NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
evamo
Različna vzgoja v mladosti, kakor tudi različna vzgoja takoj po vstopu v življenje ustvarja različne može. — Življenje včasih popravlja in kleše, vendar kar je vcepljeno v mladosti, ostane navadno veren spremljevalec človeka skozi življenje .
Železničarji so bili svoječasno avantgarda v delavskem pokretu, delali niso samo za zboljšanje svojega položaja, marveč so širili misel razredne zavednosti in boja v najbolj oddaljene vasi ter ustanavljali delavske organizacije vsepovsod. Težke boje so morali prestati, da so si končno priborili v bivši Avstriji preko vseh ovir in žrtev močno železničarsko organizacijo in tako organizacijo so prenesli tudi v Jugoslavijo. Voditelji razredne železničarske organizacije so posvečali vedno največjo pažnjo mladini, železničarju, ki je nastopil kot navaden delavec službo na železnici. Skrbeli so, da so ga takoj uvrstili v vrste bojevnikov, ga vzgo-ijili in tako so vedno skrbeli za utrjene in dobro izgrajene može, ki so takoj poprijeli za delo, ako je šel kak star bojevnik v pokoj. —
•'i 1 ' ni bilo po volji, da imajo železničarji močno in enotno organizacijo, zato porabila vsa sredstva, da to enotnost razbije. Vabljivim obljubam je sledil marsikdo in cepljenje se je začelo in enkrat začeto, se ni dalo več preprečiti, marveč se je nadaljevalo vse dotlej dokler nismo postali v organizacijskem gibanju Jugoslavije prava znamenitost vsled tega, ker imamo ne samo za vsako kategorijo, marveč bomo kmalu imeli že v vsakem večjem mestu po več različnih železničarskih organizacij. Nismo pa znameniti samo po tej razcepljenosti, marveč služimo kot svarilen zgled vsem ostalim s tem, da smo tekom let razcepljenosti največ izgubili na svoječasnih pravicah
Vzgoja, ki jo je dobil skoraj ves naraščaj, ki je prišel na železnico v ieh letih razkroja in razcepljenosti, je bila hlapčevska. Leto za letom se je manjšal kader starih borcev, leto za letom je bil manjši vpliv onih železničarjev, ki so vzrastli v borbi in na njih mesta so vedno v večjem številu stopali novinci prežeti z edino željo, da dosežejo čimpreje in s kakršnimikoli sredstvi ugoden položaj za sebe.
.p, , M	i I* •* r f*“»«	želez-
ničarji ne smejo omahovati in ne obupati, marveč morajo nadaljevati delo za zboljšanje položaja. v ^ ''mi, t i ' V-1 obupanje ni na mestu, marveč je na mestu trdna volja in odločnost, s katero bodo železničarji premagali vse ovire in
čez noč, ko bo dana prilika, vstali v strnjenih vrstah ter izvojevali boljšo bodočnost.
Naročniki »Ujedinjenega Železničarja« niso mogli na konferenci postaviti zahtev, ker se konferenca ni vršila, Vsled tega pa porabijo svoj list, da povedo vsem odločujočim, vsem poslancem in senatorjem, železniški upravi in vsej javnosti, kaj zahtevajo. Zahteve, ki jih navajajo, so nujne ter je njih izvršitev ne samo v interesu železničarjev, marveč tudi v interesu; uprave, v interesu vsega našega narodnega gospodarstva. — Dobro se morajo odločujoči zavedati, da nezadoivoljen ali celo sestradan delavec ne more biti dobra opora in če bodo železnice slonele na slabih oporah, se bodo prej ali slej kljub izkazanim dobičkom zrušile. Če se začne zdraviti rana ali bolezen v prvem začetku, je zdravljenje hitro in poceni in skoraj stoprocentno uspešno. Če se pusti rano ognojiti in zastrupiti, če se začne zdraviti bolnika v zadnjem štadiju, tedaj so navadno vsi izdatki za zdravila in zdravnika zaman, preostane nam le objokovanje mrliča. Ker hočemo zdrave in urejene železnice, zahtevamo tudi za železničarje take življenjske pogoje, da bodo lahko z veseljem delali za železniško upravo. In te zahteve so:
Obstoječi zakoni, pravilniki in u-redbe se morajo do zadnje črke izvajati tudi tam, kjer govore o pravicah železničarjev. Da se ta zahteva izvede, se mora priznati takoj stalnost vsem delavcem, ki so na železnici nad tri leta, čeprav jih uprava vodi kot pogodbene. Ukiniti se mora brezplačni dopust, ki ga pravilnik nikjer ne predvideva ter se mora zagarantirati delavcu kot nastavljencu redno izrabo letnega dopusta. Ošem-urnik se ne sme kršiti.
Obstoječa socialna zakonodaja, ki velja za vse delavstvo v državi, naj se izvaja tudi na železnici. Obstoječi pravilniki naj se prilagode tej zakonodaji, razpišejo naj se volitve obratnih zaupnikov, pokojninskim in bolniškim, fondom, naj se prizna popolna samouprava, izvede naj se zavarovanje za slučaj brezposelnosti.
Odpravijo naj se vse krivice
im*’**»**.>■•'*♦ i» » * i*V dosego te^a se mora popraviti zakon v toliko, da bo zagarantiral avtomatično napredovanje po službenih letih in priznal vštetje vseh delavskih let za odmero pokojnine. V delavskem pravilniku naj se ukine uvečane plače ter prizna delavcu-začetniku primerno plačo. Ukine naj se naknadna doplačila za delavski penzijski fond. Železničarjem naj se zasigura stalnost
llillllllllililllll	.lllilllliill
Ljubljanski železničarji
posetite z družinami vred v torek, dne 1. februarja 1938 v dvorani Delavske zbornice
predpustno prireditev
ki jo prirede ljubljanski cestni železničarji.
Pričetek ob osmih zvečer.
iifliiiiisiiiiii
ter naj se ukinejo »premestitve po službeni upotrebi«. Premestitev naj ostane le kot kazen ali na lastno prošnjo ter naj se prosta mesta razpisujejo. <	j i
Reši naj se upravičene zahteve upokojencev, miloščinarjev in rent-nikov. Kronske rentnike naj se prevede naknadno z letom 1927. na dinarske, na kar naj se vse staroupoko-jence in starorentnike izednači s sedaj veljavnimi pokojninami.
Železničarjem naj se omogoči človeka dostojno življenje. Tekom zadnjih let izvršene redukcije plač in doklad naj se s 1. aprilom 1938 ukinejo ter povrnejo vsem prejšnje višje plače. Pravilniki postranskih prejemkov naj se prilagode dejanskim raz-roeram na železnici in naj se pri višini odškodnine za eno in isto delo ne dela razlike med delavcem in nastavljenemu, marveč prizna za isto delo ista postranska odškodnina. — Stalež osobja naj se spopolni, da bo odgovarjal dejanskim potrebam in da bodo železničarji, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, lahko šli v pokoj. Prispevki za starostno zavarovanje naj se plačujejo v procentih od plače
ter naj za delavski fond prispeva država potrebno ustanovno glavnico.
Zasigurajte železničarjem svobodo organiziranja. Ukinite uredbe, ki svobodo organiziranja omejujejo in jo delajo odvisno od dobre volje delodajalca. Organizacije, ki so odvisne od delodajalca in morejo obstojati le po njegovi dobri volji, ne morejo koristiti delavstvu, ker so prisiljene delati tako, da si ne nakopljejo nemilosti v očeh delodajalca. Železničar danes ne more svobodno postavljati svojih zahtev v takih organizacijah ter je izednačen z vojakom glede discipline. Za vojaka je dolžna vojaška oblast preskrbeti hrano, obleko in stanovanje, te obveznosti pa železniška oblast danes ne prevzema zla" sti napram, nižjim kategorijam železničarjev. Železniška uprava lahko vara sebe in javnost z navideznim zadovoljstvom, ki vlada med železničarji, vendar čim dalje bo to »navidezno zadovoljstvo« vsled prepovedi svobode organiziranja trajalo, tem težje bodo posledice. Vsled tega: Ako želite dobro ustanovi in železničarjem, vrnite železničarjem svobodo organiziranja.
Bolniški fond
Lista izvoljenih skupščinarjev je objavljena in v kratkem bo sklicana tudi skupščina ljubljanskega bolniškega fonda, na kateri bo izvoljen nov odbor in novi delegati za glavno skupščino v Beogradu.
Na skupščinah so bili doslej leto za letom predloženi takozvani samostojni predlogi, ki so vsebovali vse želje železničarjev in katerih uresničenje bi omogočilo res uspešno poslovanje fenda v korist železničarjev. Žal so doslej vsi samostojni predlogi ostali le na napirju, bili so sprejeti ra oblastni skupščini v Ljubljani, v Beogradu na glavni skupščini pa so šli v koš. V kolikor je bil kak drobec tudi v Beogradu sprejet, ga je običajno razveljavil delodajalec, ki ima sam vse pravice nad upravo, fonda.
Železničarji odnosno izvoljeni delegati bi varali sami sebe, ako bi stavili tudi letos kopico sicer utemeljenih in potrebnih predlogov za reme-dure v bolniškem fondu, ker vedo že v naprej, da ti predlogi dejanska ne bodo izvedeni vse dotlej, dokler bodo obstojali sedanji predpisi o upravljanju bolniškega fonda.
Dolžnost delegatov na letošnjih skupščinah v Ljubljani kot v Beogradu je, podvzeti vse ukrepe, da se način upravljanja bolniškega fonda spremeni in da se odvzame delqdajalcu oblast, da sam upravlja s fondom in is+očasno tudi kot nadzorna oblast odloča o svojem upravljanju. Na letošnji glavni skupščini naj stavijo delegati en sam predlog in to je:
Zahtevamo samoupravo bolniškega fonda!
Pozdrav bivSih željezničara
sa Teruelskog fronta
Bivši železničarji, koji se bore u i medjunarodnej brigadi za slobodu : španskog radnog naroda poslali su i našoj redakciji sledeči dopis:
Nakon sjajnih uspjeha na Teruel-skom frontu prilikom zadnje ofenzive provedene ovih dana, nakon početka našeg napredovanja i definitivnog uništavanja fašizma, mi dobrovoljci iz zemlje Jugoslavije javljamo Vam se ovom prilikom. Vjerujemo, da će ovai uspjeh podignuti* visoko svijest antifašističke borbe u svim zemljama i da će dati neodoljivi polet u borbi za potpuno uništavanje fašizma, da
se konačno ustvari narodni front te postigne ekonomsko^ i socialno poboljšanje našeg celokupnog radnog naroda.
Uvjereni, da čete sljediti naš primjer beskompromisne borbe za uništenje fašizma šaljemo Vam sa uzdignutom, čvrstom pesnicom naše antifašističke pozdrave i kličemo:
da živi herojska borba španjolskog naroda,
da živi medjunarodna borba protiv fašizma,
da živi proletarijat cjelog svijeta. Teruel, 22. XII. 1937.
Dve pomembni obletnici
L. 1938. je 20 let, odkar je umrl največji slovenski pisatelj Ivan Cankar.
In 1, 1938. je 10 let, odkar se je ustanovila Cankarjeva družba, ki hoče, da v Cankarjevenj, duhu pride v sleherno siromašno kočo, v vsako delavsko družino dobra, socialistična knjiga.
Ob temu dvojnemu jubileju poskrbimo prav vsi, da se bodo knjige Cankarjeve družbe še bolj razširile.
Vsakdo naj pridobi še enega člana. To delo ni težko. Treba je samo, da svoiemi* znancu pokaže letošnje knjige in da mu pove, da se take lepe knjige dobe za neznatno letno članarino 20 Din.
Naj se sliši glas prizadetih
Čim je uredništvo zaznalo za sklicanje konference, je v zadnji številki pozvalo svoje naročnike, da se te konference udeleže aktivno in pripravijo za njo ves potreben materijal. Konferenca se v-n i.-i •' f*i ni mogla vršiti, zato porabimo to priliko, da objavimo vsaj glavne predloge, ki smo jih dobili iz vrst naših naročnikov kot gradivo, ki naj služi odločujočim, da bodo uvideli, kakšen je položaj železničarjev in kakšne so njih zahteve. Govore naj brez uredniških popravkov in brez olepšavanj naši naročniki:
Delavnica Maribor
Za konferenco bi imeli poleg materijala, ki Vam je že znan in ga ie »Ujedinjeni Železničar« že opetovano objavil, še:
Akordanti:
V	naši delavnici imamo mlajše, po večini kvalificirane moči, ki so sposobne za kvalificiran posel in se jih po potrebi tudi zaposli, toda čeprav opravljajo isti posel kot drugi stalni delavci ne prejemajo akordanti nobene nagrade, t. j. premije marveč samo dnevnico. Ti akordanti pa so primorani, da primejo za vsako delo, ki se jim nakaže. Tako jih vidimo pri najgršem in najtežjem težaškem delu. najbolj žalostno pa je, da tega akordantstva ni nikdar konec in to radi tega ker morajo po več let čakati na stalnost. Imamo slučaje v naši delavnici, ki čakajo že 6 7 ali 8 'let r - - -
at**»	-■ - -■>•• Koliko ti delavci iz-
gube na plači in letih, kasneje pa na pokojnini, ker se jim akordantska leta ne vštejejo, Vam je jasno, a	z
Praznovanje budžetnih praznikov.
Že vsa leta mora naše delavstvo praznovati gotove »budžetne praznike«. Tako smo letos, t. j. budžetno leto 1937-38, praznovali 8 neplačanih dni. Stojimo na stališču, da je dosti dela in še posebej v Dravski banovini, kjer je železnica visoko aktivna. Pri tej revščini, v kateri se delavstvo nahaja in ker od nikoder za njega ni izdatne pomoči, bi bilo zelo umestno, da bi se to praznovanje ukinilo in da se delavnicam nakaže zadosti kredita za vse delovne dni v letu. Tudi delamo vsako soboto samo po 6 ur, kar že to samo znaša na mesec 1 dan, v celem letu pa 13 dni. Tudi proti temu reduciranemu delovnemu času je delavstvo vse dotlej, dokler se mu ne omogoči na drugi podlagi boljše življenje.
Rak rana naše delavnice je ta, da osebni in materijalni proračun za delavnico ni ločen. Neločen kredit se porablja za vse: Investicije, obnove, rekonstrukcije in materijal. In šele, kar ostane, je za plače. Na tak način, ker se vedno obnavlja in za obnavljanje manj določi, kakor je potrebno, je samoumevno, da se potem prenese na drugo partijo in vsled tega nastane pomanjkanje kredita, za nas pa budžetno praznovanje. Delavstvo odločno zahteva, da se že enkrat napravi red in preneha s tako prakso ter odredi ločen kredit za mezde.
Premije.
Ni 4elavca v naši delavnici, da ne bi uvidel pogrešk, ki se gode pri zaračunavanju premije odnosno časovnega akorda. Za časovni akord, v kolikor se po časovniku zaračuna, so določene zelo slabe cene. Za največ slučajev je že v naprej določeno, koliko se sme izplačati. Delavstvo se zaveda, da je mariborska delavnica če že ne prva, gotovo med prvimi ,v državi v produkciji, pri premiji pa je zadnja. Zato se delavstvo upravičeno vpraša, zakaj smo mi Mariborčani tako zapostavljeni?
V	delavnici Zagreb se povprečna premija zaračuna 50 odstotkov, v Sarajevu 40. v Nišu in Kraljevu 45. v drugih manj pomembnih delavnicah 40. v Mariboru pa samo 30 odstotkovc To je povprečni procdnt
toda pri nas je 30 procentov že skoraj maksimum, dočim se ponekod doseže tudi 70 odstotkov. Mi smo proti tej neenakosti že mnogokrat intervenirali in smo pri g. prometnemu ministru protestirali. Manifestiramo tudi tem potom ne za poslabšanje v drugih delavnicah, marveč za- izboljšanje plač v naši delavnici. To smo tembolj upravičeni, ker se zavedamo zmožnosti nas samih, naše produkcije ter tempa dela, ki pri nas obstoja. Zavedamo se pa tudi, in to potrjujejo vsi tujci, da je Maribor, če že ne najdražji, gotovo eno najdražjih mest v državi.
Regulacija plač.
Od prometnega ministra foblj-iibljena povišica plač za 1Ü odst. se je pri nas na ta način regulirala, da se je kvalificiranemu delavstvu dalo od 5 do 11 odst, v dinarjih so dobili od 3 do 6 dinarjev na dan. Polkvalificiranemu osobju se je dalo 1 do 2 dinarja. Nekvalificiranemu pa petdeset para, večini pa nič.	■
1 -	Leta	1930, 1931 se je vsem brez
razlike vzelo po 10 odst., sedaj pa se ravno največjim revežem ničesar ne povrne. Predstavniki vseh treh organizacij so takoj intervenirali in naš predstavnik je gospoda upravnika opozoril na to. ir 'v	Gospod upravnik
je odgovoril: da ve, da ni prav in da uvidi, da so naše razmere drugačne, naši fizični delavci so 100 odstotni proletarci in žive samo od tega, kar na železnici zaslužijo, i . p. « • -....... -
Prosti fizični delavci.
Svoječasno se je prakticiralo pri nas z ročnimi delavci tako-le: 3—5 let je delavec delal po oddelkih in drugod vsa pomožna in težaška dela, potem se ga je pritegnilo k stroju ter se ga prevedlo v kategorijo pol-kvaliticiranega delavca. Na ta način je imel delavec možnost večjega zaslužka in na stara leta boljšo pokojnino. Z začetkom avtoritativne dobe se je začelo drugače prakticirati. Protežirali so se delavci z manj leti službe na škodo drugih z mnogo več leti službe.	Ker se pri tem niso
ozirali na vrstni red, imamo sedaj v naši delavnici stare delavce z 17—20 let službe, ki so še vedno samo prosti fizični delavci. Ti delavci, ki so itak veliki siromaki utrpe na plači in kasneje na pokojnini. Naša dolžnost je, da	.	* i'
'-	•• manifestiramo za pra-
vičen postopek z navedenimi.
Nov delavski pravilnik.
Ker se zelo veliko govori o novem pravilniku za pomožno osobje ¥ ■	- -
o.	r .,	-	' bi imeli nekaj pripomb.
Na vsak način je tukaj potrebno da dosežemo, da se naši predlogi upoštevajo in sicer:
1.	Dopusti, ki se jih namerava reducirati morajo ostati neokrnjeni. Pri racionaliziranem delu in tempu, ki obstoja pri nas smo mnenja, da za delavca ni preveč 10, 15 ali 20 dni. marveč premalo. Na noben način pa ne gre, da bi se še to malo reduciralo in to danes, ko ima že vsak boljši hlapec v privatni službi svoj plačan dopust.
2.	Osnovne plače se morajo zboljšati za 30 odst.
3.	Takozvano »uvečano« plačo se mora s sporazumom, veljavnim najmanj za leto dni, zvišati in sicer: pri kvalificiranih za 30 odst., polkvalificiranih za 20 odst. in prosto fizičnih za 20 odst. Ti odstotki naj se regulirajo s padcem ali pa naraščanjem draginje, veljavno vedno za leto dni.
4.	Strojni pomožni delavci so žrtvovali pri prevedbi po 3 leta za učno dobo. Želeti je in potrebno bi bilo, da se to upošteva, ker so stopnje polkvalificiranega osobja so-razmeroma nizke. Ti delavci, dokler so aktivni, utrpe na plači, kadar pa gredo v pokoj, pa na proviziji.
5.	Premog naj se deli in kupuje skozi vse leto ter naj se tu železničarjev ne loči po kategorijah. Kje je krivda, da čakamo na premog po 2 in več mesecev, dočim moramo mi denar že v naprej položiti?
6.	Delavcem naj se povrne milo in tudi
Noiro leto —
noTze naloge
(»Delavska Politika«) J. P.
Preteklo leto je bilo za delavski razred leto borbe, izkušenj in tudi razočaranj. Toliko hvalisam dvig gospodarske konjunkture ni prinesel delavskemu razredu skoro nikakega izboljšanja. Mezde in plače delavcev in nameščencev so bile ob koncu leta v primeri z izdatki za življenjske potrebščine nižje, kakor ob koncu lanskega leta, ker so cene življenjskim potrebščinam šle višje, kakor pa so se izboljšale mezde in plače. Intenzivne akcije strokovnih organizacij niso bile v stanju izravnati razlike med naraščajočimi cenami in mezdami ter plačami, dasi je bil naš strokovni pokret — navzlic notranjim nesoglasjem — aktiven in število članstva povoljno.
Kljub vsem tem težkočam na go-
spodarskem in socialnem polju, moramo priznati, da je bilo gibanje na političnem in kulturnem polju intenzivno in uspešno, dasi nismo imeli dovoljene politične stranke. To gibanje se je manifestiralo širom vse Slovenije, potom sestankov, predavanj in našega tiska.
Napram vsem važnim političnim dogodkom v državi, se je naše soci-jalistično gibanje opredelilo in pokazalo pot, ki je bila za delavski razred edino pravilna in mogoča. Nismo se dali zavesti ne od leve, ne od desne strani. Delali smo na podlagi sklepov naših forumov in razredne socijalistične ideologije, ki mora spremljati in bodriti vse socijaliste.
Uspehi tega našega gibanja so vidni in važni za nas in za druge, j Naše vrste se množijo, naš tisk, zlasti »Delavska Politika« se širi in zavzema vedno vidnejši položaj v naši javnosti. Kulturno društvo »Vza-! jemnost« se množi in goji socijali-
brisače, ker delo od takrat ko smo prejemali milo, do danes ni postalo bolj čisto.
Upokojenci.
Kronske upokojence naj se prevede v dinarske. Miloščinarjem, ki danes ne morejo ne živeti in ne umreti, naj se zviša miloščina. Isto velja za rentnike. , t j i-i« •. -	i- r t Ukine naj se i
takoj doplačilo delavcev v pokojninski fond ! za nazaj.
Šikane.
Navajamo samo še nekaj o šikanah. Sicer so se po zadnjih spremembah šikane zmanjšale, zlasti je manj zapisnikov, toda še vedno preveč in le prerado se delavca za vsako malenkost kaznuje in to tudi takrat, kadar je očividno, da je delavec nedolžen. > * i>-	-.„-n.r.
Delavca, ki pokaže, da ima nekaj samozavesti. se kaznuje. Na tak način se ne vzgoji naš narod k samozavesti nasprotno k potuhnjenosti, prilizovalstvu, ovajalstvu in de-nuncijanstvu. V tem prednjačijo nekateri delovodje, ki so bili svojčas hudi JNS-arji in so po razsulu te stranke bili nekaj časa poparjeni, sedaj pa so;1 zopet plašč obrnili po vetru. Toda gotovo bodo že jutri, kar se bo od njih zahtevalo ali nezahtevalo. ako pride do kake spremembe. Te vrste delovodje sicer ne prevladujejo poštenjake, toda nekaj jih je. Ne dela drugega kot to, da zasači kakšnega de'iavca bodisi, da ta med delovnim časom noie košček suhega kruha, ali naredi kaj sličnega in že zadostuje. da se delavca kaznuje. \ plivajo pri inženerjih. ki jim tudi pogostoma nasedajo. češ, da je ta ali oni delavec slab in da ga je treba kaznovati in to kaznovanje gre tako daleč, da se delavci kaznujejo z znižanjem premi i ali celo z odtegovanjem premije po več mesecev.
Vsega tega in sličnega trpljenja delavstvo ne bi nikoli poznalo, .	....	.
..	in zlasti,
ker nima zakonitih delavskih zaupnikov, ki yr, mali svojčas marsikaj preprečiti in marsikaj v dobro delavstvu iz vojevali. Zato tudi tem potom protestiramo proti vsem ši-kanam in manifestiramo za zakonite izvo- ,, liene delavske zaupnike ter za čimpreišnje pripoznanje svobodne železničarske organizacije.
Zidani most
Prometni uslužbenci, zvaničniki, služi-telji in delavci zahtevamo:
1.	Da se nam takoj prizna strokovna organizacija, ki ima služiti narodu, upravi in državi, za katero so pravila že predložena v odobritev.
2.	Zahtevamo, da se nam štejejo vsa delavska leta v rok službe nastavljencev in naj se nas uvrsti v tisto skupino ali stopnjo, katera nam po službenih letih pripada neglede na to. ali je posameznik prebil vsa delavska leta na sistemiziranem mestu ali ne.
3.	Letni odmor naj se nam računa in deli po številu službenih let, kot to predvideva čl. 87 zakona in ne kot sedaj, ko se računa samo nastavljena leta.
4.	Ker je zakonito predviden ^urni delavnik in 48 ur tedensko, nam, ki vršimo službo v turnusih, pripadata vsak mesec 2 prosta dneva.
5.	Da se kretniškemu osobju prizna ek-sekutiva. tako, da bo lahko stopil s 25. letom v pokoj s polno pokojnino.
6.	Da se nam 'vsem uslužbencem zviša plača na ono višino, katero smo imeli v letu 1931.
7.	Naj se upokojencem za 25 let oziroma 30 let službe, da 100 odst. pokojnino od zadnje plače, katero je prejemal.
8.	Naj se upokojencem da vozno ugodnost kot jo ima aktivno osobje. Kdor bi jo pa izrabljal izven svoje potrebe za kšeft. naj se mu jo odvzame.
9.	Članom Nabavljalne zadruge naj -se izda uputnice za enkrat tedensko brezplačni prevoz živil kot smo že vse to užival'..
10.	Uslužbencem, ki vrše službo na prostem. naj se da za vsako vreme primerno i
zem in razredno zavest med našimi delavci in malimi kmeti.
Če smo lahko zadovoljni z razvojem našega razrednega političnega in kulturnega gibanja, pa ne moremo biti zadovoljni z razvojem notranje politike, ker nismo dočakali nobene { bistvene izpremembe in smo tam, kjer smo bili koncem lanskega leta.
Reakcijonarni zakoni, doneseni od strani prejšnjih diktatorskih reži- i mov, še danes ovirajo normalno politično življenje, formiranje svobodnih političnih strank, svobodo tiska, združevanja in zborovanja. Še danes živimo v pričakovanju političnih zakonov, ki so nam bili pred dvemi in pol leti obljubljeni in še danes se smatra kritika obstoječega stanja, za kritiko naperjeno proti državi. Z vsem tem ne moremo biti zadovolni in smo to ob vsaki priliki manifestirali in bomo to napravili tudi v bodoče.
Ako se je naše gibanje navzlic
obleko, dobro obutev in dežni plašč, da se služba nemoteno vrši in osobje toliko ne trpi na zdravju.
11.	Osobju, ki prižiga signalne svetiljke in kretniške nastavke naj se da vžigalice ali vžigalnik.
Kurilniški delavci zahtevamo:
1.	Da se nam da. ker delamo v turnusu, dva prosta dneva na mesec.
2.	Da se prizna delavcem brez izjeme po treh letih stalnost, se jih sprejme v pen-zijski sklad in prizna pravico na polno pokojnino po 30 letih službe. Plačevanje prispevkov za nazaj naj se ukine, ker smo svojčas prispevke v redu plačali.
3.	Uvečana plača naj se prizna vsem delavcem z istimi službenimi leti in iste vrste službe enako ter naj se na račun draginje vsem delavcem prizna najmanj 30 odst. uvečane plače, osnovne plače pa naj se zvišajo odgovarjajoče draginji.
4.	Redni letni dopust naj se podeli vsemu delavstvu, da ne bo ostal le na papirju, brezplačni dopusti pa naj se popolnoma ukinejo, za nadurno delo pa naj se plača 50 odstotni povišek v gotovini in delavcev ne pošilja drugi dan na brezplačni dopust.
5.	Delavstvu, ki dela pri umazanih delih. čiščenju strojev itd. naj se izda delovna obleka ter v zimi površnike.
Jesenice
Naša dolžnost je. da se tudi celokupno jeseniško osobje enkrat zglasi ter zahteva povrnitev pravic, ki so nam bile pred 10 leti odvzete. Naj se ukine kilometraža in uvede urnina, ker Jeseniški vlakospremniki imamo najkrajše proge, poleg tega je proga gorska z mnogimi predori. Pod Avstrijo smo dobivali za naporno službo na takih progah doklado.
Naj se sprejme nove mlade moči, ker ie bilo veliko uslužbencev upokojenih in nimamo nobene rezerve. Vlakospremniki morajo kriti in nadomestovati vse ostalo osob-,ie. če kdo zboli, poleg tega pa morajo voziti še izredne vlake. Dolžnost železniške uprave je, da izvežba za vse vrste službe zadostno število delavcev, ki delajo drugače v skladišču, v slučaju potrebe pa lahko vrše eksekutivno službo. Vsled pomanjkanja osobja večina železničarjev dopusta sploh ne more izrabiti.
Postaja Jesenice naj poskrbi, da bodo mladi zavirači polagali izpite za osebne sprevodnike, prtljažnike in vlakovodje. Nadalje naj bi postaja preskrbela primerno sobo za šolo za vlakospremno in postajno osobje, da bi mogli med poukom sedeti, ker sedaj mora večina po celo uro stati. Za vlakovodje naj bi postaja preskrbela omarice, kakor jih imajo ostale dispoziciiske postaje, da bo lahko uslužbenec svoje službene torbe in druga Sredstva shranil.
Protestiramo proti temu. da nakazuje Direkcija, vlakospremnikom, ki morajo biti vedno pripravljeni za službo, stanovanja na Hrušici, mesto na Jesenicah ter mora vsled tega vlakospremnik hoditi po tričetrt ure peš, kadar nima vlakovne zveze.
Odločujoči na: bi že enkrat uvideli, da so Jesenice kot obmejna postaja, ki leži med važnimi letoviškim kraji ter so izrazito industrijskega značaja, najdražji kraj v dravski banovini ter naj se preuvrste v
1.	razred.
Onim uslužbencem, ki so bili nastavljeni po letu 1923, nai se prizna članstvo v provizijskem fondu za napredovanje in pokojnino.	_	.
Delavcem naj se zvišajo place na tako stopnjo, da bo lahko vsaj skromno preživljal družino, takoi pa naj se vrne svoječasno odtegnjenih 10 odst.
Zagreb
Pretplatnici Ujedinjenog Željezničara« bili bi u većem broju zastupani na konferenciji te bi lično predložili predloge za poboljšanje položaja željezničara te podneti izvještaj o sadašnjem položaju u radionici, ložionici i kod sekcije. Tražimo, da se na svaki način uvaže sledeči zahtjevi:
vsem tem težkočam obdržalo in napredovalo, |e najboljši dokaz, da je socijalistična ideja nepremagljiva ia
da se hrepenenje po svobodi in demokraciji ne da zajeziti, tem manj preprečiti.
To nas utrjuje v preoričanju, da te ideje morajo prej ali slej zmagati tudi tam, kjer vlada še tako kruta reakcija, kar opazujemo širom vse Evrope.
Z nezlomljivo vero, da zmaga ideja svobode in demokracije, stopamo v novo leto, ki bo za delavstvo leto boja, kakor so bila vsa dosedanja. Ne dvomimo, da bo naše delo in boj težavnejši kot doslej, ali vse te težave bomo premagali, ker vsak socijalist je prepričan (in to prepričanje bi moral imeti tudi vsak drugi nesebični državljan), da brez političnih svoboščin, brez prave demokracije. ni mogoč zdrav napredek in lepša bodočnost. Vsak socijalist in zaveden delavec tudi ve. da tam, kjer
1.	Da se izmjeni radnički pravilnik u onim odredbama, koje predvidjaju izbore radničkih povjerenika te da se radnički povjerenici i kod državnih saobraćajnih ustanova biraju po zakonu o zaštiti radnika.
2.	Da se godišnja ocjena objavi radnicima, kako bi se mogao radnik koji je even-ualno bilo iz mržnje, biio pogreškom loše ocjenjen, žaliti nadredjenoj vlasti.
3.	Da se poradi na ukidanju akorda i da se traži za radnika platu, koja će odgovarati današnjoj skupoći te će osigurati radniku egzistenciju. Sadašnje uvećane nadnice od 0 do 50 odst. neka se ukitiu. jer se takvim sistemom omogućuje nesavjesnim starešinama protežiranje pojedinaca.
4.	Da radnici steknu pravo na plaćani dopust, stalnost kao i ukoričanu legitimaciju nakon godine dana službe.
5.	Da se izmjeni onaj stav u pravilniku, koji predvidja, da prestane radniku služba nakon šestmesečnog bolovanja te da se predvidi i za radnika jednaka prava u pogledu bolovanja, koje već važe za regu-lisano osoblje.
6.	Da se svi radnici koje je sadašnji pravilnik zatekao u službi, prime u članstvo penzionog fonda bez obzira na starost, jer imade i takovih radnika, koji su u službi već po 12 godina, a još do danas nisu primljeni u penzioni fond.
7.	Da se računa za članstvo u penzionom fondu sve godine službe nakon jedne godine privremene službe, odnosno sve godine od navršene 21 godine života bez obzira na to, dali je odslužio vojsku ili ne. U članstvo penzionog fonda da se može primiti radnike bez obzira na starost, a da radnici steknu pravo na osnovnu penziju nakon 8 godina članstva a na porodičnu penziju nakon 4 godine članstva. Pravo na punu penziju, da se stekne nakon ,30 godina članstva odnosno 55 godine starosti.
8.	Plaćanje zaostatka članarine za vreme pre godine 1922 da se ukine te da se plaća članarina percentualno od plate i prizna potpuna autonomija penzionog fonda.
Sisak
fznećemo položaj sekcijskih radnika u Sisku sa nadom, da će uprava državnih željeznica poduzeti sve, da se udovolji opravdanim zahtjevima sekciskih radnika te njihov položaj definitivno reguliše. U prošloj godini sekcijski radnici radili su mjesečno od 14 do 18 radnih dana. Njihova zarada bila je tako malena, da oni ni u ljetne mjesece nijesu mogli da zarade toliko, da bi se prehranili preko mjeseca, a kamo li da bi mogli pribaviti najpotrebnije za zimu. Unatoč odredbi pravilnika, da se garantuje 160 sati rada na mjesec, t	Tr - • •	■ v<
'«	- -	.a Ne dobijemo
plaćenih dopusta i kaže nam se, što će vam dopust vi onako imate dosta neplaćenog dopusta.	Kv *-	-• .-v -.-m
n.?-..- — Evo kada je nastupila zima, mi ne zaradimo na mjesec ni toliko, da bi podmirili prinose za bolesnički fond i penzioni fond. Niko se ne pita, kako mi živimo sa našim porodicama. Niko ne vodi računa o tome, dali smo sposobni za rad, kada nas se pozove sa besplatnog dopusta, r -r i.	•
A što je najgore jeste, ako koji radnik oboli nakon ovakvog rada. Nadziratelj upiše na kontrolni list, da je »na besplatnom dopustu« i tog radnika Iječnik ne prima za maroda, kad opazi tu opasku. Pitamo se. što će nam bolesnički fond i svi njegovi propisi, kad ne možemo dobiti Iječničku njegu, kada obojimo. Još jedna interesantna novost: Kod Iječnika kojiput jeste na vratima izvješena cedulja: »Zbog iscrpiienog kredita izdavaju se le najnužniji I jekovi.« Tražimo, da nam se zagarantuje zarada za sve radne dane u mjesecu te da nam se povrate ona prava, koja smo svojevremeno već uživali.
Kraljevo
Željeznički radnici iz Kraljeva šaljemo pozdrave drugovima	te tra-
žimo što prijašnje odobrenje pravila i garanciju za slobodno udruživanje svih željezničara. Tražimo poboljšanje našeg materijalnog stanja te da se nam odmah povrati onih punih 10 odst., koje nam je uprava nepravilno oduzela.
Sarajevo
Na konferenciji željezničara glavne željezničke radione u Sarajevu, održane dne
3.	januara 1938 u. Radničkom domu po pitanju zemaljske konferencije željezničara
cijele . zemlje, nakon biranja delegata za istu i nakon opširne diskusije o najvažnijim pitanjima željezničara, zaključuje se slijedeće: Da se zamoli sazivače zemaljske konferencije, da u svojim referatima unesu žalbe i želje Bos.-Herc. željezničara, koje se sastoje iz slijedećih tačaka:
1. Neminovna potreba za stvaranje željezničke organizacije, koja će biti jedina u stanju da zaštiti i reguliše sva željezničarska pitanja.
Kod nas je skupoća porasla za 30 do 36 odst. Sada od kad je i r» s »u ie publi-kovano o r < '•••»'■•v povišici, svatko je hteo da to iskoristi, trgovci sa životnim namirnicama bili su prvi, a sada dolaze i ku-ćegazde, tako da smo danas u gorem položaju nego ranije.
3.	Mi u radioni radimo u akordu, koji temelji na radnim doznakama. Radne doznake. na kojima je odredjeua svota za pojedine predmete za obavljen rad, su snižene do minimuma. Radi nesredjenosti same radione, radi neorganizovanog rada je sama dostava posla pojedinim strukama vrlo otešćana. a u više mahova i nemoguća. Ali bez obzira na sve te poteškoće, koje utiču na našu zaradu i oni poslovi, koji bi se mogli sa malo dobre volje osvariti, onemogućuju se i time se srozava naša zarada. Skupine su prisiljene ako žele, da nešta na akordu zarade, da na svoj račun obave i onaj posao, koji nema sa doznakom nika-kove veze i za obavljeni posao ne dobije nikakove naknade Radione su velike, loženje je skoro nikakovo, tako da jjudi pola bolesni i prehladjeni obavljaju svoj posao.
4.	Ogromne poteškoće imademo i sa našim bolesničkim fondom. Radnici, koji su prisiljeni da traže Ijekarski pregled ili savjet izloženi su svim mogućim neprilikama. Ako jedan radnik iz radione ide liječniku na pregled, mora najprije uzeti dopust, otići liječniku, izgubiti najmanje jedan sat
•	• Imademo i takvih slučajeva gdje
ljudi uzmu dopust da se mogu privatno liječiti. U sve druge poteškoće nećemo da ulazimo, naveli smo samo ono što se kod nas dnevno zbija. Ali potrebno je da se i u našem fondu načini jedna temeljita reorganizacija.
Radnici, koji rade u režiji nikada ne znadu, kolik jim je procenat akorda pri-poznat. Kod nas nisu samo alatnice u režiji, već imademo režija više vrsta. Nikome nije poznata njihova osnovica te izgleda da se obračunavanje drži po čeifu nekoga, a ne po faktičnoj zaradi. Jer osnovica nije poznata, ne mogu se radnici zbog premale zarade nigdje žaliti.
Prekovremeni rad se ne plača, nego se drugi dan izostaje toliko sati koliko se prije toga prekovremeno radilo.
Mi smo izloženi slavljenju velikog broja svetaca raznih konfesija i time skraćeni u našim zaradama. Kad neko dobije dopust, plati se nadnica samo za radne dane i to je po našem shvatanju pogrešno, jer onaj koji hoče, da svoj dopust iskoristi radi odmora ili oporavka izložen je većim troškovima.
U radnionici imade jedan dio radnika, koji rade već po 7 i 8 godina, a do danas još nemaju stalnosti. Ti su radnici skraćeni u mnogim beneficijama te nemaju prava na dopust. Sve dosadašnje intervencije bile su uzaludne, davana su obećanja, a radnici su još uvjek privremeni. Pored toga ima više radnika, koji su svoje zaposlenje kod željeznice prekidali te su navršili 36 godinu starosti. Ovim danas ne priznaje se stalnost te zbog toga ne mogu biti primljeni u penzioni fond. Ti ljudi, i ako su pripravni, da sve plate u natrag, ne mogu se osigurati za starost.
U našem penzionom fondu potrebna je temeljita reorganizacija. Radnici traže, da se skrati broj godina, koji je propisan za punu penziju, da se pored toga uveća penzija ili priznaju dodatci, koje prima danas regulisano osoblje pored svoje penzije te da.. s5 .ukida naknadna uplata članarine za prijašnje godine, za koje su radnici članarinu već jednom platili.
Da se sva ova pitanja srede i konačno rese. neophodno je potrebno, da se odobri željezničarska organizacija, koja će raditi na rešavanju sviju opravdanih traženja radnika. Organizacija i njeni pretstavnici neće štetiti upravi, nego naprotiv biće od veliko koristi za suzbijanje svih nepravilnosti, koje se dešavaju i za pravilno tumačenje svih potreba željezničara.
Sa pruge Sunja—Novska
U prvom redu drugovi mi bi Vas molili radi ove naše povišice, koja nam je obećana, a mi je do danas nijesmo dobili. Nekoji su dobili po 10 para. a najviše po Din 1. a nekojim su skinuli po 10 i 20 para. Sa ovakvom povišicom nismo zadovoljni te tražimo, da se radnicima povrati oduzetih 10 odst.
Drugo mi tražimo, da se pravedno podeli rad pružnim radnicima. Kod nas. dok je sezona rada kod seljaka, onda i mi na željeznici radimo, a čim nastupi jesen i zima, nema više za nas kredita te radimo samo toliko, da nam mogu sustegnuti prinose za bolesnički i penzioni fond. Za vreme ljeta, kada nekoji radnik ostane kod kuće, da si osigura ono, što kažemo mi seljaci »božični riltak time. da radi kod seljaka, pa dodje sutradan na rad. onda kazni se ga najmanje sa novčanom kaznom 3 dnevnice. Sada u zimi moramo moliti kod seljaka životne namirnice, i danas nam seljak kaže. ajte kući. jer sada nemamo za vas ni rada pa ni hljeba. Za regulisano osoblje je osiguran kredit za čitavu godinu, neka se i za nas radnike osigura kredit bar za sve radne dane.
Drugovi, po pravilniku i zakonu imademo pravo na godišnji odmor. Kad tražimo taj godišnji odmor, naša gospoda kažu. da za odmor nema kredita i tako ostajemo mi stalno bez godišnjeg odmora.
Drugovi, uzmite u pretres i ovu našu stalnost, koju predvidja i garantuje pravilnik, jer nas ima oko polovinu radnika, koji još nemamo stalnosti te nismo pod penzionim fondom a naimladji po službenim godinama, koji još nema stalnosti, već osam godina radi.
Svi službenici ne samo kod sekcije već i stanični primili su stare pragove za ogri-jev, jedino za nas pružne radnike starih pragova nema.
Konačno molimo, da se načini red i u bolesničkom fondu, da će liečnici ispravno postupati sa svima te se odazvati pozivu i
u onim slučajevima, kada je u pitanju radnik ili njegova porodica.
Izvleček predlogov, ki so jih stavili železničarji iz raznih službenih edinic ljubljanske direkcije:
Uprava naj ne odlaša s končno rešitvijo vprašanja staroupokojencev, kronskih rentnikov in miloščinarjev ter naj prizna današnjim dravinjskim razmeram odgovarjajoče pokojnine, rente in miloščine. Upokojenci, rentniki in miloščinarji naj se ne ločijo glede voznih ugodnosti, pravice do premoga in drv od aktivnih uslužbencev.
Kretniško osobje, vozovni pregledniki in progovni čuvaji ter pazniki naj se zopel uvrste med eksekutivno oobje ter končne prevede vse vozovne preglednike, ki so bili nastavljeni pred 1. IX. 1923, v činovniške skupine in sicer v ono skupino in z onimi periodskimi poviški, ki odgovarjajo najmanj njihovim dosedanjim prejemkom. One vozovne preglednike, ki so bili nastavljeni pc letu 1923, naj se najkasneje po 10. letih službe v svojstvu zvaničnika prevede v 10. kategorijo. Kilometrina naj se zamenja i nrnino in plača zamude preko 30 minut. — Vlakospremniki, ki so bili v letu 1932. proti njihovi volji prekategorirani v uradniški čin zahtevajo, da se jim tedaj storjena krivica popravi na ta način, da se jih uvrsti v osmo gupo ali pa da se jim izplačuje razlika med sedanjo plačo in prejšnjo višjo plačo zvaničnika. Vsem uslužbencem, aktivnim in upokojenim naj se vrne doklada za ženo.
Vsled pomanjkanja prostora žal ne mo-, remo objaviti dopisov in predlogov iz vseh krajev, vendar že ti zadostujejo kot dokaz, da razmere na železnici zahtevajo izpre-memb. Dolžnost uprave bi bila, da naredi red, prizna ljudem vse one ugodnosti, ki jih zakoni in pravilniki ,predvidevajo ter najodločneje nastopi proti vsem tistim, ki že itak slabo plačanim železničarjem odvzemajo še zadnje pravice. Z novim proračunom lahko uprava mnogo popravi, ako obstoja dobra volja.
Pred važnimi odložitvami
v železničarski Nabavllalnl zadrugi
Dne 23. januarja se vrši izredni občni zbor železničarske nabavljalne zadruge v Ljubljani, ki bo, kakor je iz dnevnega reda razvidno, sklepal o dveh za bodoče poslovanje zadruge, kakor tudi za zadružnike sploh, važnih vprašanjih:
Izpremembi zadružnih pravil po predlogu upravnega odbora in o novem pravilniku o volitvah delegatov za občni zbor zadruge.
Zadružno vodstvo je imelo dosti časa, da pripravi ene kot druge predloge in jih pravočasno dostavi na vpogled in v razpravo vsemu članstvu, zlasti pa vsem delegatom, katerih dolžnost je, da članstvo informirajo o nameravanih izpremembah ter zahtevajo od. članstva navodila, i kako naj na občnem zboru nastopajo. Žal zadružno vodstvo ni vpoštevalo važnosti predlaganih sprememb, ker je komaj en teden pred občnim zborom začelo razpošiljati načrte pravil in pravilnikov posameznim delegatom ter je taka onemogočilo vsako temeljito razpravo o novih pravilih. Delegati bodo vsled tega prišli na občni zbor brez pravega mandata od strani članstva, ki je gotovo zainteresirano na novih pravilih zadruge, za katero mora jamčiti tudi materi-jelno ter moramo to zavlačevanje odborov zameriti.
Nedavno je stopil v veljavo nov zadružni zakon, ki bolj točno določa delokrog, poslovanje in upravljanje zadrug, vendar dopušča zadrugarjem !
še dosti svobode zlasti glede načina volitev in s tem omogoča, da zadru-garji krajevnim prilikam in trenutnemu stanju zadruge odgovarjajoče odrede način volitev ter upravo zadruge same.
Zadružni zakon predvideva kot skrajni rok za prilagoditev dosedanjih zadružnih pravil določbam zakona za dobo dveh let. Zakon sam je s tem ugotovil, da se v tako važnih vprašanjih zadrugarji ne smejo prenagliti, ker jim dopušča dve leti za razpravljanje in iskanje najboljših potov za preureditev zadružnih pravil. Ljubljanska Nabavljalna zadruga pa namerava to vprašanje rešiti kar čez noč s tem, da postavi delegate pred gotovo dejstvo. Večina delegatov še ni imela prilike proučiti nov zadružni zakon. Sedaj naj tekom enega tedna prouče zakon, poleg tega pa še 40 strani novih zadružnih pravil, izločijo iz njih vse, kar bi škodovalo interesom zadrugarjev in zadruge same ter izglasujejo res nekaj popolnega. Ni treba dokazovati, da je to nemogoče ter je vsled tega dolžnost upravnega odbora samega, da na izrednem občnem zboru sicer pripusti izmenjavo misli o novih pravilih, vendar mora že uvodoma podčrtati, da naj se o sprejemu teh pravil definitivno ne sklepa, marveč naj se sklepanje odgodi do prihodnjega j rednega občnega zbora. Izredni občni zbor naj se porabi le za tolmačenje osnutka pravil in poljudno raz-
ni demokracije in svobode, ni mogoč uspešen boj za dosego socijalnih in gospodarskih pravic za delavski razred.
Ta zavest je tista gonilna sila, ki privede delavski razred vedno v prve vrste v boju za politične svoboščine (o čemer nam zgodovina socijalnih in 'političnih bojev dovolj jasno priča). Dejstvo je, da je delavski razred bil, je, in bo — že po svoji misiji — najiskrenejši borec za dosego svobode in demokracije,
Le žal, da se tega poslanstva delavskega razreda naše meščanske stranke ne zavedajo v dovoljni meri. One rabijo delavski razred, kadar jim to ugaja in ako rabijo njegove glasove, ne nudijo mu nobene proti-usluge niti priznanja.
Celo v vrstah združene opozicije v Beogradu in Zagrebu se opaža neko nerazumevanje do razrednega delavskega gibanja in izgleda, da so tudi v združeni opoziciji gotove ose- i
be, ki stoje pod vplivom propagande | antimarksističnega, ali bolje rečeno, j fašističnega gibanja, ki je vstalo proti socijalizmu širom vse Evrope. Te osebe iz gotove oportunitete ne žele tesnejših stikov z razrednim so-cijalističnim gibanjem, kar gotovo ne koristi boju za demokracijo.
Ni namen tega članka, da se bavi s prej omenjenimi predsodki združene opozicije, tem manj, da bi se ho- j teli komurkoli vsiljevati, ker nimamo zato prav nobene potrebe niti povoda. Mi imamo začrtano svoj» J pot in jasno gledanje napram vsem oroblemom, ki so na dnevnem redu. j Naša celjska kakor tudi zagrebška resolucija, (ki je vsem znana) dovolj jasno in odločno pove, kaj hočemo in kako gledamo na bodočo ureditev j države. Z našim delom na terenu se hočemo boriti za te sklepe in dokazati, da je tudi pri nas delavski raz- ' red najiskrenejši in nesebični borec za demokracijo in svobodo.
Ne odklanjamo sodelovanja s katerokoli skupino, ki se hoče boriti za iste cilje, hočemo tudi nesebično podpirati vsako akcijo, ki stremi za temi ideali, predvsem pa akcijo združene opozicije širom vse države.
Nam se gre predvsem za to, da čimprej pridemo do postavljenega cilja, nič za to, kdo to akcijo vodi. Vsi resnični demokrati so dolžni, da nesebično podpirajo vsako akcijo, ki stremi za uvedbo demokratičnega režima v naši državi.
Vsi tisti pa, ki žele z nami tesnejših stikov in skupnega sodelovanja naj vedo, da naše socijalistično gibanje obstoja in se razvija kot samostojna, organizirana politična skupina, katera je organizatorično, pro-gramatično in ideološko najtesneje povezana s socijalisti v vseh ostalih delih države in da med nami obstoja popolno soglasje v vseh 'političnih vprašanjih. Radi tega ni taktno iskati skupnega sodelovanja s socijalisti v
Sloveniji, istočasno pa odklanjati sodelovanje s socijalisti v Zagrebu, Beogradu in drugod, ker mi socijalisti v Jugoslaviji smo eno gibanje, z enotnim političnim, gospodarskim in socijalnim programom, kateri v nobenem oziru ne nasprotuje uresničenju teženj Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupni državi.
Mi smo prepričani, da le koncentracija vseh demokratičnih moči v državi bo omogočila, da pridemo čim/prej do zaželjenega cilja.
Od naše strani ne bo ovir za koncentracijo, ako je na drugi strani dobra volja.
Socijalistično delavstvo pri nas in drugod je smatralo za eno izmed svojih prvih nalog boj za politične svoboščine in za demokratično ureditev držav. To nalogo bo tudi v novem letu vršilo, kolikor bo le moglo, samostojno in skupaj z ostalimi demokratičnimi skupinami, ako bodo dani pogoji za to skupnost.
lago novega zadružnega zakona, da bodo tako delegati vsaj v glavnih obrisih poučeni in bodo mogli vsak v svojem kraju članstvu raztolmačiti predložene načrte, voditi debato ter sestaviti res dobre in umestne proti-predloge k pravilom.
Naš apel delegatom je: Ne prenaglite se! Zahtevajte odgoditev sklepanja o sprejemu novih pravil do rednega občnega zbora, ker le tako bodete varovali lastne interese in interese članstva ter bodete omogočili članstvu, da zavzame k pravilom stališče, da vam direktive in s tem prevzame vso odgovornost za bodočnost.
Nova pravila so v glavnem prilagođena novemu zadružnemu zakonu, vendar vsebujejo polno trdot in zapostavljanja zlasti slabše plačanih železničarjev, kar se da z dobro voljo odstraniti. V pravilih je polno nejasnosti, ki bodo povzročale kasneje pritožbe, kar nikakor ni v interesu zadruge. Bolje je 10 strani jasnih pravil, kakor 40 strani gostobesednih določb, ki pa se večkrat ena drugo pobijajo. Po bežnem pregledu osnutka samo par ugotovitev:
Čl. 4 predvideva, kdo je lahko član zadruge in ugotavlja med drugim, da je lahko član zadruge tudi otrok železničarja neglede na to, ali prejema od države kako vzdrževal-nino ali ne. S to določbo se je nameravalo omogočiti članstvo tudi onim sirotam, katerih očetje, ki so bili železničarji, so umrli predno so zadobili pravico na karšnokoli podporo ali pokojnino. Ta določba pa se da tolmačiti tako, da je lahko član zadruge otrok slehernega bivšega železničarja, pa naj mu je prestala služba iz kakršnegakoli razloga, kar je v nasprotju s čl. 7 tč. 6 načrta.
Nemogoča je tudi omejitev, da bi smel biti železničar član samo te Na-bavljalne zadruge, ne bi smel biti pa član drugih zadrug. Besedilo drugega odstavka čl. 4 načrta pravil namreč izrecno predvideva: Vsaka tu omenjena oseba (železničar) sme
biti član samo te zadruge.............
Člani morajo tudi odkloniti določbo čl. 7 tč. 4 pravil, ki pravi, da prestane članstvo s tem, ako upravni odbor črta zadružnika iz članstva.
Edino izjemo naredi za člane u-pravnega in nadzornega odbora katerih ni mogoče črtati iz članstva. Takega pooblastila, kakor ga žiele tvorci načrta novih pravil, zadružniki upravnemu odboru ne smejo dati. Zadostuje določba, da se člana izključi iz zadruge, ako škoduje zadrugi, ne sme pa se dati odboru pooblastila, da bi lahko po mili volji črtal iz članstva zadružnike brez navedbe razlogov, kakor je to sedaj predvideno v načrtu pravil.
V dveh določbah govore nova pravila o udeležbi zadrugarjev na občnem zboru. Za našo zadrugo je predviden delegatski sistem in člani, ki niso delegati, smejo prisostvovati občnemu zboru le, ako to sklicatelj občnega zbora izrecno objavi v razpisu občnega zbora. Mislimo, da naša zadruga odnosno upravni odbor nima ničesar za skrivati ter je prav, da se pravila predrugačijo v tem pravcu, da se že s pravili zagarantira slehernemu članu, ki se interesira za poslovanje in upravljanje zadruge, pravica prisostvovanja občnemu zboru.
Nesprejemljive pa so določbe glede volitev delegatov odnosno članov v upravni in nadzorni odbor. O pravilniku za delegatske volitve bomo zavzeli stališče kasneje, zato ocenimo sedaj le vprašanje omejitev za izvolitev v upravni odbor. Pravila predvidevajo, da ne more biti izvoljen za člana upravnega odbora drugi, kakor zadružnik iz Ljublane in Maribora. Zadruga ima svoja oddajališča tudi izven teh dveh krajev in obstojajo železničarski centri, kjer je nad 500 zadrugarjev in z gornjo omejitvijo je zabranjeno, da bi mogel biti izvoljen v odbor zadruge kak član iz proge, pa čeprav je najbolj sposoben zadružnik. Član upravnega odbora tudi ne more biti oni zadružnik, ki je
zadrugi kaj dolžan. S to določbo je onemogočena izvolitev pretežne večine delavcev in nižjih ushižbencev v vodstvo zadruge vsled tega, ker so vsled nizkih plač primorani živeti iz rok v tista in so primorani od časa do časa zadolževati se v zadrugi (pred zimoi, v začetku šole itd.). Že tako so obsojeni na mizerno življenje in sedaj naj bodo še v zadrugi kljub vsem zadružnim principom ie zadružniki druge vrste. Ni naš namen zagovarjati brezbrižno zadolževanje, ki vodi človeka v propast, vendar bi morala nova pravila, ako hočejo one, ki sami s svojim premoženjem ne znajo gospodariti, izločiti iz uprave zadruge, predvideti na pr, sledečo omejitev: »Član upravnega odbora ne more biti oni, ki se v zadrugi prekomerno zadolžuje in ne poravnava redno dogovorjenih obrokov. Kredit, ki ga odobri zadruga za redno mesečno nabavo živil, kakor tudi kredit za kurivo ali obleko, se ne smatra kot ovira izvolitvi v upravni odbor.«
V današnjih težkih razmerah, v katerih še vedno živi železničarski delavec, ki je večkrat obsojen na brezplačen dopust, je skoraj nesprejemljiva tudi odredba, ki pravi, da mora zadružnik, ki hoče biti izvoljen za delegata odnosno v upravni odbor, tekom zadnjih dveh let nakupiti živil za gotovo vsoto in sicer delavec za Din 3.000.— letno, nastavlje-nec pa za Din 5.000.— letno. Niso velike te številke, vendar če upoštevamo nizke prejemke pomožnih delavcev, so zelo velike, ker je delavec navezan na najcenejšo prehrano, katero si mora pridelati sam, ako sploh hoče izhajati. Ali če vzamemo služitelja, ki dobi po odbitkih izplačano morda Din 370.— mesečno, tudi ne vemo, kako bo mogel samo v zadrugi zakupiti letno za Din 5.000, da si s tem zasigura možnost izvolitve za delegata.
Še več sličnih odredb ima novi načrt pravil, ki odvzamejo zadrugar-jem pravice in dele vse zadrugarje v dve kategoriji — posedujoče in reveže. Vendar o tem naj razpravljajo zadrugarji, dolžnost prihodnjega občnega zbora pa je, da članstva s pravili ne posili, marveč da članstvu možnost soodločanja pri sestavi pravil. Članstvo bo tedaj gotovo odklonilo tudi določbe, kako se razpravlja na občnem zboru in kako se voli u-pravni odbor in nadzorstvo zadruge. Nesmiselna je določba, da sme k vsaki točki dnevnega reda vsakdo govoriti le enkrat in da se morajo govorniki v naprej javiti. Toliko zrelosti že sme prisojati sedanji odbor delegatom, da ne bodo po nepotrebnem besedičili in zavlačevali razprave ter jim sme vsled tega dovoliti, da lahko k isti točki tudi dvakrat govore zlasti, ako gre za pobijanje neresničnih ugotovitev kasnejših govornikov. — Članstvo bo gotovo sklenilo predložiti tudi za volitve upravnega odbora proporčni sistem, ker je v interesu zadruge, da se v upravi poleg večine nahaja tudi zastopnik event. manjšine, ker se bo s tem že v naprej preprečilo marsikatera namigavanja o slabem gospodarstvu, ki zadrugi škodujejo.
Uverjeni smo, da oni, ki so pravila sestavljali, niso imeli namena ločiti zadrugarje v' dve kategoriji ter so gotove določbe drugače razumeli, kakor jih bo razumel član, ko jih bo prvič bral. Vendar besedilo, kot je danes napisano, dopušča dvojno razlago, kar pa pri tako veliki zadrugi ne sme biti. Vzemimo si torej par mesecev časa, predelajmo dobro pravila, da bodo tvorila res trden temelj zadrugi in jih ne bo. treba že čez par mesecev spreminjati, tolmačiti ali dopolnjevati.
Ali sl že pridobil novega narožnika za „Ujedinjeni Železničar“?
Kako bomo volili delegate
za Nabavijalno zadrugo?
Povodom zadnjih volitev je postavil Akcijski odbor zahtevo, da se mora spremeniti pravilnik o volitvah delegatov ter zagarantirati neposredne, tajne in proporčne volitve. Na dnevnem redu izrednega občnega zbora Nabavljalne zadruge, ki bo prihodnjo nedeljo, je tudi točka: Razprava in sklepanje o novem pravilniku o volitvah delegatov za skupščino zadruge. Upravni odbor zadruge je izdelal načrt pravilnika, ki je v glavnem ugodil postavljeni zahtevi, ker predvideva proporčne in tajne volitve. Gotovo je s tem narejen velik korak naprej, ki bo razvoju zadruge le koristil.
Ker bo pravilnik na prihodnjem občnenr zboru definitivno sprejet, omenjamo par pripomb in predlogov za zboljšanje istega. Pravilnik predvideva, da se vrše volitve vsako tretje leto in sicer tekom treh mesecev po redni skupščini. Smatramo, da bi bilo za zadrugo bolj koristno, ako bi se vršile delegatske volitve tri mesece pred potekom triletne funkcijske dobe, torej pred skupščino. Tako' bo omogočeno1 novim delegatom1, da na skupščini že sprejmejo smernice za bodoče delo zadruge, za katero odgovarjajo članstvu, ne pa, da bi prejšnji delegati, ki so morda med članstvom že zgubili zaupanje, odločali o smernicah za upravljanje zadruge za oni čas, ko bodo njih mandati že prestali in bodo dejansko izvoljeni novi delegati.
Ne ugaja nam določba, da ne more biti izvoljen za delegata oni, ki tekom zadnjih dveh let pred volitvami ni plačeval sproti živil, odnosno, ki tekom zadnjih dveh let ni dosegel določenega letnega povpreč-ka nakupljenih živil (Din 3000 odn. 5000). Tudi par drugih omejitev dokazuje, da upravni odbor ni računal z razmerami, v katerih žive delavci. Če pride bolezen ali brezplačen dopust, v dotičnem letu je delavcu nemogoče izpolniti pogoje glede višine kupljenih živil in rednega plačevanja ter ni prav, da se mu vsled tega vzame možnost izvolitve. Te točke bodo1 delegati morali popraviti in predvideti gotove izjeme, ako nočejo priznati pravic le enemu delu zadrugarjev.
Način vlaganja kandidatnih list in odobravanja kandidatnih l:st po glavnem volilnem odboru je tak, da je glavnemu volilnemu odboru vedno dana možnost, da gotove liste onemogoči. Enako je način ugotavljanja volilnega rezultata tak, da lahko pozitiven rezultat spremeni v negativnega, t. j., da lahko proglasi prepadle kandidate za izvoljene ali obratno. Volilnih izkušenj imamo tekom zadnjih let zadosti in vemo. kako se delajo rezultati, vsled tega se s predlaganim načinom ugotavljanja volilnega izida ne moremo strinjati in je dolžnost delegatov, da na občnem zboru zahtevajo, da se volilni izid za vsako okrožje ugotovi že po okrožni komisiji, ker so v tei komisiji zastopani tudi predstavniki kandidatnih list med tem ko tvori glavni volilni odbor le 5 oseb, ki jih odredi upravni odbor. Bedimo iskreni:
j Če je gotovemu upravnemu odboru ležeče na tem, da še dalje ostane v funkciji, bomo težko našli one poštenjake, ki ne bi znali ali hoteli sami med seboj predrugačiti volilnega rezultata. Ni to nikak očitek, ker smo na razne dosedanje volitve že pozabili, vendar je v interesu zadruge, da se vsak dvom in nezaupanje odstrani povsod tam, kjer je to mogoče. In pri delegatskih volitvah je to mogoče.
Glavni volilni odbor lahko, kot smo že ugotovili, razveljavi sleherno listo iz uvodoma navedenih zadržkov, ali pa na podlagi primerjave podpisov na kandidatnih listah. Pravilnik namreč predvideva, da mora volilni odbor primerjati podpise na kandidatnih listah s podpisi na pristopnih izjavah, da se tako overi o istinitosti podpisov. Koliko podpisov bo na podlagi take primerjave lahko razveljavil volilni odbor?!
Čeprav so predvidene direktne volitve, vendar predvideva načrt možnost, da zamore zadružnik, ki je zadržan, oddati svojo glasovnico tudi drugemu zadružniku, da jo odda. V čl. 14 tč. 5 je predvideno, da se mora tak volilec zglasiti 5 dni pred volitvami pri delegatu, da dobi glasovnico, ki jo na to izpolni in odda drugemu. Vprašanje je, ali se ne bo povzročala umetna »zadržanost« od strani gotovih gospodov pri njih podrejenih, ki bodo na ta način lahko zbrali glasovnice podrejenih ter jih v njih imenu oddali.
V čl. 19 načrta se nam zdi pod tč. 4 nepotrebno, da so one oddane glasovnice, ki ne bi imele suhega žiga, neveljavne in nadalje je nepotrebno pooblastilo, da glavni odbor ocenja, katera glasovnica je pristna odnosno ne. Vse glasovnice bo vendar izdal volilni odbor, vse morajo biti opremljene s suhim žigom in volilec bo dobil glasovnico od predsednika volilnega odbora. Če ostanejo te določbe v pravilniku, potem bo moral volilec najprvo ugotoviti, ah' je glasovnica pristna, kar bo gotovo težko in za to edino prav, da izda glavni volilni odbor res sarmr pristne glasovnice, potem' pa je odredba o nepristnosti seveda odveč.
Ne strinjamo se tudi s tem. da bi bil glavni volilni odbor pooblaščen, da odreja volilna okrožja, torej da sme poljubno spreminjati volilna okrožja. Volilna okrožja naj določi občni zbor zadruge in ta volilna okrožja naj ostanejo nespremenjena izvzemši primer, da bi v kakem volilnem okrožju število članstva tako izredno padlo, da bi se moralo to okrežie priključiti sosednemu. Ker so volitve vsaka tretje leto, bo za take primere dana najmanj dvakrat možnost na občnem zboru volilna okmžia predrugačiti.
Delegati, ki bodo v nedeljo reševali o pravilniku, naj imajo pred očmi le interese zadruge in vseh zadrugarjev. Te interese bodo najbolj zaščitili s tem. da izglasujejo res tajne in proporčne volitve ter zaga-rantirajo možnost postavljanja kandidatnih list in kontrole nad volitvami zastopnikom vseh skupin, ki se bodo volitev aktivno1 udeležile.
Razno
Izredni prispevek k uslužbensketnu davku.
Železničarji ne plačujejo takozvane banovinske izredne davščine, marveč plačujejo »Izredni državni prispevek k usluž-benskemu davku«, ki znaša 1% brutto mesečnih prejemkov, od katerili je treba odšteti Din 400,— Na pr.: železničar, ki ima 1700 dinarjev plače, se od te plače odšteje Din 400.—, kar znese Din 1300.— in plača torej tega izrednega davka po Din 13.— mesečno.
Samski davek.
Vse moške neoženjene osebe, pravomoč-no ločene in vdovci, ki imajo nad Din 250') mesečniii dohodkov, v starosti nad 30 let in do dovršenega 60. leta. m grajo plačevati poseben samski davek, ki znaša 50% neposrednega davka, pri železničarjih torej 50% usiužbenskega davka. V starosti od 35 do 40 let se plača le 40%, -od 40 do 50 let le 25% in od 50 do 60 let pa samo
10% usiužbenskega davka. Po 60 letu je samec prost tega davka.
Vojniča.
Vsi moški, ki so stalno ali začasno nesposobni plačujejo vojnico od dovršenega 20. do dovršenega 50 leta starosti. Vojnica znaša 20% neposrednega davka, torej pri železničarjih 20% usiužbenskega davka.
Davčna oprostitev oseb z 9 ali več otroci.
Oni železničarji, ki imajo devet ali več živih otrok, katerili najmlajši ne sme biti starejši od 14 let in ki ne plačajo letno preko Din 500.—• davka, so oproščen’ plačevanja vseli davkov in doklad, ki se odmerjajo na te davke ter tudi kuluka. Za to davčno oprostitev morajo zaprositi pri pristojni davčni upravi in je prošnji priložiti rodbinsko polo, ki jo izstavi župnišče in potrdilo občine, da dotični otroci žive.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. u.. Maribor. (Predstavnik: V. Eržen.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika- Juril Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.