštl premeSCena pomožna manipulantka Pečar Nežika. — S trgatvijo smo končali. Mošt je mnogo boljSi kot lani, a ponekod ga je nekoliko manj kot lani. Ladlslav Raczklewlcz, novi predsednlk Poljske Novl predsednik Poljske RaczWewloB prlsega v pariSki oerkvi ob prevze- mu predsednl&kih po«k>v Cajander, mlnlster Flnske, katera *e upira ruskemu prokroviteljstvu Creneral Sikorski, predsednik poljske vlade v Parizu