/ /L— ••• M- • GLi\S SVOBODE HLOVKNSKI TEDNIK ZA Umiari DiufMiii 1*11)MTV A. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE h loven io weekly ditutid tO t» iimawn o* ti* io polagoma tudi vera v duhovnike in njihove čudne nauke, in mi pristanemo sčasoma nepotrebni — tako si pač logično mislijo ti ljudski "vzgojitelji" l Zatorej: "Čudeži morajo biti!" I loteč utemeljevati potrebnost vere, navaja kot dokaz različn-i slavne može, ki so se baje tudi izrazili, da jc vera potrebna. Pri tem pa je pozabil povedati, kakšna vera, in čemu so 011: slavni možje nag'a-šali potrebo vere! Ker ta omejeni Luka najbrž tega ne ve, mu povemo mi. Ti imenitni možje bili so zvečine vladarji ali pa državniki, ki "vladajo" v imenu cesarjev in kraljev države, pravzaprav podjarmljc-no ljudstvo. Naši cenjeni čitatelji lahko so se iz naših raznih člankov že poučili, da je skoro vsaka — tudi najbolj pravična — vlada več a:i manj nasilna, temelječa na krivici. Da ložje vzdržijo to krivično nadvlado, zvezali so se vladarji in kapitalisti s sorodno si duhovščino, ki s pomočjo vere uspešnejše strahujc in pritiska k tlom nezadovoljneže, kažoč jim na eni strani hudiča v vsej njegovi grozoti in večni pekel, kamor brezdvomno pridejo, če ne bodo pridkani, — na drugi strani pa večno nebeško veselje kot plačilo za zvestobo nasproti "višjim'' in hvalevredno pokorščino, da se dado brez upora gnati v mesnico, v vojsko, in tam moriti popolnoma tuje »ljudi, ki jim niso nikdar nič zalega storili. Klopčič trdi, "da vera varuje človeške pravice, da čuva vladarje pred bodalcem im bombo, na drugi strani pa varuje podložni-ka pred samovoljo tiranovo', Ni se nam treba ozirati daleč okrog in nazaj za dokazi, da to njegovo bedasto trditev ovržemo. Kako močan še t je vera proti raznim izkorišče-vaujem in lopovščinam, je med sto in sto drugimi primerami tudi nad vse pobožni predsednik Hippie, ki jc banko v Phrladelphiji ogoljufal za okroglo $10,000,000, ali pa rim-sko-katoliški kanonik Drozd v Pra-ki je tudi jako poliožno in nese-bično deloval za — svoj žep! Ako jc Roosevelt v resnici tako veren in pobožen, zakaj ne napravi konca neštevilnim v nebo upijočm krivicam, ki jih dan na dan izvršujejo denarni mogotci nad zatiranim delavstvom po Združenih državah? Navedli bi lahko še mnogo drugih slučajev, ki dovolj jasno osvetljujejo, da vera ne le da ne zabra-njuje kriv e, marveč ista jih še pospešuje, delajoča rodovitna tla najrazličnejšim lopovščinam. Vera jc raznim posvečenim in neposvečenim lopovom dobrodošel plašč, za katerim skrivajo svoja hudodelstva. Njim se ne gre za vero, njim se gre le za nadvlado in denar. Vero kažejo vtoliko, kolikor se jim zdi neobhodno potrebno, da dosežejo svoje namene. Za se ne potrebujejo vere, gledajo pa, da je ljudstvo "verno". Kako vero naj ima to ljudstvo, za to skrbijo njih zavezniki, duhovniki. Klopčič trdi nadalje, "da človek brez vere pade doli do živali, da vera uspešno kroti strasti, kadar st bližajo z neovirljivo silo." — Da je to ravno nasprotno res, je nam v najlepši dokaz Klopčič sam. Sicer pa je itak že zadostno dokazano, da so ravno katoličani in versko fanatični ljudje najbolj podivjani, najbolj živinski, najbolj zahrbtni in hinavski, najbolj nestrpni in najbolj brezsrčni, četudi imajo na jeziku najbolj sladke in ginljive besede. Saj jih že njih popačena in skvar-jena Kristusova vera tako vzgaja, da ne morejo biti drugačni. Mi se radi tega ne lx>mo prerekali s Klopčičem. ki si v svoji neumnost' ne da ničesar dopovedati iti vkljub vsem jasnim dokazom ostane slep in gluh in ki si z drznim čelom upa trditi, da uči katoliška vera pravo svobodo, jednakost in bratstvo 1 Kdor kaj takega trdi, temu mora že precej manjkati, ali pa je toli nesramen, da trosi nezavednežem pesek v oči. Nagromadil je ta katoliški "učenjak" v svojih člankih še mnogo drugih gorostasnih neumnostij, ho-teč utajiti velikanske uspehe soci-jalizma in njegovo silno hitro napredujočo rast med vsemi poštenimi sloji prebivalstva. Za .njegovo brezuspešno napadanje socijaliznu imamo mi le pomilovalen nasmeh. Njegovo početje se nam zdi, kakor bi se zaletavala onemogla muha v slona. Njegovi šepavi dokazi za potrebnost vere ter škodljivost in ničnost socijalnih naukov ne držijo in ne Ixxio držali nikdar — o tem naj l»dc zmedeni filozof Luka Klopčič prepričan. Nujna prošnja. Rojaki po Ameriki se nujno prosijo, da naznanijo naslov Martina Gane, ako je komu njegovo bivališče znano in če je sploh še pri-življenju. V stari domovini umrhmu je oče Miha Gane dne 8. septembra t. 1. in radi zapuščinske razprave po njem bi sodnija rada zvedela za njegovega sina. Kdor torej kaj o njem ve, naj naznani na "Glas Svobode" ali pa Jožetu Zalokarjn v Zagradcu pri Sevnici (Lichten-wald, Untersteiermark, Austria). Razgled po svetu. RUSIJA. ^ Car Nikolaj se pogreba generala Trepova, — svojega "naj-zvestejšega služabnika in varuha" — ni udeležil, kakor se je do zadnjega trenutka pričakovalo. Slišal je menda, da se pri tej priliki pripravlja nanj napad, in vsledtega je spremstvo odpovedal. Da se je napad resnično nameraval, dokazujejo številne aretacije sumljivih lju-dij, ki so poskušali smukniti skozi vojaški kordon v katedralo, kjer se je vršila mrtvaška blovesnost. — Po vsej Rusiji vlada nepopisna radost radi smrti generala Trepova. V Odesi je policija zaprla nad 100 osob, ker so dali prevelikega duška svojemu veselju. — Atentati na visokostoječe osebe so še vedno na dnevnem redu, posebno v Odesi, fcutioiso došli iz 1'etrograda člani "propagande dejanja". Vsa policija jc vsledtega na nogah in skrbno preiskuje vse sumljive količke. — Car se že dalj časa nahaja na svoji ladij i v finskem zalivu, ker se 11111 tako stanovanje zdi bolj varno nego v Petrovem dvorcu. Slišijo se govorice, da jo bode iz strahu pred vedno silnejšo revolucijo odkuril na Dansko in tamkaj l>očakal, kako se stvari razvijejo. — Povodom usmrtitve hrabre Zenaide Konopliauikovc, ki je vršila smrtno obsodbo nad generalom Min, izdali so revolucionarji manifest na vesoljni ruski narod, v katerem se govori, da bodo od stranili in uničili brez usmiljenja vso strahopetno in razbojniško av tokracijo s carjem vred, ker ta in car so sovražniki ljudstva. —• Te dni so obhajali tudi ruski Judi kakor sploh Jutlf po celem svetu svoje vsakoletne velike praznike. Generalni guverner v Odesi jim je obljubil, da jih bo ščitil in jim dal vojaštvo na razpolago proti vsa-kojakim napadom, da se l>odo slav nosti lahko v miru vršile. AVSTRO-OGRSKA. Zadnji krvavi spopadi na Reki, prep ri med južnimi Slovani, Ma djari in Italijani, o katerih poročamo na drugem mestu, dali so italijanskemu generalnemu konzulu |)ovod, da se jc pritožil pri avstrijski vladi, ker so Slovenci baje "raz žalili" Italijane. Grof Scliaffgotsch je obljubil, krivce strogo kaznovati in nadaljne nemire zabraniti. Pri znani pravičnosti avstrijske vlade jc pač lahko mogoče, da bodo Italijani za svoja tojovajstva še pohvaljeni, nekrivi Slovenci pa kaznovani ! NEMČIJA. — Tatovi so odnesli dne -:o. t. 1. v Monakovem na Bavarskem iz državnega urada, kjer kujejo de-jiar, svoto 130,000 mark v samih novih zlatnikih po 10 mark. V urad so prišli j>o podzemskem odvodnem kanalu, kjer se staka nesnaga v glavni kanal. KITAJSKO. — Znano jc, kako strašne posledice ima kajenje opija in kako se ta kužna navada hitro razširja H", kako globoko je ukoreninjena zlasti na Kitajskem, v domovini opija. Kitajska vlada je sedaj izdala stroge naredbe, da ,se ta ves narod moralno in telesno uničujoča straši kolikor možno omeji in polagoma iztrebi. — V provinciji Schansi pojavilo se je vnovič boksarsko gibanje, vladne čete pa so ga še pravočasno zadi^ile. ) Španija. V Španiji bi prišlo skoro do mi-nisterske krize, ker je vlada vpeljala disciplinarno postopanje pro- ti nekemu škofu, ki je V svojem pastirskem listu napadal zakon o civilni poroki. VELIKANSKI ORKAN NA MORJU (TAJFUN). Ravno ob zaključku zadnje številke došla je vest o strahovitem morskem viharju, takozvaneni tajfunu, ki je razsajal v južno-vzhod-ni Aziji ob mestu Hongkong ali V ktorija, kakor se še drugače imenuje. llongkong je eno največjih svetovnih pristanišč in prvo trgovsko mesto v Vzhodni Aziji. Tajfun je uničil neštevilno trgovskih ladij raznih narodov in zahteval okrog 5000 človeških žrtev, ki so v razburkanem morju utonile. Le malo število moštva rešilo se je iz poto-pivših se ladij; večina je našla smrt v hladnih valovih. Strah in grozi med prebivalstvom sta nepopisna Čez par dni ob ]>olnoči nastali in 6 ur trajajoči tajfun je splošno zmedenost še povečal. Kar se ni ladij potopilo, pa jih je vihar več al! manj |>oškodoval tako, da so nerabne. Med lad i j ami, ki so se potopile, nahajala se je tudi ena amc-rikanska, namreč 'S. P. Hitchcock', katerej je poveljeval kapitan Zerk; došla je baš iz Manile v llongkong in bila namenjena odpluti v New York. Ista je last New-Yor-ške tvrdkc J. J. Chapman & Co. Po nisko držanih cenitvah, znaša skupna škoda, povzročena po tajfunu, okrnp 20 milijonov dolarjev. SVETOVNI KONGRESI. — V Buenos Aires v Argentiniji vršil se bode tretji kongres svobo-domislecev vsega sveta. — Dne 3. oktobra pa se snidc v Berolinu svetovna konferenca za brezžični lirzojav. Izumitelj istega, Italijan Marconi, udeleži se ga kot zastopnik Črncgore. Ameriške vesti. Kuba- Vsa znamenja kažejo, da zasede, jo Združene države Kubo v naj krajšem času. Vkljub navidezno mirovnemu posredovanju od strani amerikanskega odposlanca Tafta se nemirni duhovi na otoku nečejo poleči, in naša vojna uprava že dela priprave, da vdre z oboroženo silo na Kubo iu Kubansko republika anektira, — kar je bila že davno njih skrivna želja. Govorniki zaprti. Zvečer 11. 1.111. zaprli so na Dcn-verskih ulicah v Colorado 20 socialnih govornikov. Res čudna so pota kapitalistov. Le-ti pa držijo proste in odprte govore, nabijejo na vozove velike tiskane lepake, katere potem vozijo po mestu. A ne tako socialisti. Da-si so imeli dovoljenje za prost govor, jim ga je [K>zneje nek drug uradnik prepovedal in odvzel. Ker pa se le niso hoteli udati, bili so aretirani. Tu se je vnovič pokazala ona grozna zavist in surovost ]>olicijc, teh kapitalističnih hlap cev. AmerikiMska kultu ra. V južnih državah je linčanje zamorcev, teli |)o naborih "svobodo ljubnih" Amcrikancev manjvrednih ljudi j, vsakdajna prikazen. — Iz Atlante, Ga., se poroča, da jc ta be-stija v noči od 22. na 24, t. m. in pozneje zahtevala zopet ogromno število črnih žrtev. Mesarjenje jc bilo strašno, in človeška kri je te kla v potokih. Ne bodemo raziskovali, koliko povoda dajo zamorc' sami temu obžalovanja vrednemi. početju; a toliko je gotovo, da bi morale državne oblasti ukrotiti z vso strogostjo enkrat za vselej to slepo človeško strast. Seveda, ako [>olicija nima niti pravega veselja ne resnosti v danih slučajih poseči vmes, potem taka nečastna krvo-prelitja ne bodo nikdar prenehala. Čemu imamo pa sodnijc? Ali*so mar te samo za kaznovanje štraj-kujočih delavcev tukaj? — Ameri-.kanske oblasti, ki ne morejo in včasih tudi nočejo vršiti svoje dolžnosti, si tegd madeža pač ne morejo šteti v časti — Trust tobačnih tovarnarjev ji končno vendar-le zvišal svojim delavcem plače za 10%. Poboljšan ja plač lK>de deležno kakih 10,000 delavcev, ki so uslužbcni po južnih tovarnah v Petcrsburgu, V a., do New Orleans.!, Tedenski mezdni izdatki se bodo zvišali za $15,000. Lokalne novice. — Tukajšni kamnotiskarji (lito-grafi) se ne marajo povrniti na delo, dokler jim delodajalci ne izpol* nijo njih zahtev, in ostanejo vkljub vserp zapeljivim glasovom od strani delodajalcev neizprosni in ne-odjenljivi. Delo po dotičnih tiskarnah izvršujejo stavkokazi. — Tudi vsi uslužbenci Wabash-železnice, kakor strojniki, kovači, kotlarji in nastavljenci v poprav-ljavnici so začetkom minulega te-dno delo zapustili. Število stavku-jočih doseza 1500. Delo na železnici zaostaja. Samo v Chicagi jili v delavnici na 79. cesti in Kedzie ulici stavka 29. Uslužbenci zahte-vajo 35c. na uro; dosedaj so imeli 28 ali 30c. — Uslužbenci Chicaske družbe Postal Telegraph Cable Co. izrekli so se v nedeljo dne 23. t. m. za stavko, ako družba njihovim zahtevam ne ugodi. — V ponedeljek večer dne 24. t. m. dosjK'1 je iz Tangerja v Afriki teškopričakovani Stensland s parnikom "Prinz Adalbert" v New Yorsko pristanišče. Med vožnjo po oceanu je spremljajočemu ga po~ možnemu državnemu pravdniku izpovedal, da je poneverjenje sicer zakrivil, odločno pa taji, da bi listine ponarejal; z njim vred da bo ka/Aiovanih še mnogo drugih u-glednih mož v Chicagi. ki so tudi pripomogli do poloma banke. — Kakor se je sedaj pouvedclo, je bil Stensland že v svoji mladosti pridane in nepošten, predno je še v Ameriki našel svojo novo domovino. - Franc Čech odprl hode jutri tukaj v Chicagi slovensko gostilno na Center Ave. 568, kjer bode vedno točil sveže dobro pivo in druge običajne pijače. Z zagotovilom, da Ixnlo njegovi gostje točno in pozorno postreženi, prinoroča se za ninogobrojen obisk. VABILO k velikemu izletu ali pikniku, katerega priredi Slovensko podporno društvo "Delavec" S. N. P. J. za-jodno s pevskim zborom "Slovan" v So. Chicagi. dne 30. septembra 1906 v Lake Sidt? Grow na Ewing Ave. No. 9601. Nadejamo se torej in pričakujemo z vso gotovostjo, da se tega skupnega izleta Slovenci in Slovenke udeležijo v mnogobrojnem številu; drugi Slovani bodo .istotako dobrodošli. Listnic* uredništva. A. P., Chicago: Vaš dopis prihodnjič. Rcsnisoljub. Calumet, Mich. J List že zaključen, torej v prihodnji številki. SLAB SVOBODI Zgodovinska povest. • Ponatis iz "Slov. Naroda" Oetrtl dol. IV. Prijatelji ga niso zadrževali in šli sami naprej. Nodier pa je postavil pred gostilniška vrata in ugibal, kaj naj stori. Predvsem jc hotel počakati, da pride mimo kak poKcijski funkcijonar, ii> zato ;e hodil .prod hišo gor in dol ter pazil, dai bi mu sumljiva ženska nr ušla. Zdaj so se zaceli ljudje odi Sy. Krištofa vračati v mesto. V gostih trumah so se gnetli mimo njega in ravno v tem trtnoeku sta pri izhodu z dvorišča smuknili dve stari ženici med ljudi' in se izkušali pre-riti na drugo straiv ceste. Nodier jc skočil za njima, a zaradi velike množice ni mogel hitro priti do njiju. Videl pa je, kako sta ženski hitrih korakov silili naprej in jo 'za vili okrog bivše bolniške cerkvc. Ko je prišel Nodier okrog vogaia, je vzlic mraku zagledal, kako skušata ženski ubežati in kako se neprestano ozirata. Skočil jc za njima, ai ženski str. zdaj stekli in v samotnih- ulicah ni bilo nikoga", ki bi jih 'bil ustavil. Koncem ulic sta so žensk-i ločili, kajti, ko je prišel Nodier tja, jc videl, tla je pred njim samo ena ženska, v tistem hipu pa je tudi od zadaj nekdo planil nanj iu se s tako silo van] zale tel, da je Nodier padel na obraz. Ki> je vstal, ni bilo napadalke nikjer \vč videt:- No;|er jc stekel dalje, da si je krvavel na obrazu in klical 113 pomoč. Na Sv. Petra cesti je dobil redarja in ga pozval na pomoč. Redar mu je .povedal, da je videl tako žensko, kakor jo je zasledoval Nodier, hiteti proti frančiškanski cerkvi, šla sta dalje. Nodier je šel čez. most, redar pa prdti Zvezd:. Z mosta je videl Nodier, da po sedanjem Franco vein obrežju teče neka ženska. Kličoč na i>o-mč je stekel za njo in kmalu mu je sla.lilo več oseb. Divja gonja je to bila. Pod Trančo so ljudje povedali, da je ubežna ženska zavila na Stari trg in tam Me je zaznalo, da je šla v sedanjo Ničmanovo hišo. Zbralo se je okrog hiše vse polno ljudi, prihitelo je tudi več redarjev in pr šel je tudi orožniški zapo-veilnik Robelot. Redarji so obsto-pili hišo iu Robelot je šel s samokresom v roki v spremst'vu dveh vojakov in Nodierja v hišo ter začel poslopje preiskovati. V sobi in-tendaučr.iga pisarja Zabukovca je našel različna žersfca krila in naenkrat jc Nodier v/kliknil: — Parfum — to je tisti ,pa»fum, ki sem ga našel na 1 ninajski cesti Jaz sc ne motim, prav gotovo, jaz se ne motim. •— C VI kod pa poznate ta parfum tako dobro? — Ra'bila ga je neka ženska, ki sem jo dobro poznal, in ki bi jo tudi Vi radi poznali. Iščimo, iščimo, če me vse ne moti, je ta ženska v hiši. Iskali so naprej, a brez uspeha. Ravno ko so se vračali izpod podstrehe, je počil za vodo strel. — Kaj je to? je zakričal Robelot in zdirjal po stopnicah doli, kakor hitro je mogel. Zdolaj je vladala silna razburjenost. Vse je bilo zbrano za vodo, dva redarja sta se slačila, da b skočila v vodo. — Kaj se je zgodift)? — Nekdo je naenkrat skočil j pritličnega okna. Ko ga je hotel redar prijeti, je ustrelil, potem pa kakor blisk .planil v vodo. Redarja sta med tem planila ^ vodo in plavata v smeri, v kateri je bil plaval begun. Kje da je bil, s; vsled teme ni dalo razločiti. — Ce pride do Cojzovc hiše jt rešen, je kričal Robelot, obenem pa vzel redarju samokres in ga sprožil, da bi ljudi na Bregu opozoril na begunca. Na Bregu se je bilo zbralo vse polno ljudi že po prvem strelu. Ko so videli, da se nekdo bliža obrežju, so pritisnili na tisti kraj iti kričali na ves glas. PlavaČ se je bil že prijel trave, da bi prišel iz votle, a videvši množico jc travo izpustil in skuša) plavati naprej. Kričajc mu jc množica/sledila. V tem so bili nekateri pogumnej-si možje vrgli oblačila od sebe in skočili v Ljubljanico, Plavač je napel vse svoje sile, da bi utekel, ali moči so ga že zapuščale. Odrinil je proti sredini Ljubljanice, a naprej ni mdgel, nego se začel hipoma po Upljati. Možje so plavali kar mogoče hitro proti njemu in ga še zasačili prav ko je tudi glava izginila pod vodo. S težavo so vlekli pla-vača do brega iu ga potegnili it vode. Številna množica jih je ob-sula, tudi Robelot je bil z nekaterimi redarji pr.hitel od nasprotne strani. — Mrtev je, so rekli zdaj možje, ki so beguna potegnili iz vode in se trudili, da bi ga obudili v življenje. Prepozno smo prišli. — Pa saj to ni moški, to je ženska, so nakrat začeli kričati ljudje in hitro se jc izkazalo, da je to resnica. — Nodier, je zaklical Robelot. aH je to tista ženska, ki smo jo iskali? In kdo je ta ženska? Nodier je stal že ves čas poleg trupla, a ni zinil besedice. Tudi zdaj je samo pobesil glavo in dolgo ni dal odgovora. Vsi pogledi so bili uprti vanj in z napeto radovednostjo so vsi pričakovali, da reče. — Ali — govorite vendar! je vpil Robelot. Kdo je to? — To je Ljudmila Alvaniti — avstrijska agentinja. — To ui mogoče, je zakričal nekdo iz množice, pustite tne bližjel Skoz. množico se je preril Andrej Kopitar in planil k truplu ter se prepričal, da je pred njim ležaia Konradova žena. Robelot je dal Ljudmilo prebijati v mrtvašnico, .potem pa aretiral Zabukovca in njegovo ljubimko. Ker jima je grozi!, tla ju pusti nemudoma ustreliti, sta priznala, da je imela Ljudmila pr. njiju zavetišče. Povedala sta dalje, da je imela Ljudmila ljubimca, nekega grofa Ludovika Pan / . ki jc bil I tudi avstrijsk vohun. Že več mesecev sta nastopala \ Ljubljani 'e preoblečena koL dve stari revni ženski. Pod žensko obleko pa sta bila vedno opravljena kot moška. Zabr.kovec iti Ljudmila sta sicer vedela, da sta imela Ljudmila in grof Panigaj še zavetišče v uršiu linskem samostanu, a to se je izvedelo šele potem, ko so Francozi že zapustili Ljubljano. Smrt Konradove žene in areto-vanje Zaibukovca in ljubimke je obudilo sevc*da velikansko senzacijo, ali trajala je le nekaj ur, dokler se m zaznalo, da so Avstrije na protu proti Ljubljani in da se general Belotti pred njimi umika Ponoči se je čulo iz daljave streljanje topov in prebivalstvo je vztrepetalo, misleč, da se sovražnik že bliža mestu. Le ena sama oseb"i se ui zato menila — to je bila Damjanova Mara, kateri je bil Kopitar povedal, kako je končala Kotu radova žena. (Datje prlhodj se bo oživela mej ljudmi solidarnost, vzajemnost kot glavno stremljenje. Pomočniki za to so veda in uravna zavest. Veda nam kaže, kaj se res godi na svetu, kaj je resnica, kako je vse na svetu v notranji tesni zvezi in ko vidimo, kaj je pravzaprav resnica v naravi in v našem življenju, zadobimo riravno zavest, ki si stavi druge smotre, kakor zavest človeka, ki ne ve, kaj ga obdaja, odkod je prišel, kam hodi,1 ki skrbi za negotovost onstran groba, tukaj na zemlji pa se izčrpati pusti.. Na podlagi pravega pogleda v življenje se poda človeku pred vsem čut. da ima vsak človek dolžnost proti družbi in proti vsaki, kateri pripada in proti vsem členom dražbe. Naravna vzajemnost nima nikjer mej, nikjer ni pretrgana; ta vzajemnost veže posameznega na vse v vsakem času, na vsakem prostoru. "Človek živi in njegovo zdravje je odvisno od zdravja družili Ijatdi, on se lahko okuži pri družili, ou lahko okuži druge, človek tlela; delitev dela je upeljana; njegovi proizvodi so drugim koristni in narobe. človek misli in nič novega ni na svetu, se lahko reče, vse se jc že kdaj mislilo. Njegove misli pouzro-čjjo druge, koristnejše. Človek je vesel, jc žalosten; veselost in žalost izhajata iz življenja družbe. Kar posamezen človek misli, čustvuje. je posledica misli in čustvovanja družbenega življenja; naše telo. proizvodi našega dela,! naš jezik, naše misli, naše -usta no-! ve, umetnosti, vede, vse to je ded-j ščina, zaklad, katerega so zbrali, prcdnanci tekom dolgih let v skup- i nem delu in trpljenju; solidarnost j'e svetovni zakon." In tega skic-j pa IJotirgois, da nastaja V našem ča- i -it rapiflno v ljudeh zavest, da ima-' jo dolžnosti proti občnosti, proti družbi, socijalizcm postaja ozračje. v katerem dihamo. Vsak človek se rodi kot dolžnik družbe in vsak ima .dolžnost,.da poplača družbi t.i dolg stern, tla kolikor more sluzi družbi, občnosti. Nasprotno pa ima iste dolžnosti družba, država proti posameznemu. Najneznatnejši človek jc člen družbe in kot delavec koristen ; Občnofit mora vzeti trpljenje posameznika kot trpljenje vse družbe. Ako je jedcu ud telesa bolan — zdravo m telo. Iz tega llourgois izvaja, da jc država dolžna za to skrbeti, da vsa* delaven, družbi koristen človek svoje izhajanje najde; država ima dolžnost, da ga varuje v vseli ozi-rih, da stvarja ustanove, ki ga obvaruje pred gladom, boleznim, ki skrbijo zanj v starosti, invalidnosti. — To vse izvršiti je pa le mogoče, če velja v vsem vzajemnost. Gospodarske, proizvajalne moči so danes tako velikanske, da lahko desetkrat toliko ljudi, kar jih je zdaj na svetu, dobro preživijo. Vzajemnost lahko ustvari ustanove, ki ob-varjejo vse (.klavce naše družbe pred hudim. V tem razmerju pa lahko obstoji še tekmovanje, boj mej ljudmi; ta boj ne Ik) nikdar zginil, ali ublažil se je že in se bo še l>oli; moč močnejšega najde v solidarnosti svoje meje, ta vzajemnost razkroja razločke moči, dela vse ljudi jednake v tem, da so vsi ljudje, naj si bodo tud: fizično in duševno različni. Ročno delo najneznatnejšega delavca' je potrebno, jedcu ga mora storiti, torej je to delo faktor, ki Velja, kakor delo "umetnika, ali dru-zega delavca t. glavo. Nobeden človek naj ne bo sredstvo za d«>sego kakega smotra, ampak človek naj bo kot tak smoter. Tako je že lic"! jietnški filozof Kant. ludividualizmu pripisuje Hour gois nekaj veljave, pat bolj ponižne, aH glavni razvoj leži po njegovih nvslih na strani v socializem. Pri tem izvajanju pa temu pisatelju nt še toliko za socializem glede gospodarskih dober, ampak za socializacijo oseb. Ali priznati mora, da se to slednje socializiranjc vrši v na šem času posebno vidljivo tudi po gospodarskih sredstvih, kakor po raznih združitvah, konsumnih, pro-izvajalnih. — kreditnih zadrugah. Bourglo'is p;še: kaka člbveška družba naj bo taka, da se » njej ne more misliti nobeden človek lc kot sredstvo, da služi drugim. Ali: in-telekUielni in ročni delavci naj sr podajo roke in naj se ne ozirajo na to, ali so njihove roke črne od premoga ali črnila, naj pomislijo, da so človeške roke. In na to se naj ozir jemlje, ko s-vzgaja mladino. Na Francoskem ministri, veljavni ljudje tako mislijo. Socialisti po. staj a jo tam ministri. Sicer se najdejo tudi individualisti, ki prisegajo iia princip konkurence, boja za biti ali ne, ki pravijo, da človek nikdar ne bo drugačen, vedno člo vek sebi volk, ali ti so na Francoskem že v manjšini. Zaradi tega pa tudi kat. duhovnik tia FrpHQOskcm mirta več upljiva, njegova moč je spod rezana. Slobodili ljudje si prosto volijo svoje postave in Francozi vidijo zakon človeštva v tem, tla človek brez pomoči človeka ne more biti, tU združena moč vse premore, da jc vzajemnost bodočnost človeštva. Francozi nam kažejo jxit, — oni so. skoraj se lahko reče: možgani in srce človeštva. Za oglase, dopise in njifi vsebine ni odgovorno ne uredništvo ne upravniStvo, w JK-. • • • i e mišic...! Premoiijnva vremena in prehlajenjo kozo povzroči včatih večjo manjšo bolečino. .Boljšegazdravila zoper to pu ni, da bi tako hitro zdravilo vsako vnetje kakor je i i Solidarnost." h stare doiitf>ivw. (Konec.) Posameznik ima svoje zveze v družbenem, gospodarskem, politic nem življenju vseh, posameznik živi v zraku, ki obdaja vse. Te zveze posameznika z vsemi druzimi ljudmi stvarijo jednoto, katero zovc I'ourgois naravno solidarnost, vzajemnost ljudi. To jc solidarnost kol dejstvo. —• V svoji knjigi "Blagostanje vsem" to solidarnost dokazuje posebno lepo Kroj>otkin v gospodarstvu, v velikih storitvah zdajšnjega časa. Vse, najmanjša kakor največja pridobitev tehnike, gospodarstva, omike, socialnega in polit enega razvijanja je delo vseh. nobeden posameznik ne more reči, da je on sam kaj proizvedel. In čim višji so razvoji, tem jasnejše se to vidi. Ko enkrat odpadejo prisiljene moči d ogenj duhovenstva, cerkva in moči drug h autor tet in bo človek sloboden in smel svet videti.kakor je res, tedaj bo to dejstvo solidarnosti še močnejše upljivati moglo na človeške razvoje. Navedeni pisatelj pričakuje, da SEVEROVO OLJE MM^^KflKUSBMMMUM^^gl^Mmm Mik-T^ntV? T« .'iTtkUS SV. GOTHARDA ker jo res najboljši lek zoper vse revmatične in nevritlgične nerede, opekline, odrgnine, izvinjmje, pik mrSesov i. t. d. Cena 50 centu. Vnetje obisti. Malo je bolečin, du bi bih tako nevarne in neznosno koč jo vnetje obisti. Odstranite trpljenje in druge toke bolezni z rabijenjem Severovega Zdravila obisti in jeter. Cena 75o in $1.25 J t 4 Vnetje pljuč. Prehlajenje večkrat povzroči,da eepljuča vnamejo- To jo pa prav hudo nevarna boleze n. \ sok. ko vidi čut j, da njegova pljuča niso v redu naj začne rabiti Severov Balzam za pljuča. Cena 25e in 50c. V vseli prodajalnah. Zdravniški svet prost. W. F. Severa Co. ced1Ts š-.tincj. ŽKŠ»' - n : . : i , ; . - GLAS SVOBODE KATOLIŠKO STALIŠČE IN SQCIJALIZEH, Kot po. božji podobi ustvarjena bitja, morali bi biti vsi ljudje jednakopravni; vsi bi morali živeti oil dela svoj ifo rok enako dobro, ,vsi bi morali uživati pridelke nase zemlje v enaki meri, ker ta je lastnina vseli, skupna last vsega človeštva. Toda slaba nagnenja v človeštvu, pohlepnost po vladanju in bogastvu je vzroki da so se vrinili v teku času posamezni zvijačneži za nekake gospodarje drugim. .Nekateri premetene! izrabili so čudovite, takrat še zagonetne prikazni v naravi v to, da so si duševno bolj omejene ljudi podvrgli v svojo oblast, in z vedno večjimi sleparstvi spravili so v svojo odvisnost in suž-nost tudi vedno širše mase, tako da so se kmalu čutili gospodarje sveta. Vsa svoja krivična dejanja spravili so potem v nekak sistem. Dan danes bi to ne bilo več mogoče Ljudstvo, in čeprav le majhen del istega, uprlo bi se vsaki taki nakan s s i''o, da bi za vedno zdrobilo vsako gospostvo ali oblast. Toda danes moramo računati s faktom, da ima ona mala peščica privilegirancev — tonzurirane in kronane glave — na eni strani za seboj ogromne mase versko (analiziranega ljudstva, ki se sistematično vzdržuje v nevednosti in praznoverstvu, na dnUgi strani pa organizirano vojaštvo in policijo. Vse strašno preganjanje drugover-cev in sežiganje nedolžnih ljudij na gromadah v polpreteklem času, ni izpametovalo tega ljudstva, da bi se uprlo divjemu fanatizmu neka-ter h verskih prenapetnežev, I'o rabljeni so bi in so v večini še danes pravi Kristusovi nauki, pozab Ijcn zadnji njegov izrek na križu ; "Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj ^ delajo." Nihče več se ne ozira na njegove besede, da smo vsi ljudje jednaki in da moramo tudi svoje sovražnike ljubiti. Vsi ti zlati nauki našega prvega socijalnega učitelja so zatemnili pred peklom in nebom. > katerima so njegovi spekulativni "nasledniki" — ki pa v resnici ž. davno niso več to — v zvezi' s posvetnimi tirani nevedno ljudstvo držali na vajetih, pri tem pa si pridno malho polnili. Njim je bilo le za udobno življenje, in če tisoče drugih gladu umira! V isti sapi, ko so slikali zapeljanemu ljudstvu božje bitje kot neskončno usmiljeno in dobroti ji vo, v isti sapi so trdili in še trdijo, tla je ta "Oče" zmožen milijone ljudij pahniti v večno pogubljenje, v grozovito trpljenje, kateremu ni nikdar konca! Ali nt to velikansko nasprotje? Zakaj pa je Kristus potem trpel izumrl za vse ljudi in čemu jc prosil odpuščanja! Na vsem svetu je danes okroglo 1800 milijonov ljudij; od teh je katoličanov približno 200 milijonov, in še med temi jc mnogo tfiko-zvanih "brezvercev", "odpadnikov" itd.; Francija je takorekoč že vsa odpadla; Italija sledi za njo.za temi pa se bodo vrstile druge države — kar sklepamo iz najnovejših svetovnih dogodkov: — in samo za to malo številce naj bi imenovali i?o-ga neskončno usmiljenega, ko pusti pogubi t i v tako ogromnem številu "svoje otroke", ki slučajno niso rimsko-katoliške vere!? No, če bi bilo res tako, kakor učijo duhovniki, bi pač ne bil usmiljen; a istina je, da goji za vse ljudi jednako usmiljenje in pravično sodbo; le njegovih zapovedij ne izpolnjujemo mi prav. Vse zidamo na pešci co propal h hinavcev, ki so z vso premetenostjo spremenili Kristusove nauke tako, da služijo njih namenom, v razkošno življenje — na troške nerazsodnih ljudij. Kdor pa hoče biti pravi kristjan, kristjan ne samo na jeziku in po imenu, marveč kr stian tudi v dejanju, mora živeti in se vedno ravnati po naukih, katere nam je zapustil z besedami in lastnimi zgledi Kristun Kdor pa ne živi tako. kakor jc živel in uč 1 Kristus, tisti ni vreden, da se ga imenuje kristjana, še manj pa zasluži priimek "Kristusov" ali "božji namestnik"; kajti kdor hoče koga nadomestovati, mora to delati, kar je delal njegov prednik. Tak človek ne zasluži drugega imena,^ kakor hinavec. % Da pa je ljudstvo v očigled vse- mu temu šlo na linianice sleparjem, dokazuje jasno, kake prefriganc previdnosti so se ti zadnji posluževali. A komaj je 0110 isto ljudstvo strepetalo prvikrat pred opisanimi peklenskimi mukami, že se je podalo na milost in nemilost pod črno kuto svojih osrečevalcev. Sledili so krvavi poboji skozi stoletja, vse za "večjo "čast lx>žjo!" Ne lVtrovi stolici so se vrstili papeži, ki bi delali čast vsakemu rablju. Neizmerno premoženje, stekajo-če se iz vseh delov sveta, kjer strašijo "Kristovi namestniki ", se je kupičilo v zakladnicah rimske hierarhije. Vse je trepetalo pred rim-sko-katoliškim bičem, neizvzemši kralje iti cesarje, kateri so dobivali dežele le kot fevd iz rok vrhovnega katoliškega poglavarja, kije hotel na ta način utrditi svojo moč čez ves svet. V potu svojega obraza je moralo delati ljudstvo za svoje krvoloke, ki so se predrznih imenovati se Kristove namestnike. Ni čuda torej, da so se začeli nekateri naših boli srčnih prednikov upirati tem katoliškim nasilstvom. Kristus je še zjulnji hip pred svojo smrtjo zaklical: "Oče, odpust! jim..." — a ti možje, ki so hotel s svojim pogumom preorečiti na-daljno prelivanje nedolžne krvi, so bili za svoje človekoljubje izplačani. z nečloveško smrtjo na gro-tnadi ali, na križu. To so zgodovinske resnice, ki se ne dado utajiti. Tudi katoliški duhovnik, Giordano Urimo, je izdihnil na eromadi, ker je učil, da je naša zemlja okrogla. Tudi več drugih učenjakov, ki so učili danes že splošno priznane resnice. morali so radi svojih naukov umreti najgrozovitejše smrti. Minuli hO oni temni časi in ne vrnejo so več, das ravno si jih nekateri naš: duhovniki tako iskreno nazaj žele. Dages se jili spominia-mo le še z grozo in s krvavečim srcem onih nesrečnih mož, ki so šlt pogumno v smrt za svobodo, za resnico in pravico. Spomin na te prvo boritelje za občečloveško svobodo ne izgine nikdar, dokler bo še kaj civiliziranega človeštva na svetu. Morda bi še v seda jnih dneh cve. telo ono "katoliško" krvoprelitje, ko bi se v lastni organizaciji ne našli znaČajni možje, ki so z vsem gnjevom obsojali tako katoličan-stvo. Končal je eden na gromadi, a na njegovem mestu se« jih jc pojavilo deset. Napredka in spoznava-nja resnice ne ustavi nobena sila, četudi ga morebiti začasno potlači. Naravnoznanstvo se je povzdignilo in širilo, in cerkev se je začela umikati ter skuša pobijati dokazane resnice z navadnimi frazami in jezuitskim zavijanjem. In kar cerkev ni hotela storiti, ko je bi'la na vrhuncu svoje slave in moči, storila je sedaj: združila se je s svojimi nekdaj 11 m i podložniki, s kralji in cesarji in tem podobnimi kapitalisti in dmrgimi velikaši, proti tako-zvanim "nižjim" slojem ljudstva. Podala sta si roke v skupno izžema-11 jc pripre s tega naroda najljubša njegova sovražnika — posvetni in cerkveni kapital. ( Dalje pride.) Adams, glavna priča izdal zavratni napad, Izpoved vznemirila preganjalce Moyer llaynood iu Pettlboiilja. Nesramni napad je izdani Zloglasna "Mine Owners" nabira milijon dolarjev za fond v svrho ugo-nobitve Haywooda pri prihodnjih volitvah guvernerjem države Colo rado.. To dokazuje, da jo Haywoo dova izvolitev gotova. AdaniHOva izpoved. To izpričuj, da jc bila prva iz[>o-ved, katero sem podpisal, izdelana po detektivu James McParland, in po Harry Orchard, ali Tom lloga-nu. Podpisat sem jo zato, ker se me je strašilo od strani guvernerja Good in ga,, da bodetn obešen, ako ne potrdim tega. kar je pričal Orchard proti uradnikom zapadne federacije. Podpis: Stefan Adams. Priča: Ana Adams. Gornja zaprisežena izpoved od Adamsa in njegove žene se je javno izdala pri porotnem sodišču v Boise, Idaho, v soboto popoldne 8. septembra t. I. Adams jc izdal celo historijo od takrat, ko so ga zaprli, in ako je vse resnično, kar pove, — o čcniut ni dvoma, — kar je tudi njegov stric potrdil, — bode na vse zadnje nekatedim državnim uradnikom v Idaho trda predla. Adams pripoveduje, kako je bil aretiran na( svojem zemljišču v državi Oregon blizu Baker City in tiran v Idaho, tu pahnjen v ječo, kjer je bil prisiljen pričati zoper uradnike zapadne federacije, ali pa biti obešeni Nadalje pa se mu je obljubilo, da, ako stori, kakor se mu ukaže — bode prost. — Adams ima namreč na vesti več drugih u-morov, in zato se ga je lahko k taki izpovedi pregovorilo. Pravnika Darrow in Nugent, ko-ja zastopata delavske uradnike zapadne federacije, sta prevzela sedaj Ad^msovo zadevo v oskrb. Iz vse te spletkarije pač upamo, da bomo v kratkem kaj več novega in še bolj zanimivega slišali. Porotniki sodišča so se sešli 17. t. m. \ Boise, Idaho. Pred to poroto pride jja. Adams, kjer bode razkrila celo zadevo. Zahtevala bode tudi zadoščenja, ker so jo brez vzroka za-I rli in njena od moža pisana pisma v ječi odpirali. Rojaki, Slovenci! Rojaki ua zapadli, in še posebno v državi Colorado, Vam trkamo 11a Vaša delavska, sočutna prsa. Ne dajte se podkupiti nabranega denarja, da bi za kapitalista volili! Zavedajte se svojega delavskega stanu! Maščujte se za vaše nedolžne voditelje na dan ieste^a novembra! V boj za pravico, in zmaga bode naša! Hodi luo! človeku je menda prirojeno, tla ne premišljuje več o stvareh, kakor hitro glede istih ni več v dvomu, — iu ravno to je vzrok [>olovici vseh človeških zmot. Ta nesrečni človeški nagon, ali po naše: "stara navada — železna srajca", ki jo tako teško slečemo in si pri vsaki reči mislimo, da mora tako biti, kakor je, — ia železna srajca je najusodepolnejša ovira v napredovanju. Mnenje, "da je vedno tako bilo in I udi vedno tako ostan-c", dela človeka topega, brezbrižnega in mu ubija vso energijo. Boj (Vroti takemu človeku je eden najhujših. Ne pomaga ti nobeno še tako temeljito in prepričevalno dokazovanje; vse je bob ob steno. Koliko agitatorjev se je že zaman trudilo, pripraviti ljudstvo do tega, da premišljiuje o svojem žalostnem položaju! "Je pač tako iu tako tudi ostane" — se stereotipno glasi otožni odgovor. Mi pa pravimo, da smo prepohlevni, da smo stare babe, če se bodemo vedno stem tolažili! Ako pridejo zatiranci enkrat do tega, da se uprašajo: "Ali res mora tako lati? Ali jc res pametno in pravično, da živimo mi kot živina tja v en dan, samo iz rok v usta, — mejtem ko drugi v knisiiih palačah brez dela uživajo vse sladkosti življenja?" — ako se tako uprašajo. potem je že mnogo pridobljenega. Tukaj je treba zastaviti vse moči in slepim oči odpirati; uspehi gotovo ne izostanejo in obilo povrnejo ves trud in napor. Tudi duševno še tako omejen človek mora ako se mu vedno in vedno o tem govori, končno spregledati velikanski "razloček, ki obstoji med veliko večino delavskih sužnjev in malo privilegirano manjšino denarnih mogotcev. Največja slovanska tvrdka Emil Bacluuan, 580 So. Centre Ave, Chieago. Su priporočil Vfliin BlovniiBkim druatvam zii izdelovanj« društvenih znakov, gumbov, zastav iti vsak turih potrebščin. Izdelek je najfinji in uajskusnejši, pri tem pa zelo zmerno cone. _ Pišite v svojem jeziku po vzoreo ali vzorčno knjižico. Nostovilno zalival in pHpoznanj jamči zn pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin. Slovencem in brutom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvom priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, Bvatbe, zabavne večoro itd, — veliko dvorano pa za narodno in ljudsko veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. jJ®" Potujoči rojaki vedno dobro došli! "toa Priporočam se vsem v obilen jMiset. Frank Mladic, 387 N. Centre Ave. Chicago, III. 0" Dr. M, A, Weisskopf Ave. Telefon Canal m Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čoli, in odličen zdravnik, obiskujto torej Slovana v svojo korist, e & F. 1. SKALA & CO. 320-322 W. 18.St.,prodaja prevoznih listkov £ to -"i s . - £ 'C 3 = ■3 t 2 =3 "2 5 N 0 * a* 2 ■ X, z) F »S 0. £ m S ._ 4) c2 co ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Meujuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem Bvetu sosebno pa v Avstro.Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in. druge pravne listine. Izterju-je dodšoine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte- Zatopniki sprejmejo potnike na postajah. & F. J. SKALA & CO. »20-332 IV. 1 Nt h Str. Chicago, 111. £ Vedno pri roki. Zdravnik more bivali daleč, ako pa imate dobro zanesljivo nemško domače zdravilo. DR, R1CHTBR-JEV ANCHOR PAIN Wliill v svoji hiši. g.i morete vedno celo v težkih slučajih revnin-tizma, nevralgiju, proti no, lumbago, bolečin v hrbtu in nahodu vporabljati. (4) !i5 leten vspeh. 25 in f)0c. ■Si F. Ad. Richter & Co L I A 215 Pearl Str. >lf New Vrok City, % / M0CN0 BLAGO. Ntijbrže. da ste videli že kako oznnnilo in si predstavljali, kako po oeni se blago dobi. Ali se spominjale, kako slabo blago sle dobili in si sumi sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nns ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete rzuumovane in tuko lepo popisane, da so vam priljubijo in si jili hočete nabavili. Urete in si jih ogledate in najdete, da niso niti poloviee one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To ie glavni vzrok, da 111 i ne navajamo naših cenpoo-glasih. Nekatere prodajalne trde, dn cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer niv bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže lftdo 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Priditeknnm in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnjo obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. .... <, GLAS SVOBODB "Glas Svobode" (The voice op Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co 669 Loomia St. Ohioago, 111. Kalen-d »t Um I' «1 Offlo »t Chicago, III., »» S«H!rtnd CUM Matter Subscription 11.50 per yeat. AdVert Uuomit* on ngreorripni. "Qlaa Svobodo" lzldo vaaLM p«tek o velja za AMERIKO: ■a colo loto................I1-60 u pol lota .................76c ZA EVROPO: u colo loto ............kron 10 za pol leta .............kron B Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatve je k<;ins Svobodo' 669 Loomis St. Chicaoo, III. Dopisi. Ch cago, lil., 22. scpt. 1906. Vihar, ki je prvršal nedavno iz glavnega taborišča vrlih katoliča-nov v Chicagi, ni se se pomiril, marveč razsaja čimdalje silnejč ter sč grozeče zaganja ob trdno skalo zavednih Slovencev, Te sicer onemogle strele, ki od-lctavajo otl našega jeklenega okle pa razsodnosti, pričele so švigati i/, društva, ki ga ponosno nazlvajo katoliško društvo pod imenom prvega mučen i ka, sv. Štefana, V srcih teh-članov, ki naj bi gojili medsebojno ljubezen, bratstvo in edinost, pa se kuha lc črna zavist, sovraštvo in prava katoliška potuh-njenost. Ti "zavedni" katoličani imenujejo one Slovence, ki se neustrašeno in pošteno boriio za napredek, izobrazbo in slogo med našim narodom, — brczverce, s katerimi se katoličani ne smejo bra-titi in priti z njimi v dot ko, ker bi se sicer okužili 1 No. ako je katoliško prepričanje (Če ga sploh kaj imajo I) na tako slabotnih nogah. da ga že samo dotika z "brezvercem" na tla podere, potem katoliški veri ne bodo pomagale vse žavbe sveta in vsi žegni, kar jih ima katoliški pop v zalogi. — "Ga-spud su takti reakli, oni vendar nekaj veajo" — glasi se od nekaterih vrlih članov omenjenega društva, katerim so "gaspud" jedina tolažba, j edina opora in zavetje, brez katerega ne morejo živeti, kakor bi ne moglo živeti brez varuha majhno dete, ki si še nc-more in ne zna samo pomagati. Kako pa ti "prepričani" katoličani razumevajo vzajemnost in bratsko ljubezen, katera naj bi po naukih našega Izveličarja objemala vse ljudi, — naj dokazuje sledeči slučaj. Slovenski narodni društvi "Sla-vija" in "Slovenija" priredili sta pred kratkem skupni izlet. V svesti si pomena, ki ga imajo društva za medsebojno vzajemno delovanje, in v nadi, da se zabava stem le poviša, — poslal jc prprav-ljalni odlK>r za izlet povabila raznim slovenskim društvom in pevskim zborom, brez ozira na politično prepričanje ali svetovno nazi-ranje. Slovenci, katerim jc v rcsn:ci mar bratstvo, udeležili so se polnoštc-vilno zabavnega izleta; pevska zbora "Orel" in "Slovan" vzbujala sta s svojim petjem narodno zavest in žela glasno odobravanje. Obrnili smo se z bratskim pozivom tudi na društvo sv. Štefana, v trdni veri, da se našemu vablit po možnosti odzove. Toda mi smo obračali, g. So jar pa je obrnili Ko se je naše povabilo prečitalo pri mesečni seji imenovanega društva, doletela ga je grozna nesreča! Po kratki debati romalo jc kot nekako izzivanje "za. vedn h" katoličanov od strani "brezvercev" v koši — Katoličan-stvo jc sedaj rešeno! Hosana! Slava Bogu na višavah in Sojarju v Chicagi — brezverce smo sedaj u-bili! I Le to je zlomek, da se je tudi t glavah nekaterih pametnejših članov v tem društvu začelo svitati, in da vse stvari sedaj nekoliko drugače vidijo, nego v svoji prvi preve- liki navdušenosti za rprečastitega " 1 Da, da, svetli se, tega ne morete utajiti vkljub vsemu Vašemu rogo-vrlenju, ki mjmara ravno od tod prihaja ! Iz navedenega je razvidno, kje je najti pravo bratstvo in željo po jedinosti in slogi. ! Oni, ki se tako ponosno imenujejo katoličane, so to le po imenu, ne da bi se pri tem zavedali, kaj je pravzaprav bistvo Kristusovih naukov. Njih srca so v strastnem sovraštvu proti vsemu, kar ne nosi katoliškega imena, zaprta najpri-mitivnejšim zahtevam krščanske ljubezni /n zakrknjena kakor faraonovo srce. Svobodoljubne Slovence nazivajo brezverce, dasi sami nimajo dosti vere; rojake odgovar-jejo, pristopati k narodnim društvom in svojim podrepnikom celo prepovedujejo druž ti se z nami. Toda navzlic vsemu rogoviljenju se narodna društva čimdalje boij množijo iu širijo, ker le tukaj je društvenikom zagotovljena prava svoboda in neoviran napredek. Končno nam je še omeniti, da je izlet vkljub slabemu vremenu vsestransko dobro uspel, akoravno je "sv. Stefan' soudeležbo ošabno od-klonil. Tem večja hvala gre vrlim Slovenkam iu Slovencem osoblto slavnim pevskim zborom, ki so zabavo s svojim sodelovanjem povzdignili. Pripravljalni odbor. Društvene vesti. Rojaki v I.add Cherry, 111., ustanovili so si društvo pod imenom "Gora", ter ga priklopih S. N. P. J., ki mu jc dala štv. 45. Na ustanovnem shodu bili so izvoljeni, in siccr: Frank Wohlgemuth, predsednik; Frank Peterlin, podpredsednik; Karel Pirh, tajnik; Jože Pirh, zapisnikar; Jernej l.indič, zastopnik; Jože Smolič, reditelj; Jože Mohora, Anton Kravanja, Frank Fran ko, nadzorniki. Redne mesečne seje so določene na vsako prvo nedeljo v mesecu. Dne septembra t. 1. imeli so sobratje v Oregon City svoje zbo rovanjc in si tudi ustanovili društvo l>od imenom "Gorenjec" ter ga isto-tako pr družili S. N. P. Jf. To društvo dobi štv. 46. Redne mesečne seje vršile se bo do vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. po[>o!udne pri g. Matiji Justina, Izvoljeni so bili predsednikom: Ivan Stružtiik; podpredsednikom: Franc OLa-žun; tajnikom: Matevž Jančigaj; zapisnikarjem: Ivan Brezar; blagajnikom: Matija Justin; rediteljem: Peter Stružnik; v bolniški odl>or pa : Franc Sek-ne, Ivan Zakelj in Franc Skubic. Rimski celibat. Obsodba župnika Schlenza, o katerem smo tudi mi svoječasno poročali, dala jc nekemu katoliškemu duhovniku povod, da je izrazi! svoje mnenje v sledečem članku : "Ta škandal z župnikom Schlenz zadal jc katoliški veri nov udarec Krivda zadene gnusni sistem, rimski celibat, ki je bil izmišljen in vpeljan samo v to svrho, da se du-hovništvo zasužnji. Na noge, v boj vsi proti tej grdobi; pozivajmo po-slancc in druge, da nam pomagajo upropasti to starodavno nesmiselnost, ki je že mnoge med nrfmi uničila iu jih še uničuje. Borba proti celibatu vršiti se mora z največjo odločnostjo tudi napram ccrkvc-nim predstojnikom. Mirnim potom se ne doseže nič, ker j'm je ta naprava potrebna za neomejeno gospostvo nad nižjim duhovn štvom. Država je to cerkveno institucijo doslej ščitila. Kakor hitro pa država izjavi, da preneha s svojo policijsko podporo, v tem trenotku h celibat izgubljen. In ta čas ni več daleč, ko se to zgodi. Ozirajoč se na to, moramo se mi zavzemati za reformo zakonskega prava." Tako je torej govoril neki avstrijski katoliški duhovnik, ostro obsodeč celibat, t. j. prepoved, da se duhovniki ne smejo ženiti. V boljše razumevanje njegovega zad- njega stavka navajamo, da se potegujejo vsi svobodomiselni elementi po celi Avstriji za reformo že precej zastarelega avstrijskega zakonskega prava, t, j. da se cerkveni upliv pri sklepanju zakono. nekoliko omeji. Zapričela se je za tako reformo vel ka agitacija, a duhovniki pa se v sojem fanatizm i upirajo ttfinu na »se kripljc in so nabrali v svrho, da sploh oteškoči-jo v državnem zboru vsako tozadevno debato, po celcj Avstriji na milijone podpisov. Civilni, zakon imajo že skoro |>o vseh kulturnih državah, celo Španija ga je sedaj vpeljala, — le "moderna" Avstrija ga še nhuat Radovedni smo. kak uspeh !*> imela klerikalna protiagi-tacija in kaka usoda bo zadela dotič-ni predlog za reformo. Ker se ima avstrijski državni zbor v kratkem s tem uprašanjeni pečati, bomo o izidu poročali. Kar pa se celibata tiče, so seveda papež in škofje proti odpravi istega, in ne bodo nikdar v to dovolili-Kajti oženjeni duhovniki zgubili bi potem vso privlačno moč za ženski spol. Saj je zadostno znano, da imajo sedaj duhovniki najbolj goreče zagovornice in zaščitnice v nežnem | spolu, — menda ravno zato, ker so I "ledig in frej". Kakor hitro pa sej duhovniki poženijo, prestanejo hiti 7:1 ženske "interesantni ' in stem izgubijo ves v«'lile upliv, ki ga ima: ! dosedaj nad žer.-tvom. To prav dobro vedo cerkveni knezi, in ravno raditega bo celibat še naprej obstajal — z ist'm pa tudi vse doseda^ne nemoralnosti in neštevilne grdobije in prešestva posvečenih gospodov. $13.00 v Buffalo in tuicaj iz Chicage 10., 11., u. iu 13. oktobra po Nickel Plate železnici. Listki so za nazaj veljavni 19. ali 29. oktobra, in se tudi lahko podaljša. Vozijo trije brzovlaki vsak dan. Pullmanovi spalni vozovi. Kosilo v klttbovih jedilnicah od 35c. do $1, kakor tudi a Id carte. Nikakih doplačil se ne zahteva na Nickel Plate železnici. Za podrobneja pojasnim piš.te John V. Calahan, General Agent, 107 Adams St.. Chicago. Direktna zveza z Av.«trlJo, Ogrsko In Hrvaško Francoska proga Compagnle Generale Transatlantic GLAVNA P.BfcVOZNA DHCŽBA, | New York v Avstrijo čez Havre Jiusel. Veliki in brzi frirobrodi. La Provence.........110.000 ton.] La Lorraine..........22.000 ton. La Savoie............22.000 ton. | La Touralne.........15.000 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno birm 11» jaimk b družbe. Snažno postelje, vino, dobro bruno in razna mesna jedila, Parniki ddplnjejo vsak četrtek. Glavni afaatop na .'12 Broadway St. Now York. . .M A Fit ICE n\ K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapnd, 11a 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medouh, agent tin 1M78 F wing Ave. S. Chicago, II!. A. C. Janknvicli, agent 11a 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Siirio, agenl im 216 17 coBta, St. Louis, Missonr. P0Z0II! POZOIl! Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRI VN'ICO. 300 W. 18. St. Chicago. S L 0 V i : N C 1 ? Kadar se mudite v mestu, ne pozabite obiskati rojaku Frank Mernik, ki je otvoril hotel 11a 14 Sherman Str. pri La Salle postaji. " ■■■ '■■ Z a n > m 1 s iti: s I: "IHHNI SLON 1 NSI.I IIO'I l.L N ( IIK/(.(T.'' .,, Gostoljubna postrežba).... FRANK BliRNIK, lastnik. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupile peri iu |iohl.stvo pri NAS -toa i © Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. $6.00 SEST DOLARJEV je sedajna vrednost 1 DELNICE PAR0BR0DNEGA DRUŠTVA American Navigation Company. Kdor želi delnico kupiti še prej, prodno cona istim zopet poskoči, naj takoj odpošlje naročilni listek in denar na American Navigation Company 108 Greenwich Street, NEW YORK CITY. Vsaka delnica Je popolnoma plačana in ni treba nikakega poznejšega doplačila. Naroeilni listek (Incorporated under the laws of the State of Maine) Američani Navigation Company FRANK Z0TTI, President. [Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplacanlh. 108 Ureeiiwlcli Street, New York. Cenjeni gospod! S tem bo naročim na...". ..delnic družbo ' Američani Navigation Co' tor Vam zajed no pošljem znesek $............kot plačilo za naroč« ne delnice, katero mi blagosvolite vpoalati takoj. f, 'Razume se, da mi morate ako prekoračijo naročnine zgoraj imenovano glavnico, j oviiiiti vpoBlano^svoto^vcelem znesku. , Ime...................................... Ulica in št....................... Mesto in država.......................... Dne.../..............190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York. UL.A8 BVOBODE o Anton Koman, Peter Kurnik, Društvo šteje Sprejetje novih društev. Novo društvu "Guru št. 4:> v Cherry, 111., spre j.:to v 8. N. P. J. 1. sep. 15)0(5. Imena drustvenikov so: Iviyi Ajstor, 2270; Mihael Bauer, .21277 ; Josip Prozen gar, 2278; Anton Kruvanju, 2279; .losip Jarc, 2280; Prank Wolgemuth, 2281; Frank Peterlin, 2282; Frank Franko, 2283"; Ivan Dugns, 2284; Ernest Petrovič, 2285; Josip Pirh, 2286; Josip Smolie, 2287; Josip Grenko, 2288. Društvo šteje 13 udov. Novo društvo "Gorenjec" st. -10 v Oregon City, Oreg., sprejeto v S. N. i'. J. I.- sep. 1906. Imena drustvenikov so: Ivan Stružnik, 2289; Frank Blažim, 2290; Matija Jančigaj, 2201; Ivan Bregar, 2292; Matijo Justin, 2293; Peter Stružnik, 2294; Frank Sekne, 2295; Ivan Žakelj, 2296; Mihael Stružnik, 2297; 2298; Frank Sfeubitz, 2290; Josip Jagodic, 2300; 2301; Frank Auman, 2:102; Anton Milja!?, 2303. 15 udov. Novo društvo "Illinois" št. 47 v Springfield, 111. Tmena drustvenikov so: Josip Dolanz, 2304; Josip Kulovie, 2305; Frank Gor-še, 2306; Frank Veršic. 2307: Ivan Maycrhol'or, 2308; Jakoli Verš. 2300; Frank Klasinc, 2310; Karol Vortovšek, 2311; Mihael Restar, 2312; Matija Ranker, 2313; Matija Mišein, 2314; Jurij Konce, 2315. Anton Jurkas, 2316; Frank Klančnik, 2113. Društvo šteje 14 udov. Pristopli udje. K društvu "Slnvija" št. 1 v Chieago, 111.: Josip Jereb, 2317; Andrej Cukale, 2318; Ivan Godie, 2319. Društvo šteje 100 udov. K društvu "Triglav" št. 2 v l.a Salle, III.: Frank Šeniea, 2320; Ivan Franz, 2321; Josip Legan, 2322; Frank Fim«e, 2323; Anton Mormal. 2324; Josip Galienik, 2325; Matija Gregorčič, 2326. Društvo šteje 134 udov. K društvu "Bratstvo" št. 0 v Morgan, Pa.: Ivan Maver, 2327; Ivan Moravče, 2328. Društvo šteje 71 udov. K društvu "Delavec" št. 8 v S. Chieago, III.: Mihael ITmnik? 2329; Ivan Brodnik, 2330: Jakob Ptic, 2331. Društvo stojo 43 udov. K društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale. Ivans.: Anton Pire. 2332; Adolf Kurent, 2333. Društvo šteje 05 udov. K društvu "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring, Wyo.: Ivan Dolenc, 2334; Dušan Krpan, 2335. Društvo šteje 70 udov. K društvu "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wash.: Andrej Brozovič, 2336; Miroslav Grgič, 2337; Jurij Ferenc, 2338; Valentin Bruketa, 2339. Društvo stoje -19 udov. K društvu "Edinost" št. 13 v Wheeling Creek, O.: Matija Gru-dišar, 2340; Ivan Ilogler, 2341. Društvo štoje 54 udov. K društvu "Sloga" št. 14 v Waukegan, 111.': Andrej Malovašie, 2342; Frank Kozjek, 2343; Ivan Plostenjaik, 2344. Društvo šteje 29 udov. K društvu "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Ferdinand Ra-kef, 2345; Ivan Tomšič, 2346; Anton Kolone. 2347; Frank Venok, 2348; Frank Banko, 2349; Frank Jenko, 2350; Frank Gluk, 2351; Frank Fažuin, 2352. Društvo šteje 02 udov. K društvu "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Mihael Polutnik, 2353. Društvo šteje 40 udqv. K društvu "Orel" št. 19 v W. Mineral, Kans.: Anton ICaus, 2354. Društvo šteje 37 udov. K društvu "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Ignac Kožar, 2355; Anton Golob, 23;"»«;. Društvo šteje 06 udov. K društvu "Danica" št. 22 v Trimountain, Mich.: Jakob Lav-rič, 2357. Društvo štoje 07 udov. K društvu "Edinost" št. 23 v Darragh, Pa.: Sigmund Merger, 2358; Josip Pore. 2359; Pavel Shappek, 23G0; Anton Ogrič, 2361; Frank Sušnrk, 2362. Društvo štejo 59 udov. K društvu "Šmarnica" št. 24 v Jenny Lind, Ark.: Frank Ju-van, 2363; Ivan Mrzu, 2364; Matevž Bokal, 2365. Društvo štejo 35 udov. K društvu "Zora" št. 25 v Tercio, Colo.: Anton Sedmak, 2366; Anton Lavreneič, 2367; Ivnn Remic, 2368; Peter Markuč, 2369; Josip Remic, 2370; Josip Hassman, 2371; Adolf Illava, 2372; Frank Vodenik, 2373; Frank Rihtar, 2374; Josip Šajn, 2375. Društvo šteje 52 udov. K društvu "Bratje Svobode" št. 26 v Cumberland, Wyo.: Lu-dovik Novosel, 2376. Društvo štoje 48 udov. K društvu "Celje" št. 27 v Frontenac, Kans.: Josip Jarc, 2377; Matevž Skrbine, 2378. Društvo šteje 56 udov. K društvu "Novi Dom" št. 28 v Greenland, Mich.: Mihael Goshol, 2379; Paul McClough, 2380. Društvo štoje 18 udov. K društvu "Domovina" št. 29 v Thomas, W. Va.: Frank Bartol, 2381; Don Hulič, 2382. Društvo štoje 25 udov. K društvu "Popotnik" št. 30 v Weir, Kana.: Anton Sular, 2383. Društvo šteje 85 udov. K društvti "Zvestoba" št. 35 v Chieopee, Knns.: Ignac Bogina, 2384. Društvo šteje 25 udov. K društvu "Zveza" št. 36 v Willock, Pa.: Frank Skopec, 2385; Josip Zupovc, 2386; Matiju Oszet. 2387. Društvo šteje 55 udov. K društvu "Ilirija" št. 38 v Kcnoaha, Wis.: Ivan Pez-dir, 2388; Ignao Radovan, 2389; Josip Suštoršio, 2390; Alojz Blažič, 2391; Ivwn Kastelie, 2392. Društvo štoje 23 udov. K društvu "Slovenija" št. 41 v Irwin, Pa.: Peter Dolann, 2393; Frank Vodnik, 2304; Ivan Kržišnik, 2395; Ivan Pirš, 2396. Društvo stoje 30 udov. K društvu "Aurora" št. 43 v Aurora, Minn.: Ivan Zevnik, 2397; Frank Kovrfo, 2398. Društvo štoje 21 udov. K društvu "Danica" št. 44 v Conomaugh, Pa.: Frank Ošaben, 2399; Frank Dremelj, 2400; Ivan Žagar, 2401; Alojz Fink, 2402. Društvo šteje 31 udov. , K društvu "Edinost" št. 12 v Murray, Utah: Anton Sukle, 2407; Ferdinand Škufcn, 2408; Anton Novak, 2409; Frank Tavžel, 2410; Jakob Sober, 2414. Društvo štoje 30 udov. K društvu "Slovenski Dom" št. 31 v Sharon, Pa.: Frank Kau-čie, 2411; Frank Maček, 2412. Društvo štoje 38 udov. Suspendovani udje zopet Bprejeti. K društvu "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Anton Umek, 1477. Društvo šteje 28 udov. K društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kans.: Ivan Mar-kovič, 272. Društvo šteje 66 udov. K društvu "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring, Wyo.: Matevž Dolinar, 800. Društvo šteje 71 udov. K društvu "Sloga" Št. 14 v Waukegan, 111.: Anton Mavec, 16G9. Društvo šteje 30 udov. K društvu "Bled" št. 17 v Lorain, O,: Josip Brence, 1162. Društvo šteje 47. udov. K društvu "Danica" št. 22 v Trimountain, Mich.: Matija Li-lcovič, 781. Društvo štoje 68 udov. , K društvu "Celje" št. 27 v Frontenac, Kans.: Josip Umek, 1096. Društvo šteje 57 udov. Prestopi i udje. Od društva "Triglav" št. 2 v I>a Salle, 111., k društvu "Popotnik" št.-30 v Weir, Kans,: Ivan Žibert, 97. Prvo društvo šteje 133 in drugfl 86 udov. . ' , Od društva "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa., k društvu "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Ivan Ivaneie, 1824, in k društvu "Danica" št. 44 v Conematigh, Pa,: Frank Kos, 437. Prvo društvo šteje 57, drugo 48 in tretje 32 udov. Od društva "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa., k društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kans.: Jakob Vidmar, 192; Lukes Demšar, 483. Prvo društvo štejo 09 in drugo 08 udov. Od društva "Sloga" št. 14 v Waukegan, III,, k društvu "Ilirija" št. 38 v Kenoahi, Wis.: Alojz Kirar, 991; Matija Kirar, 992. Prvo društvo štejo 28 in drugo 25 udov. Od društva "Smarnica" št. 24 v Jenny Lind, Ark., k društvu "Trdnjava" št. 10 v Iioek Spring's, Wyo,: Andrej Luznar, 801). Prvo društvo šteje 34 in drugo 72 ud&v. Od društva "Zora" št. 25 v Tercio, Colo., k društvu "Zarja" št. 1"» v Ravensdale, Wash.: Ileinrieh Kroupa, 592, k društvu "Zvestoba" št. 35 v Chieopee, Kans.: Matija Medvod, 1303. Prvi društvo štoje 50, drugo 48 in tretje 26 udov. Od društva "Celje" št. 27 v Frontenac, Kansas, k društvu "Zarja" št. 1"» v Ravensdale, Wash.: Tomaž Zovle, 900; Frank Semprimožnik, 17-ls. Prvo društvo štoje 55 in drugo'50 udov. Od društva "Popotnik" št. 30 v Weir, Kans., k društvu "Bratstvo Naprej" št. !> v Vale, Kans.: Josip Menhard, 1202; Josip Arh, 11^22; Andrej Pove. 1236. K društvu "Orel" št. 19 v W. Mineral, Kans.: Josip Dobnikar, 1316, in k društvu "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Frank t'en'ek, li'lti. Prvo društvo šteje 81, drugo 71, tretje 38 in četrto 07 udov. Suspendovani udje. Od društva "Slavi,ja" št. 1 v Chicago, 111.: Martin Orane, 1820. Društvo šteje 108 udov. Od društva "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Ignac Rotar, 554; Mihael Tomo, 1155. Društvo štoje 2(i udov. Oil rušiva "Bratstvo Naprej" št. 0 v Vale, Kans.: Blaž Bogataj, 269; Jakob Kaučič, 725. Društvo štoje 00 udov. Od ruštvu "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wash.: Anton Pirnat, 684. Društvo šteje 48 udov. Od društva "Edinost" št. 13 v Wheeling Creek, O.: Ivan Jerman, 627. Društvo štoje 53 udov. Od društva ("Sloga" št, 14 v Waukegan, III,; Elija Latkovič, 1770; Frank Obtok, 2022. Društvo šteje 20 udov. Od društva /"Zarja" št. 15 v Ravensdale, Wash.: Macole Ce-zare, 1523. Drušivo šteje 49 udov. Od društva "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Ivan Muc, 616; Josip Fftbiiin, 1146. Društvo šteje 40 udov. Od društvu "Orel" št. 19 v W. Mineral, Kans.: Ignac Poonik. 290; Jak. b Mlakar, 675. Društvo šteje 30 udov. Od dHuštva "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Frank Slanovec, 797. Društvo šteje 66 udov. Od društva "Danica" št. 22 v Trimountain, Mich.: Anton Škufco, 879; Frank Štimee, 880; Frank G. Štimac, 1684; Matija Pover, 2192. Društvo štoje 64 udov. Od društva "Smarnica" št. 24 v Jenny Lind, Ark.: Ivan To-mažin, 799, Društvo Štojo 33 udov. Od društva "Bratje Svobode" Št. 26 v Cumberland, Wyo.: Anton Berce, 981. Društvo štoje 47 udov. Odstopli udje. Od društva "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa.: Frank Kovučič, 185. Društvo stoje 68 udov. Od društva "Zora" št. 25 v Tercio, Colo.: Anton Sedmak, 1138; Josip Levar, 1300.-Društvo šteje 48 udov. Od društva "Bratje Svobode" št. 26 v Cumberland, Wyo.: Ivan Kaker, 990. Društvo šteje 47 udov. Umrli udje. Od društva "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Anton Tomcc, 549. Društvo štoje 56 udov. Od društva "Bratstvu Naprej" št. 9 v Vale, Kans.: Andrej La/.nik, 1446. Društvo štojo 68 udov. Izobčeni udje. Od društva "Slavija" št. 1 v Chicago, III.: Rajko Feigel, ISIjO. Društvo šteje 107 udov. Pristopile članice. K društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kans.: Neža Šeti-nn. 2403. Društvo štojo 3 članice. K društvu "Slovenija" št. 41 v Irwin, Pa.: Katarina Jopok, 2404. Društvo šteje 1 članico. K društvu "Aurora" št. 43 v Aurora, Minn.: Marija Kocjan-čič, 2405; Rozalija Kastelie, 2406. Društvo štoje 2 Članici. M. V. Konda, tajnik. Zastonj dobite. Veliko sliko, ako naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu H)t(t , Dobro delo, zmerno cene, POZOR! POZOR! VELIKI SKUPNI IZLET drultTa "DELAVEC" ia probgi zbora. "SLOVAN" BODE DNE JO. SEPTEMBRA 1906 • .. v LAKE SIDE GROVE NA EWING AYE. 9(01 SO. CHICAGO. Izvrstna godba in izurjeni alov. in hrv. pevski zbori. Vstopnina 25c. gmwnrmwnrormwffliirK MODERNI FOTOGRA- ^ FIČNT A T ELIJE | L. Hageiidorff. 3 ^ Vogal Reeil in Oregail ill. ^ V MILWAUKEE, WIS. ^ Znižane cene za poroč-ne slike. liiuiuiuiuiiuiuiiiaiiiiiuii^ stara IN izki SUNA tUNARl) LINE utUnorljMia tnta 1K40. PREVAŽA I JriU IN IJLAGO ČEZ OCEAN GIBELALIAB, GENOVA, NAEFEL ITO. I,EPI, VELIKI IN NOVI PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. "PAN NUN I A" 10,000 ton. ••ULTONIA" 10,400 ton. Iz New York a od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se. do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna nav< di-la o cenah in času kedaj pomiki odplujejo. S« li£*jo agontje! F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dearborn Str. CHICAGO. F. Sehoeiihofen Brg. Co's. Najl>oljšo pivo jo |Se prodaja |xn'aod. Phone Canal 9 Chicago, Dl. Edward Pauch -gostilničar- 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. MATIJA KIRAR GOSTI LMČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 HUSPOSKA BRATJE. mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih veli-kosti p<> najnižjih cenah. 1841 Euclid Ave. CLEVELAND, O. Kasparjeva držav-na banka. 6?3 Blue Island Ave. Chicago, III. plučuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30adec, po 3 odstotke obresti. Hranilni pridal za $3. na leto. Pošilja bo denar na vse dele sveta in prodaja bo tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojil je na posestva in zavarovalne police. in , . t a OLA 8 BVOBODB VESTI II STAHE Huda kasen. Blizu Dunajskega mesta je hlapec Wincliscih baje zamahnil z bičem proti avtomobilu, v katereln se je vozil knez VVindischgraetz s soprogo Elizabeto, hčerko pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. Hlapec trdi, da je zamahnil le proti svojim konjem, vkljub temu pa je bi! obsojen v tritedenski strogi zapor, Zaradi bi^arnije (dvošmstva) je bil obsojen v Kovin j it ttfletni kmet Ivan Belenič v petmesečno ječo. Prvič se je poročil leta 18O8, a 1. i88j je šel v Ameriko ter s; tam drugič oženil, dasi mu je do ma prva žena še živela. Lani pa je zapustil tudi drugo ženo v Ameriki s 5 otroci ter se vrnil domov, kjei je* bil šele nedavno obsojen posilstva. Boj is narod nos t m- mrčnje. \ Nevesinji v Hercegovini so imeli Čehi in Madžari, ki tam na vojaških vajah, pravcato bitko med seboj. Hoja so se udeležili trije češki bataljoni in en madjarski polk. Trobentači so na svojo roko zatrobili "napad", nakar se je moštvo spopadlo. Neki madžarski vojak je zgrabil celo puško in ustrelil nekega Bošnjaka, ki se ni udeležil l>oja. Drugemu Bošnjaku je bila razbita Čeljust. Prihiteli častniki so z veliko težavo pretepajoče razdvojili in jih dejali pod varstvo. Povod pretepa je narodnost. Kmetski št raj k v Galicijit Malorusi agrtirajo po celi Galiciji za splošni štrajk kmetskih delavcev ob priliki najnujnejših jesenskih opravi! na polju. Ispridena mladina. V Krakovu v Galiciji je policija prišla na sled strašni pokvarjenost I3letna Ana Cygankievvicz je zvabila svoje součenke, io- do 13letne dekl'ce, da so se stajalc z moškimi v nekem skritem prostoru. Denar so deklice izdale za sladčice in — žganje. Dosedaj so zaprli 5 deklet pod 13 leti, ki so jih morali takoj oddati v bolnišnico. Napad na Sokole'' na Reki. Potuje v Dalmacijo in na Crtio goro so prišli Sokoli na Reko, da se tam ukrcajo. Hrvatje so jih pozdravili z navdušenjem, dočini so najeti iredent sti ( Italijani) v zvezi z malarijo žvižgaliv Ko so prišli Sokoli, grede na parnik, mimo kavarne "Evropa", so začeli iredentovci nanje metati kamne in butilke. Ku Sokol je bil ranjen. Tedaj pa so Cehi in Hrvatje pobrali kamenje in razbili šipe obeh kavarn in ;>o-gnali Lahe v beg. Policija je mo rala zapreti obe kavarni. Od druge strani se nam poroča o"tej stvari sledeče: Vlak s privatnimi udeležil ki vsesokolskega izleta v Zagrebu — bili so sami-Slovenci in Hrvatje — bi moral prit: na Reko ob 9. ur: zvečer, a ie ime! J uri zamude. S tem vlakom se je pripeljal tud sušački Sokol. Pred kolodvorom je bilo (*>Iuo ljudstva. Slovenci in Hrvatje so se vozili v mesto v zaprtih kočijah posamezno, tako da je ta prevoz trajal nad i uro. Sušački Sokol je" smel korporativno korakati skozi Reko. Reški in susa-čki Slovani so g:t ščitili na obeh straneh pred Lahoni. Ko je prišel Sokol do kavarne "Evrope", začeli so leteti krožniki, steklenice in druge take reči na občinstvo. V tem je padel iz kavarne tudi en strel. Slovenci in Hrvatje so udarili v kavarno, kjer je nastal grozen pretep. Množica Lahov jc vdrla kmalu nato v hišo hrvatske čitalnice, kjer jc restavracija in kjer jc bilo veliko slovenskih gostov. Ker so Lahi divjali z, noži in ker so brli v veliki veČini, so g'^tje zbežali zadaj skozi okna in zid. Lahi so nato v rc-stauraciji vse razbili. Izmed Sokolov so bili 4 hudo ranjeni. Enemu je laški nož prerezal gornjo laket do kosti, drugemu so prerezali nos, da bi skoraj prišel ob oči, ostala dva sta hudo poškodovana na glavi. Ko so ranjence hoteli obvezati, jim bližnja lekarna ni hotela odpreti na noben način. Vriše in divjanje La- hov je trajal vso noč po mestu, a nikjer ni bilo nobenega policaja, orožnika ali vojaka. Noif i511 in. V Trstu je mornarski strojnik Mahajlo Miheluci izumil pripravo, s katero more brez vsake nevarnosti ladji pluti v najbolj gosti megli. Izumitelj !>o svoj izum posfcu sil na Lloydovem parniku "Ni]>or', ki pojde na Japonsko. Poveljnik avijtro-ogrske vojne ipornariqe grof Monteccucpli je obljubil izumitelju, da bo njegov izum uveden v vojni mornarici, če se Ihj pri poskusu dobro obncsel. Starka na Češkem. Stavku joči premogarji so imeh v Duchcovu shod, na katerem je prišlo do izgredov. Načelnik "limona" Jarolin je bil zaboden v vrat, urednik nekega soc.-dem. li-sta Prosik je bil vržen na tla m težko poškodovan. Orožniki so rabili orožje, da so napravili red. /' Bosni so našli deželni geologi v raznih krajih mnogo vredne rude, katere imajo v sebi mnogo alum nija. Nadejati se je, da bode pridobivanj.-aluminija donašalo deželi veliko koristi. Mi se le bojimo, da bodo tujci vtaknili dobiček v svoj žep — za domačine lxj le trudapolno in nevarno delo v rovih iti plavžih. Proti izseljevanju Ogrske, Ogrski minister grof Andrassv je sklenil, osnovati v ministrstvu notranjih zadev posebno sekcijo zi izseljevanje. Sekcija se lx> bavila samo s tem. kako preprečevati izseljevanje. Minister je namreč prepričan, da ljudstvo samo zato sili v Ameriko, ker se je polakomnilo b igastva, ker se je ta' |>oh!epnost razširila po deželi liki kuga. Zaradi tega hoče minister otežkočati izseljevanje. toda tako, da osebna svo-boda poedincev ne bo omejena. Prihodnji mesec skliče 111 nister etiketo ter ji predloži svoje načrte o preprečevanju izseljevanja. Svete osebe. V litijski predilnici so nastanjene frančiškankc, ki naj bi nadzorovale delavke, ki stanujejo v tovarni. Seveda to nadzorovanje nr neomejeno, kakor si žele te redovnice, zato jKišiljajo v "Domoljuba" (klerikalen list) božjastne v »dihe, kjer tožijo o svojem nevplivu na delavke. Kako domišljave so te ženske, dokazuje to, da se imenujej > svete osebe, katerim bi morale bili delavke pokorne |x>vsod, zunaj in znotraj hiše. Pojdite se solit z va šo svetostjo! Delat pojdite, pa ne lenobo past! I 's^lcdcn duhovnik. V St. Vidu pri Ptuju na štajer skem župnikuje Andrej Vodnik, ki je tekom časa zakrivil precej nerodnosti v fari, vsled česar so sc štirje kmetje šli pritožit k dekanu, ki jim je obljubil pomoč. Ko jc župnik izvedel o tem, ji- dal nabiti na cerkvena vrata sledeče oznanilo: "Odprto pismo. Ivan Kranjc, Vin-cfcnc Pernat, Franc Pernat, Štefan Koželj. Na Vaše pritožbe, ki ste jih dekanu naznanili, bo prihodnjo ne deljo pri jutranji službi božji odgovarja! župnik št. vidski." Tako ti rej! Ker so imeli kmetje pogum, da -o se pritožili pri dekanu, jim obljubuje, da jih bo na prižnici raztrgal. Duhovnik naj bi sme! početi, kar se mu zlinbi, kdor pa se le količkaj upre temu njegovemu posto-panju, — na sramotilni oder ž njim! NAZNANILO. Pod pisani naznanjam rojakom po AmeriLi. da Bem pripravljen VBukomur, ki bi bo hotel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišču od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi' dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako Bi kedo izbere (homestead) 1(50 ucers, pripravljen sem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno. V vsi h tozadevnih informacijah obernito se zaupno na M. P. Pazderic • P.O. Box 192 Larimore, N. Dak. > ROJAKI, NAROČUJTE 61 "C LAB BVOBOn." Kedo vam zamore pomagati. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znano vso človeško bolezni, I r pij en ju In siabdsli 1 ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših bolezni,j! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družino, Va&ih malih in drugih, za katoro ho muditd iu delate. Zutornj rojaki, ako Vam jc potreba mjsvoto. ali zdravniško pomoto, vodite, da jo nafi atari, izkušeni iu po celo in svetu /.nami in Hlavni: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri znmoro in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katero koli akutno, kronično ali zastarele bolezni kakor : boh-zm na plneah, prsih, želodeti, Grevuh, ledvicah, jotrah, mobUrju, kakor tudi vho bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, norvoznost, živeue bolezni, prehudo utripanje in bolezni Brca, katar, piehlajenjo,naduho, bronhialni, pljutmi in prsni kašolj, bi 11 vanje krvi, mrzlico, vrne.no, t- /I o dihanje, nepravilno piobavljauje, revmatizom, giht, trganje iu bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih iu b k n, /.Into žilo (h-ineioide), grižo ali prujiv, nečisto iu pokvarjeno kri, oteklo nogo iu telo, voiU-oieo, b Kl.ibosti pr i Hpolueiu obeovanju, politcijo, nasledku oniinijo (sumoizrabli- evauja), šumeiijo in tole i/, u.š o Jušonjo, v.so bolezni na ob h, izpadanje las, lusko ali prh na glavi, Brbonje, lišajo niazoljo, tnm, ht a t« in i-.-uie, vso žensko bolezni na notranjih organih, nourastoniCni glavobolj, neredno mesečno ei.-t enje, beli tok, b( di;zni na malernini i. t. d., kakor tudi vso ostalo notranjo iu zunanje bolezni. On jo prvi iu edini, kutori ozdravi jetiko iu ttiiilis kakor tudi vho li:jaH4 spolno bolo/ni monkc 111 žensko. PO/OH ! Zid; a j drogi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov ! O i .rovov ! Z.:Li ker nis.t nikogar ozdravili — potom jo popolnoma naravno, da ho jim ljudjo no Zahvaljujejo. Tudonašamo par slik onih bolnikov katere ;cnaš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I.f v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Orcltavlltnar holcinl vpr»lh Iclodi'nrito lai|a teikeimd'lianjaln lmlr/nl »rtu. Ozdravljen: bolezni v pfnili, težkega dihanja in slabosli. O/.dravjen : bolečin v križu in rheumatizmav rokahir nogah, JOŽO PKltNAR, Box ju Kicluuond, W. Va. V LADIMIlt S. .TOV A NOVIC H, New Albany, 1ml. Ozdravi jeiin:težke |n sne bolezni " reumnti/.mn v križu ledjih. i ::ij::zm \ KUMOit, milj C> I I , I 1 <1 A c., Cliitajn. tli. O ljfn; 1); , epsfje In želodčnega katarja. MILOŠ LAVltXR\ F A. V. S. Co. L. ad vilic, t iln. O/d ra vije n prebadanja v rebrlh. I M Ali K O TBBOVir. 1 2 ] Kivur Uaiih, Kanui Cilj. Kun*. Imamo se na stotino drug 1 pismenih zaiivul od ozdravljenih bolnikov, - kateri! pa rudi pomanjkanja prostora neniorenio vsdi naoukrut abjaviti. — Zuloi'llj rojaki MoveiU'1 ! l'r<-dno so (do neto na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajto n-s «a sm t — ako ste bolu' slabi ali lieillOI'Ill ali ako Vag drugi zdravi ki niv-o mogli ozdraviti, - t «""10 in broz \ -o««.,-,. . aau - nnja op -^ito \'-išo bolezen v svojem materinoin jeziku piAito koliko h!o f-t .1 k > e ii u hoi- u r \ -a g - vne zim. ke bolezni. Ako Vam holezoni popolnoma zn.-mia, p -.;lo |> » kuj,j, 1 Zdravje kat> 10 dobit«« Za>-01lj, al.o pismu priložite nekoliko poštnih znamk /..1 p« > t ion o. l'o: a n.ih ivljajio na alecli1" i 1 umIov : DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 1^0 WKWT :i4tli s r., TVI3W YOHK, A. V. potem snu-te z mirno dušo biti prejprieani Vašega ]>opoliiegft ozdravi jen jft. krd"( 1 > n«iibno 11 iti v U livad, Jc Isti odprt vsaki dan rvd in pri-Hpfldntm do J popoludnr, —nb nrdnljalt in pn/iiikih ■ • 1 10 do t. .......... IJ——■——niTTUirrnPI MICIIALNA M()KkAWIČKA, 4.1 oth Street, PiiHBaic, N.J Edina vinarna, ki toei najboljše kalifornijska in impbrtirnna vina. Kdor pije naše vino, trdi,da še ui nikdarv svojem življenju pokuai 1 boljšo kapljico. Vsi dobro doslll | 'emu pustiš (h I no vodnih zolx>-zdravnikpv izdirati bvo'o, mo-gočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti ai jih zaliti b zlatom ali Bre-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. II. K. Siinouek Zobozdravnik, 544 BLI E ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno —ZGOSTI LNO^-* na 2S7 • 1st Ave,Milwaukee, Wis. Poatreiba točna in solidna. Vaak potujoči Slovenec dobro do- sel. C. HOFBAUER. — «124 So. Centre Ave. — Edini Blovonaki krojač v Chicagi naznanja slav. ob-Činstvu,da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo štirih vso j io zmerno nizkih cenah Chicago, III. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovico mineralne vode in drugih neopojnih pijne. 62 84 Fisk St, Tel. Canal 1405 N a z d a f lojakil Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni ==Saloon== Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Haznovretne fine smodke na razpolago. Za obilen poset so priporočava brata Košicek m S. Centre (ye, Chicago, III. _ ___ 12814102 0LAS 8V0B0DB Preobrat v zdravništvu. Tsak bolnik bodi«! od blizu alt od dale«, ako se obrne na nov, Velik, UNIVERSAL, MEDICAL, INSTITUTE v New Yorku, zadobi znova »voje zdravje. Vsak dan dospe več sto zahval! Gospod profesor 1 Berite, strmite! iS! Tem potem ne Vam javno zahvaljujem gospod profesor, strokovnjak Universal Medical Institute v New Yorku, ker ste me ozdravili, prsne bolezni, kroiiičuo bolezni v dušniku, zapiranja, splošne oslabelosti, kufiljn, potenja po noči, pomtfnj-x kanjo teka, bolezni na maternici, belega toka; terme jo zdra- /f vilo (i zdravnikov, kteri so vsi rekli, da ho moram operaciji podvreči. Ali ozdravela som tekom enega mesecu, ter se So enkrat gospod profeHor za ozdravljenje zahvaljujem iu Vas toplo priporočam vsem slovenskim ženam, k t ere so bolne, da • - Be obrnejo na Vafi Institut, kjer so jih bode njih bolezni re- šilo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo sliko s pristavkom, da jo ponatisnete v list Mi ah noviuah. Toliko resnici na ljubo. Marija Drag»r, 520 Are. C., Hnyonue, N. I. Spoštovani gospodi Jaz podpisani potrjujem, da som bolehal več kot letodnij na vnetju mehurja, ter vnetju spolnega uda, bolečine v hrbtu' fa zaprtje, iu občem oslabi jen ju, ter me jo več zdravnikov neuspešno zdravilo, in pri Vas sem dosegel toli zaželjenozdravje -orni ko sem pričel rabiti Vaše zdravila ktere sto Vi gospod profe- /Mm \ sor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in S sicer v kratkem času enega meseca, ltadovoljno Vam pošljem to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko sto me tako nspeino zdravih; ter Vam obenem stem Ustom skupaj dovoljujem svo- //f .-../f/„ ir. / v jo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim Se, da lahko prise- r / ■ , A gam na to, kar som pisal. Ivan Mankoč, 75 14th Ave., Newark, N. l. Če stanujete v New Yorku pridite osebno in se Vas bode preiskalo h ===== X ŽARKI = S pomočjo teh je mogoče Vaše truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam bode dal nojboljJa zdravila; noben drug zdravnik nima t jliko zaupanja v svoje zdravila kot nas profesor v svoja. TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ! • Ako stanujete daleč izven New Yorku, tor bi radi vedeli, kakošna jo Vaša bolezen, tako mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali trpite na: trganju, utripanju sna, kake druge bolezni, kožnih bolezni, oči, u-ftesn v nosu, v grlu ali prsih t Vam i*| adajo lasje ! Vas boli v želodcu ! Trpite li na krvavenju (henioroidnh)! Imate slfiUjonn spolnih udih ! Ali sle morda nezmožni! Trpite na nerVo/.iiostl l Sle li iinvdnšljivi (navduhnW Čutile bolečine v trebuhu ali črevili Se morda onoHvesoute, ali da padale v omotice ! Hodite li redno na potrebo ! Čutile balerine v maternici! Ali trpite morila na belem loku ter nepravilnem mesečnem toku! Zdravila Vam ne'ii n ilotn a i obratno poŠto pošlje......če se iiuhojatc v kterej koli državi Zjecliiijeiilli držav, Meksikl ali Kanadi. Zdravilom ktere mi po$iljtun t ni- versa! .Medical I usti lute. Uradno ure so: vsak dan od 10 do 12, in od 'i ti p. p. V nedeljah pa <>d 10do 1 ure popoldan. To je naslov: * \ ^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^- 30 Vest 29th St., (poleg Itroiulway) NEW YORK, N. Y. PRAVA POT DO DENARJA, Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen. Popolnoma zaneslivo vložen je v INDUSTRIAL 8 A VINOS HANK 652 Blue Island Ave. 8vote, vložene do 12 julija, obrestujem s 1. july naprej. Ustanovljena 181*0. I 3ftV.I_ L VSAKO SOBOTO ODPETO 8 URE ZVEČEK, Jakob Dudenhoefer —.------VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča vsi m slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi ini-portiraua vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedbich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. RAZNO. FarisejsM, hinavitinQ ali — kratkovidnost? Kralji, cesarji in drugi posvetni •in duhovski velikaši imajo vedno na jeziku "božjo previdnost", kadar kedo izmed njih uide nameravanemu atentatu. — Kako razno vrstne službe pač opravlja ta> božja previdnost! Po mnenju vselukrvo-ločnh tigrov na prestolih, na mini-sterskih sedežih, v generalskih uniformah itd. je vedno ljubi Bog tisti, ki poseže osebno vmes, kadar kak tak lo|X>v ubeži zasluženi kaz n i. — Kedo pa je odgovoren potem, kadar bomba določeni smoter zadene? Vendar pač ravnoisti dobrotni. vsemr gočni in neskončno modri nekaki Oče, brez katerega volje niti vrabec raz streho ne pade! Potemtakem dobrohotnost ljubega Boga ni proti vsem velikašcm tega sveta jednaka! Nasprotno. — vsi mnogoštevilni in srečno izvršeni atentati dokazujejo, da je božja do. padljivost naičošče na strani revo-lucijonarjcv. V takih slučajih pa hinavska birokracija nikdar ne govori o zasluženi kazni božji, temveč vedno le o nečloveških, zverinskih zločincih, — Če taki) govorijo namenoma ali iz neumnosti, — šini d«'gnano! Klerikalna suroivst. Hlapec svakinje ljubljanskega škofa je umoril svojo ljubic«.1,, ko jo je spravil preje v nesrečo. Ženska je bila stara 4<> let, hlapec pa 23. Žrtev hlapčeve surovosti ae gotovo vsakemu zasmili v srce. "Ne pa tako klerikalcem. Ti odobravajo lilapčev ltnu r! Tako se je neki najvornejši "Slovencev pristaš izrazi! <• umoru z kredami; "Trav je, (.■ ženske, ki nasti pijo svoje leto, p. .more, ket stanejo s tem letom stare skat-jjel Prav katoliško! Kam pripelje katoliška vzgoja, videli smo tudi v slučaju M.olck v Calumetu, Micb.. ko je katoliška druhal hotela g. Moleka linčati. Jezero živega srebra. V m pristopni gorski pokrajini \ lržavi Vera Cruz je na;el rudar ihmdi tri orale obsežno in io—50 čevljev globoko jezero, ki ima me--tu vode skoro samo živo srebro. Vsebina jc vredna mnogo milijonov dolarjev. Indijancem jc bilo jezer,» znano že izza starih rodov. Čudni poja\ si razlagajo geologi tako, da se je-vsled vulkanskih sunkov živo srebro z notrajnosti gorovja izločilo ter se nabiralo v kotlini poti goro. Rudar je pridobil nekega bogatega Šveda, da se lotita pridobivanja živega srebra. \ ta namen se skozi goro pu-vria predor, po katerem lx> teklo živo srebro v dolino. Iniportiran tobak iz stare domo- j vine. V zalogi imam po 7, 8, IU in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske oigarete. J. V O KOI N, 544 HI tie Islnd Ave. R" Pozor rojakilll Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi iu drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-niin "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske imodke na razpolago. Vsaoo-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno pri poro«'a: MOHOR MLADIC 617 8. Centre Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III. 71 J ATLAS BREWING CO. siuje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja iu izbranega ječmena. LAQER 1 MAQNET | ORANAT 1 Ka/vaza pivo t steklenicah 11a vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi seoberniti do nas, knjti atni te bodeino za 3 libre. Srečna županska zveza! Klerikalci na Kranjskem so ustanovili nekako "župansko zvezo". Na katoliškem shodu so jo priporočili blaženi Devici Materi Božjt v Lurdu, češ: o Mariji pravi sv. Bernard, da ni bilo še slišati, da bi bit kdo zapuščen, kdor jc pod njeno varstvo pribežal in jo prosil j>o-moči. — Doslej so se zatekale k Materi iiožji v prvi vrsti Marijine hčere — sedaj bo morala Mati božja raztegniti svoje varstvo tudi na "katoliška" županstva. Novo delol "Hčeram" se pripeti tuintam, da, so vkljub vsemu varstvu "zapuščene". Morda bodo za župansko zvezo bolj držale besede sv. Bernarda ! Kapitalizem in vera. Dvomimo, da bi presbitarijanska cerkev, h katerej je prinadal oni bančni goljuf llipplc v Philadel-phi j i, ki je za več mi! jonov dolarjev ljudstvo optlraril, istega izobčila. Sekta. k: sprejme kateregakoli bankirja v svoj« kongrcgacijo, je Antikristova ver1*'. Svoječ?.i"ro je Kristus take lopove iz svetišča z bi čem iztiral. Dar..lanes raviiotak« >ni goljufi kontrolirajo cerkve in njene nauke. \ - bankirji žive oderuški ; oderuštvo pa ni le prepovedano, marveč od h*sch ver tudi pro-klcto. Cerkve po \ - !i delih sveti pa branijo iti vzdružnjeio ono pe-.čico vdajoeih, ki s«► 10 njih lastnem mnenju spečeni iz najboljšega testa. Premrzle pijače. Kdor povžije nanagloma večjo množino prav mrzle pijače, lahko dobi želodčni katar ali drisko, če bi pijačo užil v manjših jKjiirkib, bi si žejo lahko ugasil, brez škode za zdravje. Najboljše in najtraj-nejše potolažimo žejo, če ima pijača 8 do 15 stopinj R ali 10 do 18 stopinjvC Posebno kava z 12 stopinj R je^iwbra za žejo; nobena druga pijača se ne more meriti žnjo. — Največkrat -uživajo ljudje premrzlo pivo. Gostilničarji ga točijo tudi če ima samo 5 stopinj, ker vedo/ da tudi pokvarjeno pivo do-bro ojši, čc jc prav mrzlo. Sc vek bolezniTvOt pivo povzročuje soda-vica, ker jo ljudje poleti, ko so razgreti in znojpi, prav radi uživajo Prusko ministrstvo za uk in medicinske zadeve je izdalo pred kratkim naredbo, v kateri sc opozarja občinstvo na škodljivost premrzlih pijač, in v kateri se ukazuje, da se smejo mineralne vode prodajati Ir, če imajo' vsaj 10 stopinj. Teža kron na svetu'. Angleški list "Times"' trdi, da l'o poročilih iz Monte Carlo posnamemo. da dobiva tam šnji kato-ški škof od lastnikov Monte Carlo letnih ^25,000. — In ljudje še poprašujeio, zakaj farji z bogi-tinci drže, — a ne vedq, da kapita listi ne korumpirajo samo držav, marveč tudi cerkev. In čemu? — Zato da v družbi z njo ložje pritiskajo k tlom in izsesavajo nevedno ljudstvo. Kapitalizem vrši svojo "človekoljubno" nalogo, duhovniki pa obupano ljudstvo tolažijo z rajskim veseljem, kojega bodo baje deležni vsi, ki na tem svetu trpijo! Duhovniki in bogatinci potemtakem ne pridejo v nebesa I Naznanilo. V soboto dne 6. oktobra in torek 16. oktobra od 8. ure zjutraj do <). ure zvečer sta dva dneva za registriranje, Ako nisi registriran, nc moreš voliti; razuntega moraš tudi najmanj 30 dni ^i vet i v občini (precinct). Socijalisti v Chicagi, pazite in nt pozabite sc registrirati, ker bi sicer ne bili opravičeni voliti. T Buffalo, A*1. }'., in nazaj |>o Nickel Plate železnici za $13.00. Iz Chicage io., II., 12. in 13. oktobra. Nazaj pa 19. oziroma 2krat večjt nego naše solnce, in je najsvitlejši zvezda v ozvezdju, ki ga zovejo astronomi "veliki pes". Akoravno ni ta zvezda zadostno velika, da bi imela kak večji upliv na naše solncc, vendar le učinkuje na njegov tek, ko se ono suče okoli svojega pravega, prvotnega solnca, ki mu odkazuje tekanje v neizmernem prostoru. Kadar bodo naša opazovanja obsegala večjo dobo in ko bode naša matematična vednost >e na višji stopnji, potem bodemo nedvomno izvedeli natančneje, koliko upliva ima ta ali druga zvezda na tek nase zemlje, (b vsledtega ne kroži stanovitno po eni in isti poti okrog solnca, kar bi se gotovo zgodilo, ako bi ničesar na njen tek n? uplivalo. Sirius se premika jxi eni poti, nase solnce po v nasprotni smeri po drugi, — in da dve na-protujoči si sili učinkujeta na tek nase zemlje, to je pač gotovo. Zvezda Vega jc — kar se tiče velikosti, teže in svetlobe — stokrat večja kakor naše solnce in se blišči ozvezdju "Lyre". Tudi ta zvezda ipliva najbrž na našo zemljo, — tola njen. glavni gospodar se nahaja drugod. V neizrečeno oddaljeni zvezdni constclaciji "lloolcs" se nahaja or-aška zvezda, ki je tisočkrat večja kot naše solnce. Ta zvezda bi"našo zemljo spremenila v prah in pepel kakor bi trenil, če bi prišla v tako bližino, kakor jc naše solncc. Imenuje sc ta zvezda "Arkturus", in zračtmalo sc je (seveda le približno), da je 600,000,000,000,000 milj klal jena. (Dalje sledi.) Vtdika socljulna demonstracija in jesenska slavuost- " Brandovem Parku. na križišču pouličnih železnic Elston, California in Belmont NEDELJO DNE 7. OKT. 1006. Glavni govornik; slavni EVdEN V. DEBS in drugi znameniti domači in tuji govorniki. Slavnostni sprevod prične so po-mikari proti pArku, ob §11. url dopol. od soc. telovadnica (jTurner Ilall:) na Belmont in Paulina ul- VSTOPNINA 25c. Dečki pod 16 let prosti. Alkohol vzrok slepoti. Dr. R. E. Doolittlc iz New Yor-ka je kemično preiskal več naznanjenih zdravil in našel, da se v večini istih nahaja alkohol, to je smr-tonasen strup. V javnost je prišel slučaj, da je neka deklica, ki je rabila zgoraj omenjeno zdravilo, izgubila svoj vid in popolnoma oslepela. Brezvestni trgovci pa tega alkohola ne prodajajo le kot zdravilo, marveč tudi kot neke vrste dišavo v žganju, ki v vsakem slučaju želodec ] ki pol noma |>okvari. — Edino zdravilo za bolni želodec pa je Tri-nerjevo zdravilno grenko vino, pripravljeno iz naravnega vina in 12 nalašč za to nabranih zelišč, brez vsake primesi kemikalij (strupov). Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi vsako bolezen v želodcu, ki je sploh še ozdravljiva. Isto pospešuje dober tek in redno prebavo. Dobro prebavljena hrana pa dela novo, čisto kri, ki jc predpogoj zdravju, nadalje ojačujc živce in povzroča zdravo barvo. Dob va se v vseh lekarnah iu pri izdelovalcu Josipu Trinerju, 799 So; Ashland Ave., Chicagb, 111. Roman "Tite Jungle", katerega je spisal naš slavni sodrug Upton Siuolair, stane $1.20, po pošti $1.-35. Naročuje se v našem uredništvu. Vsaki Angleščine vešč rojak bi moral to knjigo brati, v katerem je razkrinkano hudodelstvo cikaš* kili mesarskih baronov. Kdor jo želi, naj se oglasi pri nas. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl, Ima lepo urejeno za zabave in dvorano za zborovanja. TELEFON CANAL 7641 ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! ' . v i Ako ml naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bdlezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nat-enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo tn spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g*xdo, da, bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k narii, in resno želimo pomdgati našim bolnim rojakom. ti nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje boleč ne in nadloge. Mi vam bodemo |K>magali v najkrajšem času. Bodite previdni l Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaiboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob dclaznikihj—Q zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 1 <5—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. Bit. DRILL, slovenski zdravnik, s katerim se lahko pogovorite. 703 Penn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako se ue morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 7(13 Ponii Ave. Pittsburg, Pa. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa oseb«, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vuekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospe&uje slast do eili in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizntfrVino na svetu. Dober tek. Izborilo prebavljanje. Trdno zdravje. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamt te mnogo bob zni od sebe. liabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. • • • * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih qpojnih in slabih pijač. « * * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS, Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trlnerjev brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak. ki & & JA &Z 53 5«Zis3 _