Dopisi. Ix Ptuja. Volitveaa praska za okrajai zastop ptujski je sreeno dovršeBa, povoljaeji, aegoli saio se Badejali. Pred tremi leti nisaio se aiti drzaoli svojib poBudaikov staviti za veliko posestvo, a pri volitvi za občiae Bam se je poskliznolo aekaj zbog Bestalnosti selskih volilcev, aajveč pa vsled nedostojneua delovaaja razaib biričev, uredaiki sami ne soči volUci zdelavali so volilce na volitvišči, vsaj ptujski črevljarji zameajavali so volilae listke, vzpet dragi so jim je pri mostu odjemali a Basprotae v prgišča rivali aek niožek je isto tiral Ba ulici. Letos se je pojavil tolik aapredek, da so nasprotBiki celo zatelebaai strmeli o ustrojbi iauredbi narodae straake za veliko posestvo, ia vspeh je bil, da smo vse svoje ponadBike dičao posadili aa zastopaiške stole. Slava vredBim Bioževom volilcem! stalai stojte, naskoretn bode treba dragoč stopiti na burao borišče. Malo teže se je godila za občiae, ker aiBogo volilcev še Bima dovolje prave borivBosti, izurjenosti ia trdaosti aa tako polzkih pozoriščib, perabi so še ia nasprotaa sapa je hitro posače v pogubai pocmrk, kar se je vedro kazalo dBe 29. sašca v mestai dvoraai, dobro oborožafli možje aastopivši bojišče izročili so, dobivši aiig ia kira, malomarBO prece bridkega orožja sovražaiškemu tabora. Ukazaao je bilo, čeaiar povse pritrjujeaio, ka nikdor aiaia pravice vuiti v volitvišče nego samič volilci, vendar svobodao se je gibal v rečeaeai prostorji okrajnega zastopa pisar, ki je marljivo pomagal spremenjati imeaa aa volilaih Iistovih, če je nekdo količkaj oko ali pete odmekaol, ter tem potem aiaogo kvaril. Ta aapaka se je nazaaflila vojvodiaskemu poverjeaiku, toda zastoaj. vNajveč je opravil dr. Strafela *) ia jegov pobočuik, krojač Ceb, ta sta zvuaaj volitvišča, veadar zaotraj prikletaib vrat, kder je stražnik postavljea puščal vbajati samo volilceai iB pa..., tako sukala medlube, da ai bilo veo apati za aas agodaega posledka, aajhaje so peae kipele proti nekemn Haložančku, vsaj dotle se je dotiralo, da je aasprotaištvo celo paščati počelo aaše poaadaike razve edinega, uad čegar prekrižaaim imeaom se je aavadama čtelo G., veadar vse zvijaaje ia sakaaje je tako potegnulo, da smo oseai svojcev spravili v zastop, a aemškatarstvo dva, iu kakor se zdi, še ta aista nam nasprotaika. Svojih zastopaikov toraj čtejerao 18, pred tremi leti pa aijeaega, ia meada še nekteri od oae strauke voljeaci bodo z aarodajaki glasovali. Med aašiBei prijetea zvek davajo imeaa črstvega borilca dra Ploja, dra Križaaa, dra Gršaka, častae duse ia aeprestrašeaa zagovarjalca aaših svetiflj g. Božidara Rajča in g. Meška; zanesljivega Šeavetra ia še nekaj narodaih juaakov. Ta volitveaa prikazea ovaja moč aarodaega razvoja in zavedanja. Živeli narodni *) Vi gosp. odvetnik, markovski zleženik niže Ptuja ste se silno trsili sence si oviti. okrajai zastopniki, ia živo branili prava, svobodo, aarodaost. Sevsema zapaščali so aas pri volitvi StoprčaBi, NajberščaBi ia zvečiae Podravljaai z desaega pobrežja, češ, ka kižlek ai ploden, tedaj tudi brez aapredka, brezoaiike jegovi bivalci, jim se v prvi vrsti prištevajo Leskovčaai, ki so kakhte brez črteža ia osaove volili ; Vrbaaščaai aiso slave aapravili pokojaema Povedaemu, iaači se levo pobrežje ai dalo jako zdelati ia za bos voditi od aemškutarstva. Koačaa slava ide Zavračaaom ia še drugim tovarišem. — RadostBO spomiBJam, ka, kedar je politiški poverjeaik govoril s posamaimi adovi volilaega razvoda v Bemščiai, slišali so se izmed volilcev Biočni glasovi: slovenski govoriti, da bodemo vsi razumeli; zabtevali so tudi možje, aaj se piše zapisaik po Baškem, čemur nikakor ai aasprotoval okrajai glavar kot poverjeBik. — Da se dragokrat zogae vseai meščaaskim spletkaai v volitvi, Bajbolje bi bilo, ia moralo bi se zahtevati, da občiae ne volijo v aiestu, kder se vsa po žlaprtkih okus iaiajoča smrdljivost kvasi aa volilce, nego izvea mesta, da imajo aiir od aadlegovaaja ia kvarjeaja odpadaiškega. StarodavBi Ptuj! pomalem počiaaš prepozaavati, ka tvoji zidovi aiolijo v sinji zrak aa sloveaskib tleb, jemi veadar polagoiaa stopati v glatai bram svoje nekdaflje slave.  — bele straake, kakor ste jo račili imeaovati pred trerai leti zmagalnitn veaceai, toda tokrat vam ai steklo po vaši dobrobotai volji, Haložaai so zvršili sebi aaložeao dolžaost. Kdo razuraea si more razložiti, zakaj ta gospod črii sloveaski aarod ? iz kterega je beli svet agledal, ia iz njega si pripravil lepo premožeaje; raeada meai, da sloveastvo zagovarja mračnjaštvo. Ta domaer ometa naše pravo glasilo na vsaki strani, pošiljajoče rtaste kolkove, žareče in čarajoče strelice v ruračajaški ia aazadajaški obud, dičimo se, ka smo svobodouaiaejši od pristraaskih ia priklačenih ,,Fortschrittvereiaerjev", ker aaša svoboda je osaovaaa na črstvera ia posvečeaem stalu: na eaakosti in aa pravu, pa ae na vrhovaosti euega ali dveb Barodov, a aa tlačilu vseh dragih brez ozira un aajsvetejsa načela človeške vredBosti. Nekteraiki trdijo, ka g. Št. ae ve po slovaiških pravilib govoriti ia pisati naščiae, \n to je pre povod in razlog jegovemu aeruškutarstva; to lebko verjeaiemo, vsaj ravao aa tem smetišči blatae nevedaosti se vali največ črtaikov uaše svete stvari, aevedaost kozlu aemškatarstvo. Naše geslo se zove: vsakema svoje ia koaec je vsi p r a v d i; toliko pa meada sraemo od vsakega omikaaca iskati. Ktera zlokobaa vila vas je geaola g. dohtar, da ste veliki poaedeljik na večer o pol osmib v Herberjevi gostilaici raeili štrbenkaoti iz svojih visokih župaasko-odvetaiških ast? vse Sloveace je treba izkoreBiti Causrottea). Gotovo bi med prvimi padla ta srečka aa Možiaovega Fraačeka, ki je pred kakimi 40 leti okiačea plataeaoj torbicoia prevrtaaimi bregušicami gosi aagaajal po markovski lediai. Nesaažai ia smrdeči so ptiči, kidajoči v svoje gaezdo. Iz Zavrc. Proti koBCU preteklega leta je amrl župan Turske srenje g. M. K. Moral se je zato do časa splošaih voliter, voliti drngi župaa. Volitev je bila aapovedaaa aa 10 svečaaa 1. ]. Sošli so se svetovalai odboraiki ia še aeki drugi postenjaki, ker zaalo se je, da bode edea izmed svetovalcev ali odboraikov izvoljea za župaaa, ia da bo potem treba voliti drugega svetovalca ali odboraika. Volitva je bila aapovedana pri G. ReisiBger-ja v Dobravi, kder so se zato zbrali, vsi imeaovani kakor tudi župaik ČJ. V. G. ia ačitelj G. Ker še komisarja Bi bilo, so pregledali do tečas sreajske račaae. Ko potem pride c. k. komisar se je začela volitev, pri kteri se je glasovalo vse po sloveaski zapisavalo pa vse po aemški pa kako bi tudi drugače bilo, saj c. k. koraisar aiti eae besedice sloveaske n\ pregovoril ali zato ve slovenski ali ne, ne raorem reei. Čudao pa se mi je tudi zdelo to, da se med vsemi aasočimj ai aahajal aobea, ki bi zahteval sloveaščiao pri volitvi. Še potem, ko je bil izvoljea g. J. lv. za žapaaa ia J. T. za svetovalca, ai Boben zahteval, da bi Bjima razlagal c. k. komisar ajihove pravice ia dolžaosti v sloveaskem jeziku, če ravao malo aemški razuaieta. Ko je komisar vse prebral, Bjima reče naj biu v roko segaeta ia naj rečeta ^Ja" sta rekla ,,ja". To se rai je ravao tako smeŠBo zdelo kakor bi bilo smešao to, če bi. mefli kdo kaj laatiaski razlagal, ia če ravao aebi aič, razumel, bi veadar k sledajemu rekel: ,,beae, beae". Ce pa se pri takih priloŽBostib narodai jezik celo Be rabi, so temu aarodajaki sanui krivi, zakaj ga ae zahtevajo saj imajo pravico to zahtevati. Ce pa boaio čakali, dokler aas bodo urad- niki silili slovenski pri uradih govoriti, še bomo raorali pres neto dolgo čakati. Kaj pa nara pomaga, če je više 80 tisf.č Jjudi pri 8. taborib že soglasno ia pred celira avetom iz reklo, „81 o v e n s k i jezikse naj upeljavšole, v uradnije, v cerkvo itd." Kaj rečem aaaj pomaga, da se je to vse tamo obljubilo zahtevati, zdaj pa pri nobeBi priloŽBOsti čelo nihče ne misli Ba obo obljabo ia vsak pri uradu samo celo zatelebaao gleda, če se ma kaj pravi, kar ne razame. Dokler ne bomo naših pravic zahtevali pri vaaki najraaajši priložaosli, je botno itueli le samo na papirja ia naši nasprotniki 8e bodo iz aas samo zasaiebovali. Na aoge tedaj dragi sorojaki, zahtevajaio aaše pravice pri vsaki Bajmaiijši priloŽBOSti, da tako pridemo do boljšega. Z Bogom. Sloveaski rodoljub.