Bralcem »Tribune« čestitamo ob 29. novembru, prazniku republike Leto XI. ijubljcma, 29. novembra 1961 Štev, 13 Pred novimi nalogami V torek, 21. novembra, je bila v Festi-valni dvorani redna letna skupščina ZŠJ ljubljanske univerze. Skupščini so mcd drugšmi prisostvovali tudi podpredsednik Glavnega odbora SZDL Franc Kimovec-Žiga, sekretar Okrajnega Komiteja ZKS Franc Popit, rektor univerze prof. dr. Makso Šnuderl, generalni sekretar uni-verze Lojze Piškur, predsednik US Jože Pernuš, sekretar UK ZK Slovenije Ludvik Zajc, predsednica CK LMS Francka Stimole, predsednik CO ZŠ.T Novica Pri-bičevič, nekateri dekani in prodekani ter prcdstavniki ZŠJ iz drugih univerzitetnih centrov. Skupščini je poslal podpredsed-nik IS LS LRS dr. Jože Vilfan pozdravno pismo, v katerem ji je zažele uspešno delo. Delegati so z enominutnim molkom počastili spomin umrlega prof. dr. Boži-darja Lavriča, velikega učitelja. V uvodnem referatu je predsednik Uni-verzitetnega odbora Janko Puklavec oce-nil delo Zveze študentov v preteklem letu, opozoril na probleme, s katerimi se je organizacija srečevala pri svojem delu in nakazal nekatere smernice za uspe5nejše dclo v prihodnje. Ko je govoril o novih nalogah Zveze študentov v spremenjenih pogojih visoko-šolskega študija, je poudaril, da je vloga ZSJ v tem, da po svojih sposobnostih prispeva taki vzgoji visokokvalificiranili kadrov, ki ne bo samo ozko specialistična, ampak tudi družbeno politična in kultur-no občanska. Vzporedno z dinaimčnim razvojem našega gospodarskega in druž-benega življenja in še posebej s sedanjim utripom razvoja našega visokega šolstva, pa se vse močneje kaže potreba po dejan-ski demokratizaciji ludi v naši organiza« ciji. Zveza študentov je ustvarila pogoje za to s svojo demokratizacijo, z decentra« lizacnjo in z vso svojo aktivnostjo, ki je bila usmerjena predvsem v krepitev sa« mostojnih organizacij na fakultetah, ki naj bi povezovale delo naših osnovnih enot združenj. Nov, spremenjen način dela pa narekuje tako usmerjenost organi. zacije, take metode in način dela, pred* vsem pa tako vsebino, kj bo v študentUi nasploh bmliia interes za delo v organi-zaciji. Širša družbena koncepcija Razgovor s piedsednico Glavnega od-bora SZLD Vido Tomšičevo, ki so mu prisostvovali tndi Franc Popit, Franc-ka Strmole, Ludvik Zajc in ing. Vitja Rode ter'člani predsedstva UO Z$J. Za .nadaljnje delo Zveze študentov, je dal razgovor tele smernice: glede ¦na to, da dobiva pri nas človek z raz-vojem vedno večjo vlogo v družbenem samoupravljanju, hkrati pa mu v druž-beno-političnih organizacijah dajemo kot ustvarjlacu možnost pogleda v vsak prcblem, ki ga zanima, bi bila naloga Zveze študentov, da omogoči vsakemu študentu, da bo doštudiral, da mu po-sreduje vse možnosti, da se strokovno usposobi za poklic; Biti mu mora v po-moč pri njegovem vplivaniu na uprav-Ijanje na univeVzi, *a šolah in na aka-demijah, omogočiti mu mora izživljanje kulturnih in drugih potreb in kar je najvažnejše, pripraviti ga na vlogo dr-žavljana po končanem šolanju. Tako po-staja Zveza študentov instrument samih študentov in so jim torej vodstva od-govorna za to, da jim zagotavljajo vse te možnosti, da so odgovorna za izpolnitev vseh teh nalog. Razvijanje kulturnega in fizkultur-nega žtvljenja je treba postaviti v os-predje. Zato pa je predvsem potrebno zagotoviti primerne prostore, ker Zveza študentov ne potrebuje samo pisarn, cmpak tudi svoje klubske prostore in prostore za ostale družbene aktvvnosti. Pri vseh novogradnjah bi bilo pametno predvidevati take prostore, ker si živah-nega družbenega življenja med študen~ ti brez potrebne materialne baze ni mo-goče zamišljati. Takšno materialno bazo bi naša organizadja lahko koristila v dogovoru z drugimi organizacijami in kot eden koristnikov sodelovala v drui-beno upravnem organu teh prostorov. Pri idejnem delu je treba več pozor-nosti posvečati seznanjanju študenta z dogajanjem v naši družbeni stvarrvosti. Doslej se je redko dogajalo, da bi štu-dentje razpravljali o novih načelih de-Utve dohodka v gospodarstvu, o nagra-jevanju tudi v družbenih službah itd. Bodoči inženir, bodoči mladi strokov-njak, mora vedeti kaj ga čaka po kon-čanem študiju v tovarni, na gradbišču, skratka na njegovem delovnem mestu. Take razprav^ bi bile za študente ne- dvomno zelo zanimive, ker bi tako tudi začutili, da ideologija in politika nika-kor nista povsem ločeni od njihove stro-ke. Orientirati sebo treba ne le na Tribuno, ampak tudi na druge naše re-vije, ki bi jih morali študentje smatra-ti kot &voje. Na učnih zavodih je vezana udelež-ba Zveze študentov na sam učni pro-ces, na formiranje učnih načrtov, ki naj bi dajale profile strokonjakov, ki jih naša prakša dejansko potrebuje. V or-ganih družbenega upravljnaja bo orga-nizacija morala uveljaviti več čuta od-ggvomosti pri posameznikih, ki v teh orgiinih pVedštavljajo organizacijo. Mo-ra doseči, du se bo čutil vsak posamez-nik povezanega z njo, kot se to mora čutiti vsak poslanec s svojo volilno enoto. Zveza študentov bi se morala s svo~ jim programom in s svojim delom bolj vezati na naše republike in končno tu-di okrajne organe, ki bi jim tako preko svojih vodUnih tovarišev omogočali raz-govore o posameznih pomembnih vpra~ šnajih. In memoriam PROF. DR. BOŽIDARJA LAVRIČA »Tisoč nas je tvojih učencev, ki se bo-mo vedno spominjali svojega velikega učitelja, velikana medicinske znanosti in prakse, dobrega prijatelja in izrednega človeka.« S temi besedami so se 17. no-vembra poslovili od akademika prof. dr. Božidarja Lavriča študentje ljubljanske univerze. Ne tisoč, tisoče nas je tvojih učencev. S teboj nismo izgubili svojega velikega učitelja lamo študentje medicine, ampak vsi študentje ljubljanske univerze. TvoJ svetal lik človeka, znanstvenika in prakti-ka, borca za velike ideje naše socialistič-ne revolucije in prijatelja mladih, nam je bil vsetn kažipot. Bil si mož dejanja in besede, jeklene volje in neizmernih ener-gij. Bil si človek preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Obdarjen si bil s tolikšnim bogastvom, da ga še tako radodarna roka ni mogla razdati vsega. In dajal si brez pomisleka. Dajal si kot učitelj, pedagog, znanstvenik, človek. Kot rektor si vedno prihajal med nas. Vzpodbujal si nns pri delu, nam dajal nove ideje in tiirli kri-tične pripombe. Toria tvoj pogled jp bil vedno tako odkrit, vedno je govoril samo koliko ti je do teya, da bi delali čim boljše. - --. V avli Univerze smo se poslavljali od tebe. Naše glave so bile sklonjene in v prsih nas je stiskala neizmerna žalost. Nihče ni mogel prav verjeti, da se za vedno poslavljamo od človeka, ki mu je bil poklic reševati življenja, pa sam sebl ni mogel pomagati. Toda nismo se poslo vili od tvojega duha, tvojega dela, tvoja velike zapuščine. Vse to je postalo tega dne last majhnega naroda, saj si prav nje-mu, slovenskemu človeku, njegovi lepši prihodnosti posvetil vse, kar je ustvarii tvoj um in tvoje pridne roke. Najlepši dokaz, kako si bil blizu temu človeku, kako te je ljubil in spoštoval, Je bilo zgodnje popoldne 17. novembra. Ta-krat se je zbral ob tvoji poslednji poti le del tistih, ki so te poznali, ki si jim bil drag, le 6ol tistih, ki si jim vrnil življe-nje. Globoko sklonjenih glav smo se po-slavljali od tebe. Zavest, da odhaja od nas svetovno znani kirurg, veliki človek, uči-telj in prijatelj, nas je navdala z neizmer-no žalostjo. Toda mladi, in vsi, ki so te poznali, se te bodo ved.rv> spominjali s hvaležnostjo in ponosom. Tvoje delo in tvoja topla člo» veška osebnost bo tvoj najlepši spomin, kL bo svetal vzgled vsem najboljšim sinovttfJGfc slovenskega naroda. -~ PRED NOVIMI NALOGAMI V prilagojevanju organizacije novim pogojem nam ne gre za to, da bi poskusili slehernega štu-denta na silo vključevati, pač pa predvsem za to, da bi imeli tisti, ki čutijo interes za tako delo, na razpolago dovolj možnosti. V nadaljevanju se je Jahko Puklavec dotaknil tudi nekaterih vprašanj, ki zadevajo današnjo štu-dirajočo mladino. Pri tem sklopu vprašanj ima V^dno mesto idejno vzgojna problematika. Poudaril je, da ne gre idejne vzgoje gojiti kot neko ločeno dejavnost. Prav tako ni namen idejne vzgoje, da bi posikušali slednjega študenta vzgojiti v teoretika marksističmh misli. Idejno vzgojno delo na univer-'zi, visokih in višjih šolah, mora stremeti za tem, da bo dajalo toliko, kolikor je potrebno za soci-alistično občanstvo naših visokokvalificiranih ka-drov. Pri tem delu so nam v veliko pomoč svobodne •katedre, ki pa kljub lepim rezultatom kažejo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki imajo pogosto vzroke v nepravilnem razumevanju vloge svobodnih ka-teder. Zavedat; se moramo, da so svobodne katedre gledanje na študentovske predstavnike in na orga-ne družbenega upravljanja tudi med študenti samimi. Celotna dejavnost Zveze študentov naj bi bila usmerjena v realizacijo interesov in zahtev vseh svojih članov. Naloge, ki se postavljajo pred orga-nizacijo, so predvsem naslednje: — da kot družbena organizacija pomaga študen-tu, da bo doštudiral in da mu posreduje vse mož-nosti za čimboljšo strokovno usposabljanje; — da mu daje pomoč, da bo lahko vplival na upravljanje svojega zavoda; — da mu omogoči uresničevanje interesov na najrazličnejših področjih družbenega udejstvovanja; Po referatu se je razvila živahna diskusija po-sameznih predstavnikov ZSJ, ki so poskušali s svo-jimi diskusijami dopolniti problematiko, ki jo je v svojem referatu nakazal predsednik UO ZŠJ. O socialno ekonomski problematiki je diskutiral med drugimi tudi predsednik socialno ekonomske komisije pri UO ZŠJ Rudi Šimac, ki je poudaril, Skupščini Zveze študentov so med drugimi prisostvovali tudi dr. Emil štampar, Franc Kimovec-Žiga, Jože Pernuš, prof. dr. Makso ŠnuderJ in dr. Vito Lavrič 315 delegatov je s pozornostjo sledilo delu 16. redne letne skupščine Zveze študentov ljubljan-ske univerze. Mnogi iamed njih so s svojimi di-akusijami pripomogli k uspešnejšemu delu skupščine. Znova pa se je pokazalo neprijetno dejstvo, ki meče senco na nekatere voljene predstavnike tisočev študentov na ljubljanski univerzi, ki niso čutili velike odgovornosti do svojih kolegov. Do konca skupščine jih je od teh 315 delegatov ostalo le 87! Takšen maloma-ren odnos ne potrebuje nikakršnega komentarja, pač pa nalaga volilcem kandidatov za prihodnjo skupščino ZŠJ, da resneje razmislijo o svojih predstavnikih, ki jih bodo zastopali. stvar zavodov kot celote, da morajo pri njihovem delu sodelovati tako študentje kot tudi profesorji, da mora njihova vsebina zadovoljiti interese študentov. Posebna pozornost je bila posvečena soclalno-ekonomskemu področju. — Prehod na ekonomske cene, ki se je začel v lanskem letu in se je do sedaj že skoraj končal, je povzročil naraščanje življenj-skih stroškov študentov, medtem ko so štipendije ostale skoraj na isti ravni. Vzrok, da je vlšina štipendij stagnirala je predvsem v tem, ker so bila sreds-tva, namenjena za štipendije, določena že ob začetku. leta. Kljub temu kaže dosedanji razvoj potrebo po temeljitl rešitvi v bližnji prihodnosti. Dosedanje razprave so pripeljale do zaključka, da bo potrebno uvesti kot dopolnilo štipendiranju še si&tem kreditiranja študentov. V okviru celotne matenalne problematike štu-dentov, zavzema problem stanovanj ključni položaj. Eden od vzrokov za nastali položaj je prepočasna gradnja pred nekaj leti in istočasno povečanje šte-vila študentov v Ljubljani. Tudi intenzivna grad-nja v zadnjih dveh letih, ni mogla bistveno izbolj-šati položaja, ker smo prav v teh letih izgubili v nekaterih domovih precej mest. Sam proces spreminjanja profila visokošolskega študija je pogojen v procesu družbenega razvoja, je del nov^h družbenih sprememb, ki so jih nare-kovali spremenjeni družbeni in proizvodni odnosi. Res je, da so načela reforme s statuti fakultet in z zakom* o visokem šolstvu, dobila svojo pravno obliko. Toda s tem ni rečeno. da so te formalne oblike povsod najboljše, da je njihovo uveljavljanje povsod nasfajalo iz resničnih potreb. Dejstvo je, da je na marsikafer; fakulteti prihajalo do uveliav-Ijanja teh načel mehanično, nasilno, brez zadostne-ga nroučevanja potreb prakse, brez zadostnega po-znavanja vzrokov, ki so ta načela narekovali. Sore-menjeni visokošolski študij mora torej daiati dolo-če\^o nnve proflle strokovnjaka, ki ga praksa potrebuje. Vscbinsko se je s^tari način študija kaj ma!o s^remenil. Še zmeraj je lahko opaziti, da se gleda na vsebino reformiranega študija s starih stal;šč. Družbeno upravlian.ie na univerzi in v nek^Hko maniši mer; na viš.iih šolah in akademiiah. je kiiub neka^erim te7avam, k; še vedno zavirajo izkorišča-n.ie vseh mnžnosti na tem področiu, naredilo ne-dvomio vrlik korak naprei. Na naših visokošolskih zavodih danes verjetno ni organa družbenega uprav-ljania. v katerem ne bi bilo tudi predstav^ika š^uHen^ov. Razvoi je šel tako dalpč. da je v^oga študentovskih prcdstavnikov danes deiansko odvisna od njih samih, od niihovih stal;šč do raznlh vora-šanj rn problemov. ki se pojavljaio na zavoH;vi in predvsem tudi od njihove sposobnosti oravilnpga razumevanja svoje vloge in svojega oo^o^a^a. Toda to so le ob,jektivne možnosti. ki so dane šfud°ntom skoraj povsod, s čimer pa jasno nikakor n^amo namena trditi. da smo te možnost: oovsem in nra-vil^o izkoristili. Postavlja se vDra5ani*> vlope štu- Trditev, da delo teh naših nre^^avniVov v orga-nih družbenega uDravlianja ni Nlo nri^olno^a v redu. ni nretirana. Toda krivda ?a +ako sfanje zadeva tudi organizacijo samo. Spremeniti bo treba da je proces štipendiranja prišel najdJje. Z zako-nom so dane možnosti nadaljnjemu dvigu štipendij, čeprav so v letošnjem letu v veliki večini ostale neizpremenjene. Potrebno bo vložiti vse sile pri naporih za dvig štipendij v prihodnjem letu. Povi-šanje štipendij opravičuje tudi občutno povišanje 'stroškov v študentovskih domovih, ki že sedaj presegajo 10.000 dinarjev mesečno, lahko pa priča-kujemo v naslednjem obdobju nadaljnji porast. Kot dopolriilo štipendiranju bi lahko uvedli ši-stem kreditiranja. Pri uvajanju kreditiranja pa bo potrebno resno razmisliti o njegovih oblikah in posledicah, ki bi jih lahko imel ta način dajanja pomoči študentom. Tudi stanovanj^ki problem bo potrebno reševati z večjo mero razumevanja. potrebno reševati z večjo mero razumevanja, saj gradnja stanovanj občutno zaostaja za potrebami. Morda bi bila uspešna rešitev v tem, da bi posa-mezni okraji iz svojih sredstev gradili stanovanja za študente svojih področij. Prav tako bi bila delna rešitev v sistemu kreditiranja. Študentje bi plačevali nekoliko višje prispevke za stanovanja. zbrana sred-stva pa bi se nato uporabljala za odplačevanje kre-ditov najetih za gradnjo njihovih stanovanj. Tak način bi pozdravili mnogi študentje, kd danes kot podnajemniki pri priva'nikih plačujejo izredno vi-soke stanarine, ki nima.io nobene pcdlage na eko-nomskem računu. Vsekakor bi mora'a bi*' vsa ta prablematika predmet širših razprav med študenti, kajti le na tak način lahko pridemo do predlogov, ki bodo zadovoljili zahteve najvišjega kroga študentov. Lanskoletno mednarodno sodelovanje je pokazalo kljub uspehom na določene probleme. Izmenjava študentov z univerzami v inozemstvu je pripeljala do spoznanja, da naši študentje, ki odhajajo v ino-zemstvo premalo poznajo tako našo stvarnost, kot tudi politične in gospcdarske probleme držav v ka-tere odhajajo. Potrebno bo us^anoviti pri mednarodni komisiji pocpv^ne sekci.ie. kl bodo proučevale problematiko tujih dežel. Vanje bd se vključevali študentje, ki bi jih +a dejavnos^ zanimala. Za uspešnejše sodelovanje pa bi bilo koristno z zunanjepolitičnimi sekcijami SZDL. Diskutanti so se v svojih diskusijah dotaknili tudi idejno vzgojnega dela. Pcdčrtali so potrebo po reorsanizaciji Centra, ki v sedanji obliki ne zado-voljuje potreb. Prav tako se je pokazala potreba po nadaljnjem iz.popolnievanju sistema svobodnih kafeder z uvaianjem novih zanimivih tem. Zveza študentov se mora truditi. da bo poiskala takšne teme. ki bodo oovezovale teorijo s prakso in pri štu-den+ih vzbujaia široko zanimanje. Mnogo večio rozornost bo treba v prihodnje po-svetiti izvenštudijski dejavnosti študentov. Zveza šcortnih organizacij, planinsko društvo. taborniki, lii'Hska tehn'ka. so doslej uživale premaihno mo-ralno kot tudii ma+erialno podnoro za usnešno ^.^rav-ljanie svoiih nalog. Zanimivo je dejstvo. da SKUD Skupščina je nokazala, da stojiio ored n^- ^vo-ljen'm Urnverzitetnim odborom obširne na^o-^ i pravita nadalje, štipendije, ki jih daje-jo okrožne oblasti, county councils, do-volj dobre, pa so druge premajhne za normalen študij. Zaradi tega se številni študentje med poletnimi počitnicami zar poslijo, čeprav uaiverzitetni očetje tega ne odobravajo. Stipendije dajejo često s pogojem, da bodo študenta vzdrževali delno starši. Če ti tega ne zimorejo, živi študent zelo revno. Za osnovne potrebe študija rabi študent v enem letu nujno vsaj 150 funtov. Za osebne potrebe — obleka, knjige, prevoz in drugo — mora imeti študent nadaljnjih 70 do 80 fun-tov. Razliko med štipendijo in potrebni-mi sredstvi, nadomešča študent z last-nim zaslužkom ali po s sredstvi staršev^ če ga ti sami ne vzdržujejo. Sicer pa ima britanski študent vse zaračunanOj celo tedenskiih 5 čaš piva in dnevnih 10 cigaret najdemo v tej kalkulaciji. Izje-ma so študentje, ki imajo elfektrični briv-ski aparat, gramofon ali skuter, ker živi večina zelo skroiuno. Se najbolj ži.yijo tisti, razfn bogatih seveda, lci imajo šti-pendijo ne le za mesece študija, temvec za vseh 52 tednov na leto. Britanska štu-denta soddta, da je za zvečanje števila študentov najbolj koristno, če bi zvišali štipendije, ki bi ne le vnesle v študeat« sko življeiije nekoliko brezskrbnosti^ temveč bi pritegnili na tisrviverzo tistej ki se po koncu srednje šole zaposiijo. W. W. Daniela rneni, da je stanovanj-sko vprašanje britanskih študentov pre-cej daleč od uspešne rešitve in da je živrj^erijkka želja študentov imeti lastno sa';o. ŠteviJnd študentje so prisiljeni, da stanujejo v skupnih sobah z dvema ali tremi kolegi. Drugi živijo pri družinahj katerim ne plačujejo najemnine, morajo pa kot začasni člani družine opravljatd določen delež pri hišnem delu in običaj-no nimajo dobrih pogojev za študij. V več primerih so te vrste študemtskih sta-novanj zelo oddaljene od univerz. Pre-cejšen delež študentov stanuje v oprem-ljenih sobah, kjer plačujejo visoke. na-jemndne. Tam imajo študentje več svobo-de, morajo pn stanovanje menjati skoraj vsako leto, če ne morejo plačati najem-nine tudi v poletnih počitnicah, ko pro-stora ne rabijo. Takšne stanovanjske razmere pa vendar dajejo študentom dcsti možnasti za izvenštudijsko dejav-nost. Le malo je študentov, ki imajo pri-ložnost dobiti sobo v internatih pri uni-verzah, ki sicer prav tako ni pocenij lahko pa študent prihrani precej časa* ki ga njegovi kolegi porabijo za odhod in vrnitev z univerze, obenem pa lahko prihiranijo nekaj na račun prevoznih stroškov. Prednost pri uporabi sob v in-ternatih imajo študentke, za tem štu-dentje, na zadnjem mestu pa so tujci. Ti zadnji ne žive vsi v enakih razmerah: najslabše se godi obarvainim tujim štu-dentom, ker še vedno 4 petine stanoda-jalcev liberalne Vel. Britanije ne daje sob tujim študentom, ki so otbarvani. — Prevladuje mnenje. da je stanovanjsko vprašanje britanskih študentov slabo rešeno in da v sedanjem času ni čutiti kakšne vzpodbude, da bi ga v bližnji prihodnosti uspešneje rešili. (Nadaljevanje prihodnjič) Poezija brez ognja in čustev Naslov Pojoči grrn je v tesnj zvezd z naslo-vom prvega cikla zbirke, Krona iz pfcic. V tem ciklu se kaže njegova navezanost na domači svet, ki ga opisuje na- svojevrsten način. To ni gola deskripcija tega sveta, v tem svetu je pes-nik vča' ' ' : -' "'', Cundričeva poezija nj probjemska. To so labkotne, gladko tekoče pesmi, formaJno dovr-šene, pa brez pravega ognja in čustva. Poezija nikoli ne bo gola kompozicdja besed, metafor, pa naj bodo metafore take ali take vrste. Mota se, kdor mislii, da je to poezija našega časa. Ta čas potrebuje vse kaj več. Jože Prešeren PRIČETEK SEZONE v ljubljmskem Mestnem gledališču Morda bo kdo dejalt-la je že malce pozono za kritično razgled anje Po prvih otvo-ritvenih predstaval s katerimi so naše gledališke hiše v&topile t lovo sezomo, pa temu ni povsem tako, ker se I vseh doslej uprizor-jendh delih v obeh nali; hišah še zmerom ni vredtno kaj prida pomuii. Začelii smo z ljub-ljanskim Mestnim gledaJ iem, ki je pripraviJo prvo premiero letošnje pledališke sezone — dramski prvenec piisatdj) lamouka Vinka STR-GARJA »HEROICA«. t je bila tudi krstna predstava tega dela. Le, da se je pokliicno gledališče, (poleg >-Odra i', ki pa uprizarja sa-mo avtorje s v o j e g a k| [a), odločilo za upri-zoritev dramskega dela, prvenca mladega in povsem neznainega avtar| toda v svoji nekri-tični repertoarski širini j Mestno gledaliišče šlo le nekoliko predaleč. »Ifl DICA-« je v želji, da povzdiignjeno zapoje o Vfčini žrtve in moral-neam zmagoslavju, zdrknana rarvein povprečne, ganljivosolzave nai\"ke; I je patetična in v svojem bistvu po/narejeraajted.stavo v Mestnem gledališču je režiral Igor^ETNAR, ki bi sicer res lahko vsaj omilil teialično sentimentalno aftmosfero, težko pa da biihko v papirnate like vloil kaj več življenja. tse ni posrečii/lo niti igralcem — Vladimirja 4RBINŠKU, (ki se je s svoijo vlogo očitno zelotadil iin dosegel raz-meroma največjo stopr^, plastionosti), Meti PUGLJEVI, Anki CIGOJlft, (oba lika sta tudi v dramski predlogi izreiD šibko utemeljena), Daretu ULAGI, še celo pine Saši MIKLAVCU. Odiliičen pa je mali LevKREFT. — Tako je Mestno gledališče priielo*,SFo«jo novo sezono v znsmenju sentimentalne dzavosti, ki trka na gledaJčevo občutljivost iB^dobro srce« — pre-izkušen recept. ki je še -|ino ^vžgal«. Doklej? Gledalai bodc radi Jdali tudi Valentina KATAJEVA »DOM ()D»A , drugo premiero v Mestnem gledališču, bjjjo je prav tako po-stavil režiser Igor PRETK, žal še manj sreč-no kot prejšnjo. Posta^ v kcmedije zahteva od ansambla v celoti ii d vsakega posamez-nika posebej veliko m čuta, disciplime in odgovornosti do dela, 9 Ih sebe in do avdi-torija. Nepretenciozen t« iKatajeva nudi že sam po sebi igralcem dovoiJSDŽnosti, da zdrkneio preko roba nekontnoJii lega burkaštva Na kratko: »DOM ODDIHA-. f Mestnem gledališču je na hitro zmašena paS stava, kjer gre scde-lujočim predvsem za to^da piriipeljejo dejainje v čim bolj »dostoipnem^j 3u do konca. Igralska izjema — Maks BAJC. I uič več! Tretja premiera v j Btnem gledališču je povsem drugačna od p i dveh. — Lahko bi jo imenovali drama < pa, dramo iskanja, razočaranja. To je skrb) pripravljena dramska poema nemškega, (že g pnega), pesnika Wol-fganga BORCHERTA: «j ^AJ PRED DURMI«. V njej nam avtor prikaŽ odobo Nemčije v letdh po drugi svetovni vojni, izi njenega izgi-ajeva-nja, ko je že bilo govon tzv. »nemškem čude-žu«. Glavna oseba je po fetnik Beckmann, biv-ši vojak in sibirski ujeti (tam je preživel cela tri leta), ki se je po d tfih letih vojskovanja in ujetništva pričakujoč ml domov, v Nemči-jo. Beckmann je intelel lec in hkrati izredno senzibilna, premišljujod lebnost, ki skoraj bo-lestno reagira na pojav svojem okolju. Poln upov, prestavljen naravnost iz tujega sveta, v katerem je živel odcepljen in ves sam v sebi, doživi še tem tpžji pretres, ker ne najde tega, kar si je izsanjal kot resnico. Nemčija ni »njego-va« Nemčija, v njej ni mesta zanj, ki stoji na drugi obali, sestavljeni iz preživite groze, razo-čaranj in obupa. Nemčija, pred katero je stopil, je poosebljenje žilave vztrajnosti, s katero vse hiti odstranjevati sledove preteklosti, katera se iz sramotne spreminja v vedno bolj »slavno«, kakor pač minevajo leta. Podčasnik z grozo spoz-na, da v sedanji Nemčiji ni mesta za dobre skle-pe, za nobeno čustvovanje, temveč, da vse teži za tem — pozabiti, znova ustvariti, zgraditi in — zavladati. Tako Nemčijo poznamo vsi še pre-dobro. V morebiti nekoliko razvlečeni predstavi je tokrat dobro zaigral v glavni vlogi podčastnika Saša MIKLAVC. Interpretacija je bila v skladu z režijsko zamislijo in logično vgrajena v ceJovi-tost. V poetskem, liricno navdahnjenem besedilu, se je režiser Jože GALE do-bro znašel, zlasti pa mu je uspelo ustvariti prilegajočo atmosfero, po-gumnejše krajšanje pa najbrže ne bi škodovalo. Ljubljanska Drama je pričela svojo sezono nameslo s predvideno krstno predstavo Igorja Torkarja, z WILLIAM-SOVO »MILO PTICO MLADOSTI«, ki predstav-lja z ozirom na prejšnja Williamsova dela, katere v pretežni meri poznamo tudi pri nas, presene-čenje, pa ne v razveseljivem smislu. Morebiti smo navajeni drugačnega WiJiamsa ali pa je obravnavana problematika tako daleč izven na-šega sveta, da nas njena človeška tragičnost ne more prizadeti tako, kakor si je avtor to zasta-vil. Problem ostarele filmske zvezdnice, ki živi samo še od siave prejšnjih Jet, (spomnimO' se sa-mo odlienega filma »Sunset Boulvard« z Glorio Swanson!), ob njerj pa bolestno ambicioznega pokvarjenca, (izrorek današnjega časa?), je izpo-vedan v nekakšni mešanici grobega naturalizma navad in življenja ameriškega Juga, začudujoče simbolike sentimentalnega patosa. Williams je pogumno zabredel v blato in nesnago, k,i kaže na notranjo gnilobo ameriške družbe, pa kmalu zvodenel v patetični sentimentalnosti. »PTICOvSVETLOBI SENCE« igra Stane Sever osrednjo, povezujočo osebo igralca in štirih dru-gih oseb v posameznih zgodbah. Novo slovensko gledailiško delo, ki je doživelo doslej svoj krst že na dveh odrih — v Ljubljani in Mariboru — je predvsem zan.im.iva in gledališko efektna novost, v kateri najde domiselni režiser obilo možnosti za učinkovito realizacijo. Sever — režiser je ob-stal nekje na sredi. Preveč krčevito se je ofclepal teksta, kljub temu, da bi z izdatnim črtanjem predstava mnogo pridobila na enotnosti posamez-nih zgodb in pomagala zastajajočemu tempu, ki predstavi ni bil v korist. Posamezne zgodbe v okvirni, morajo bitd namreč res samo intarzije, kratke, jas-ne in brez obrobnega komentarja. Sa-me zase morajo izpričevati idejo, ki jo vsebujejo, mi pa smo na odru videli vse preveč razlage. — Toirkarjevo delo je sodobno v tem smislu, ker obravnava probleme današnjega časa, obsoja kruto brezdušnost in nečlovečnost vojne — »na-vadne« in atornske — in postavlja na prvo mesto človeka in njegova čustva. Res so vsi nje-govi liki izrazito pasivni, toda to je sestavni del njihovega načina borbe. Samotna postava slepega starca Tomita, žrtve hirošimske bombe, pred-stavlja sama na Sebi silovit protest proti po-gubnemu atomskemu igračkanju velesil. Njego-va nema gesta pove več, kakor stotine parol, katere v Torkarjevemu delu pogrešajo določeni sJovenski uradni recenzenti. »SVETLOBA SENCE« je po daljsem času pripeljala na naš oder živega človeka, ki izpriču-je idejne vrednote preprosto, neposredno in lo-gično, kar predslavlja za gledalca pravo olajša-nje, (pa čeprav ne v obliki zahtevane »popolne umetnine^), po vseh močeh dramsko uteJešenih, neizvirnih in vsiljivih personificiranih idejah'. Po mnenju akademske krtike je to najbrže velik greh, kakor je tudi greh in sramota ploskanje občinstva i:n greh igralca, ki si je po več kot 150 vlogah zaželel igrati prav to igro. Zgodovina je pokazala, da so se zelo pogosto zelo^ veliki kritiki motili v majhnih in velikih rečeh. D. KRAIGHER SPODOBNA GALERIJA Nismo še ptivsem preboleli »čapovščine«, s katero nam je imporlirani režiser postregel s frfotavo zgodbico, presajeno v naše domače oko-Jje, znane hiše, ceste, ljudi, ko smo se ponovno po tolikih letih znova srečali z malone istim po~ javom. Se slabšim, morebiti. Scenarij Ferda GODINE bi že ob površnem pregledu sam cd sebe svaril pred vsako nepre-mišljenostjo, ki bi se lahko izcimila v resen na-men, posneti po njem celovečerni film. Toda kljub temu — se je ta nepremišljenost vendarle zgodila. Ni prva, najbrže tudi ne zadnja nepre-mišljenost te vrste, prenašati pa jih bodo morali potrpežljivl gledalci kinematografov, ki se jih da tako lepo zavesti, da uživajo ob gledanju znanih stavb domačega mesta, Ijudi in tipičnosti, s ka-terimi se sami iz dneva v dan neprestano sreču-jejo, se ubadajo s podobnimi skrbmi kot Ijudje na platnu itd. Cenen recept, ki — presenetljivo! — užiga še vedno, celo po vseh, že tolikokrat po-navljanih primerkih, ki smo jih že pospravili. Režiser Jože GaJe ni veliko premišljal ob sce-nariju, temveč je premočrtno posnel njegovo zgodbo po predlogi, ki sama v sebi ni bila raz-čiščena, kaj je: komedija, satira, tragikomedi-ja ... Dvomim, da bi želela biti satira, toda ni niti ena izmed vseh treh naštetih oblik. Toliko poudarjana sodobnost je dejansko pesek v očij kateremu navkljub pa lahko prav kmalu spre-gledamo vso cenenost zgodbe, dialogov, situacije, karakterizacije oseb, filma. Najbolj nevarna in zavajajoča v celem filmu pa je ponarejena socialna tendenca ki izpričuje »višje< namene filma, a ne za dolgo, nakopičena sentimentalnost in pretiran quasi-humanizem razkrijejo celctno podobo, ki se pokaže kot gro-teskno karikirano pretiravanje ustvarjalcev fil-ma. V GALE-GODINOVEM »DRUŽINSKEM DNEVNIKU^ nastopa cela vrsta naših znanih gledaliških igralcev. Nekateri bi bili bolje storili, če se tokrat ne bi pojavili na filmskem platnu. To velja predvsem za Jurija Součka, Vladošo Simčičevo, Staneta Severja, lepo in izredno pre-senečenje pa nam je pripravil mladi Lev Kreft. D. KRAIGHER - IDA BARBARIGO V MALI GALERIJI Uresničena brezmejnost Napor, da se pi-emo prepad med umetni-kovim videnjem, tx>lms jem navideznega, (v večji ali manjšd meii),. psizma in gledalčevo občutljivostjo za vsak tako majhen, a po vsej verjetnosti zadosti očan dražljaj, je do-segel v današnjem časn vsaj zdii se tako — višek, in pričakovali bd i bo naslednji fiinale hkrati tudi že znanilec prepoznavalec novega likovnega teksta. Prav tem procesu, ko že msldmo, da smo našla redni stik, če že ne tiste precizno jasne čaaie besede, ki naj nas same včarajo in zapr« v slikarjev kosmos, pa lahko tudi čisto ht zanemarirno in si zastremo oči pred prvaa zrokom, ^e predstav-^ lja perčepcija likovne je njegovo zakljtično posledico. SMkar sam si je n il biti predvsem ha jasnem, sam je iskal \ t> afiirmaciijo v temi, ko se je trudil, -da ne ¦: ne le pii mentaloem poskusu. introvertiranei 1 prav malo ali sko-raj nič ekspresivnem. predstavlja končno tudli izhoddšče za vso obravnavo tistih toliko tisočih formalniih plati, načinov emanacije na. platno ali drug material Ob vseh teh, v večind primerov maloštevilnih oprijeonljivih sredstvih, nd čudno, če gledalec zapade v relatfivno neob-čutljivost in nezavzetost, da o nihilizmu kot ani skirajnosti niti ne govorim. Kajti tdsta opri-jemljiva, za prost^ oči vidna predmetnost kot neiposredni izvor vseh, tudti umetnikovih mi&li, mai je kot za vedno izginila. V tem usodnem, dramatičnem trenutku, ko se zdi, da je vsega konec, pa mu mora enkrat za vselej stopiti ob stran znova slikar sam. V splošnem nemaru vse- ga, kar ga obdaja, se v daljavi odzove baroč-nim reminiscencam svojdh slavnih beneških prednikov, tja do velikega iluzioniSta Tiepola. Poveže jih, posodobi z odkinitjem mikroteozmosa pod drobnogledom, z njegovo koloristično mor-fologijo vzpostavi gralično-slifearsad stik in si ob tem morda dovoli celo tak anahronizem, kot more bitl imprestioništSicha maniiira v sprehodu pod južniinti, migetajočim soncem. Skratka — v Mpu se zdii, da se je pojavil vsemiirski kaos, poln historičnih spomino*ranje moralo biti v St. Moritzu, vendar organizator — švicarska študentska športna zveza — ni mogla zagotoviti pri-mernih materialnih pogojev za organizacijo te pri-reditve v tem mondenem zimsko-športnem centru. Tako bo t^'niovanje od 6. do 12. marca v Villarsu, y nekoliko manjšem smučarskem »raju« (11 vlečnic in 2 žičnici, 4 drsališča itd.!) v francoski Švici. Jugoslovanske študente bo na tej Univerziadi za-stopala 10-članska ekipa — kot pred 2 leti bo to spet najmanjše zastopstvo. Na pot bodo odšli: štirje teka-či, dva tekmovalca in ena tekmovalka v alpskih di-sciplinah, 2 skakalca in morebiti ena tekmovalka v umetnem drsanju. V nasprotju s težavami, s katerimi so se morali boriti sestavljalci študentovskih ekip za Sofijo — ko nekatere strokovne športne zveze niso dovolile neka* terim študentom, vrhunskim športnikom sodelova-nja na Univerziadi — podpirajo vsi odgovorni forumi naše napore poslati na to pomembno mednarodno športno prireditev čimboljšo ekipo. Na centrabii zvezi v Beogradu celo postavljajo to tekmovanje v isto vrsto kot olimpijske igre in svetovno smučarsko prvenstvo. K sreči ni na tekmovalnem koledarju naših ska-kalcev in tekačev v dneh od 6.—12. marca 1962 nobe-ne večje prireditve, tako, da bodo imeli selektorji reprezentance lahko izbirati res med najboljšimi. Drugačna pa je stvar z alpskimi smučarji. Ti imajo v tem času kvalifikacijsko tekmovanje za prihodnje zimske olimpijske igre v Innsbrucku in za udeležbo na svetovnem prvenstvu — prireditev Kandahar. Vendar je zvezni kapetan ing. Pohar zagotovil, da bo v Villars odpotoval eden najboljših tekmo-valcev (Lakota in Jamnik) in eden nadarjenih, mla-dih smučarjev. V umetnem drsanju nas bo zastopala ena tek-movalka, skušali pa bodo zagotoviti mesto v repre-zentanci še enemu drsalcu, tako da bomo imeli za-stopnika v tekmovanju parov. Vendar sodelovanje naših drsalcev še ni dokončno rešeno, ker bo o nji-hovem odhodu odločala še posebna komisija, ki bo predhodno pregledala kvaliteto ostalih nastopajočih. Nekateri naši tekmovalci so imeli nastopiti na mednarodnih študentskih smučarskih prvenstvih v Nemčiji in Italiji, kjer so dosegli nekatere uspehe. žal pa omenjena sredstva niso dovoljevala orga-niziranje posebnih skupnih priprav, ki bo mnogo pri-pomogle k boljšim uspehom naših zastopnikov. Takoj po vrnitvi naše ekipe z zimskih športnih iger v Švici, bo verjetno v Kranjski gori meduniverzi-tetno prvenstvo Jugoslavije z mednarodno udeležbo. To prvenstvo obeta biti prvič res pravo študentsko državno prvenstvo, saj je prvič zagotovljen nastop več kot 4 ekip. Zapustila me je ali videl sem Družinski dnevnik Zadnjič se mi je pripetila nezgoda. Še danes se nisem povsem opomogel. Za to, da sem še vedno nekoliko ižven, go-vorijo dejstva. 1. Najprej sem dva ctni pdl kamilice. Nato sem začel piti kamilice s prikolico in sledmjič kamilice z visoko peto. 2. Potem sem p:l samo še prikolice brez kamilic in visoke pete brez ka-mUic. 3. Ko sem tako izčistil odnose med.se-.. boj in slovensko filmsko, malopoiestjo, sem še ved.no imel veliikega mačka, ki pravzaprav ni bil navaden maček, pač pa ešnapurski tiger. 4. Bil sem tako prizadejt, da sem začel hoditi na predavanja, imker sem stara bajta, ]ahko vidite, da sem bil resnično prizadet, saj sem doslej ;hodil na faks le po podipise. ; . Vse pa W"je*zgodi1S nekega zeleno-črnega veče.ra, ko je prišla luna v kul-r,. minajijo s p..aka':orn. ki je napovedovai' nov siove--5.'či -fiina JDRUŽlNSKi DNEV^ NIK. Z mojo bruciko sva sedela v seminar-ju. Bila sva globoko zamišljena, saj sva bila sama. Nenadoma so se vrata od-pi-la in vstopill je človek, ki ga še niikoli nisem videl. (Imel je nekoliko mističen izgled in ugotovil sem, da je brez glave. Da, res je biJ nekoliko mističen. Govoril je počasi, pretrgoma, tako da sem takoj vedel, da je mož od filma. Jecljal je.) Nisem ga razumel, saj ni govoril sl6-vensko, vendar se mi je takoj posvetilo, da je na obzorju nov film. Mož je izgi-nil prav tako čudno kot je prišel. Bru-cika je zaploskala z ročicami in že sva jo pobrala pred Union. Dolga vrsta ljub-ijanskih gospodinj, ki so čakale za kar-te, naju je sprejela pred vrati. Vsedla sva se v šestnajsto vrsto in ča-kala. Po prvib kadrih me je moja brucika besno zgrabiJa za rokav in ^ekla; .4 f .; »Sajgledaš-rTviino platna. Daj v$,'ilW**i je bodo mislili, da si nekulturen.«* Potrudil sem se in gledal čim manj tnimo. Naj vam v nekaj besedah povem, kaj sena~, videl . Najprej: zelo prikupno mestece, men-da stari del Ljubljane. Gospodinje so zavzdihnile trikrat OH in dvakrat: LEJ GA NO, SEJ TLE JE PA NAŠA HIŠA, Takoj nato pa: AS JO VIDLA, MA-RTINCKOVA PA PERIL NA STREHI SUŠI, PA TKO SLAB UPRAN. Potem sem videi zvezek, ki je bil DRUZINSKI DNEVNIK in se spomnil tistega vica o zmikavtu, ki je prišel v hišo, kjgF,-ai bite no&ertega doma in pre-bral nekaj vrsticv kot na primer: »Odšel na sestanek, pridim ob šestih - oče.« «-Sla v šolo, pridem ob devetih — hčerka.« — Potem je še zmikavt pripisal: ^Pobral nekaj stvati za prvo silo. Ne vrnem se več.^ Medtem, ko sem razmišljal o tem vicu, sein. videl fia platu raztrganega človeka, ki je prišel y hišo po čevlje. Menda fe- Mla :to samo socialrja poanta filma i.n zato «em samo zamižaL »Ti pa mižiš;«me je zopet zgrabila za rokav Tnoja brucika i.n: moral se;m,zopet ' spregledati. Videl sem nekega prfoksa, ki je tulil, da nima stanovanja in da bo vseeno nekako zlezel v svojem življen-cu, saj se bo poročil z ihžimirko kemije. Potem je s tisto deklico nekako polegal po okolici in jo sJednjič nesel po Pru-lah. »Ti pa me niikoli nisi takole nosil, v dežju pa še celo ne,<^ mi je potožila bru-cika. »¦Draga, nisem ti še zaupal telesnin te-žav,« sem ji rekel, ker sem videl na platnu take težave. »Veš, veliko let že študiTarn in vid se mi je poslabšal. Ugo-tovil sem, da lahko filme gledam samo iz prve vrste.« >-Da, diragi,« je rekla brucika, pravza-prav je ponovila besede s platna. No, potem sva se preselila v prvo vrsto in upal sem, da bom čim manj videl. »Jou, as vidla, tut štedenta, pa rada se mata,« je rekla neka gospodinja, ko sva se vsedla, Potem ^a, ko je videla lia »^otnu d«?Ž i|i n1agjš%at, je zakričala: *» ^>FiMme«a,'fi tu>t ti pustila fičaro od- prto? Jou bo mokr ...« Ena pa je zavzdihnila: «-Kok fajn so ti štedentje, tok rada jih rciam. Pa kf po sedm jurju mi dajeja za soba.« Šel sem ven. Moja brucika za menoj. Pravzaprav je jcJkala. Mislila je, da sem bolj kulturen. Sedaj se ne vidiva več. Menda išče nekoga, ki bi jo nosil v naročju po dežju. Jaz jo ne bom. Pa naj bom še tak teleban. Ne, sem rekel. Pa bo že nekako šlo. Na sestanke ne hodim, otrok še nimam, prloks tudi ne bom in ko bom ostarel, ne bom vodil družinskega dnevnika. Juteri pa, ko si povsem opomorem, potrkam na neko fiJmsko hišo in napišem v njihov dnev-nik: »Prišel in videl. Refren: Oj, nazaj pa ga ne bo nikdar več ...«- Kadar pa bo luna zopet prišla v kul-minacijo s kakšnim novim filmorn, bom raje odšel na predavanje o vplivu koz-mičnega žarčenja na semenski krompir, a-li pa bom šel na občni zbor čebelarske-ga društva, kajti rad imam cebelicein' medico Joahim IZ NASELJA Ali greš na kosilo? Ne# v vrsto za večerjo hitim! Maribor - Bitola Beograjski interpretaciji Ko so bili na skupščini ZSJ pozdrav-ljeni kot gostje tudi prisotni upravniki študentovskih dcmov in restavracij, je ploskal samo en delegat. Vsi ugibajo, zaikaj... Profesorji gradbene fakultete so se poleg tega, da ne kradejo in da ne pro-dajajo licenc, toliko zbližali z gospodar-stvom, da so v tej svoji vrremrpozabili' temu istemu gospodarstvu vzgajati nove strokovnjake. 23. in 24. v Zagrebu Na 16. skupščini Zveze^študentov Za-grebške univerze, ki je traj^a \cTvaid|if; so se študentje zavzedi za tako poTitiko*-univerze, ki bi se kar na.ibolje ujemala z interesi skupnosti. Predvsem naj bi se okrepil vpliv gospcdarakih organizacij, strokovnih združenj in zbornic. Najmlajši univerzitetni odbor Na 16. letnd skupščini študentov beo-grajske univerze je izvoljeni univerzi-tetni odbor po letih najmlajši od osvo-boditve do danes. Povprečna starost čla-nov odbora je 21 let in dva meseca. Niti eden nima zaostalih izpdtov. V novi uni-verzitetni odbor ni bil izvoljen niti en absolvent... Povabiio v Skandinavijo ^Študentovsko eksperimentalno gleda-lišče iz Zagreba je nedavno dobilo pova-bilo študentovske gledališke zveze nor-dijskih držav za gostovanje v Skandina-viji. Zagrebški študentje bodo gostovali na Švedskem. Norveškem, Danskeni in Finsikem z Držičevo komedijo Dundo Maroje. Iz ptičje perspektive Ljubljana, 21. novembra. Danes zju-traj je Festivalno dvorano-spet napol-hilo-nekaj sto študentovskih delegatov. Ce hočemo biti točni: od 380 jih je pri-šlo na skupščino 315, osem pa se jih je ©pravičilo. Vendar nas tokrat ne bodo zanimali skupščinski. referati in disku-sije, amipak tisto živo in zanimivo doga-janje, drcbni spodrsljaji, detajli in anek-dote, kuloarska prisluškovanja in duho-viteinterpretacije; skratka vse tisto, kar je ib53o na skupščini delež študentovske živahaiosti in neposrednosti. RAZUCNE VARIACIJE IN SE RAZ-UCNEJSE INTERPRETACIJE S svojim porocilom je bila v zamudi poleg Milana tudi mednarodna komi-sija, tako da so morali svoje poročilo iz-dati posebej. Nekateri opravljivci pra-vijo, da so to storili nalašč, zato da bi bilo videti, kot da je bila njihova dejav-nost visaj tako obsežna kot dejavnost vsega Univei-zitetnega odbora. Svoje po-ročalo so narnreč dali tipkati na matrice s široikim robom in dvojnim presledikom OPRAVLJANJA IN KRAMLJANJA med vrsticami, tako da je bilo po ob-segu skoraj tofikšiio¦¦ kot porbčilaiVsega odbora. Morske deklice ob vhodu v Festivalno dvorano so kot vedno, tudi toterat ostale hladne in negibne. In tudi garderober-kiinp mnenje o današnjem dogodku v Festivalni dvarani, je bjlo zelo poslovno: »Predvsem veliko manj dela, kot ob ne-deljah zvečer.« Zato pa je bido več živahnosti iT» pri-znajmo si, tu pa tam, tudi nervozevdvo-rani sami. Bilo je že skoraj pol devetih, ko se je končno polegel nemir in. šele nekako čez šest uir je škupščina končala z delom. 2e taskpj .na začetiku pa smov dvorani opazili: 1. Nekaj deklet, med njimi tudt dve plavolaski. 2. Enega delegata z bra-do. 3. Fotoi eporterja Jocota. 4. Delovno predsedstvo. Tisti z zlobnim poslu-hom pa so opazili tudi nekaj stilističnih napak in dvoumnih misli diskutantov. Opazili pa nismo šefa študentovske kulture Petra, ki menda dela pojutriš-njem izpit \z civilistike. Škoda, da je skupščina pozabila z enomiinutnim sti-skom pesti, (bilo bi jih 630), zaželeti Pe-tru veliko sreče. Izredno pa je ugajala fonnulacija Ada iz revizijske komisije, ki je v svojem lepo pripravljenem referatu nekatere pohvalil, nekatere pa grajal: »Tisti pa, ki jih nlisem omenil, naj nimajo občutka, da je bilo pri njih vse v redu, čeprav pri njih ni Mlo bistvenih napak.« Da je bilp pri naših delegatih še ved-no opaziti nekatere ideološke odklone, kar «e tiče vprašanja ženske emancipa-cije, je dokazal diskutant, kli je menil, da se naši študentje še vedno premalo uče iz besed naših velikih ljudi in žena. Drugemu pa, ki je ugotovil, da bi naši kmetje morali pošiljati več svojih sinov v rtiesto študirat, lahkb prLpomnimo, da bi bila morda tudi kakšna hčenka željna študentovsike družbe. ODMOR IN DRUGO DEJANJE V bivši zateristiji je biio tokrat vse drugačno vzdušje. Natakarica nam je povedala, da je 315 študentov v dveh odmorih pojedlo 200 slanikov, 250 send-Vičev, da so popili 144 kav, 1 liter ko-njaka, 1 liter slivovke, 120 sadnih sokov, nič piva, tričetrt litra vermuta in en dcl vina. Podatke prepuščamo bralcem v nadaljnjo statistično obdelavo. Mislimo pa, da smo tokrat spet prepričljivo po-kazali, kaj vse se da doseči z nekaj-letno vzdržnostjo in pravo študentovsko skromnostjo. ' *¦ V primerjavo nam je dobrohotni upravnik povedal, da ob podobnih pri-ložnostih popijejo v enem odmoru tudi po 40 litrov vina. 2e uvodoma je bilo poudarjeno, naj bodo diskusije kratke, precizne in jasne, diskusije pa so se tem zahtevam sku-šali prilagoditi, vsak pač po svojih spo-sobnostih — upamo, da ne V>o zamere, če omenimo na tem mestu samo enega. Nastop diskutanta je bil zelo simpati-čen, saj je že uvodoma povedal, da bo govoril o nekaterih že znanih stvareh in je s tem pokazal svojo odskritosrčno&t. Ko je govoril še in še in ko so se pri-sotni začeli nemimo presedafci, ga je de-lovno predsedstvo prvič dobrohotno opomnilo, da naj poskuša biti kraj&i. Go-vornik se je malce zmedel in nato po-vzel: »-Sedaj bom skušal biti konkreten in bom v kratkem povedal, kaj sem do sedaj skušal reči.* — Toda žal se mu je potem zatakiniJo. Vendar samo za hip, kajti takoj je spet prišel v svoj element in kazalo je že, da noče in noče nehati, ko mu je skupščina začela spontano plo-skati. Mož je aplavz vzel resno in s še večjim žarom nadaljeval. Stvar mu je postala jasna šele po drugi sugestiji de-lovnega predsedstva: odsekano je nehal Ln užaljeno odšel s tribune. (pj) PP-17 V začetnih mesecih prvega semestra, ko dodobra prestopimo prag novega šol-skega leta, utripa študentovsko življenje najbalj živahno v vseh njegovih obli-kah. Zaživijo sveti letnikov, vrstijo se različne skupščine, od fakultetnih do univerzitetne, občni" ztori, posvetovanja in... brucovanja itd. Z enim samim namenom: kar najbolj kritično pregle-dati dosedanje uspehe in neuspehe in začrtati simernice za delo v prihodnje. Lep in dcber namen! V grobem lahko povzamemo, da so vsi poimisleki — te je siišati nemalckrat — o mTtvilu in la- godnosti, kot ključnim izhodiščerri za obravnavanje tekočih zadev, skorajda v večini primorov odveč. Umestneje bi bilo spregovoriti o ne-čem drugem, o ne preveč dobrem po-znavanju problematike tudi pri vod-stvemih članih ZŠJ. To pa je med dru-giim v tesni zvezi z diskusijo. Te se med eeboj zeio razlikujejo, žal pa imamo zanje le dva skupna imenovalca. Pa-metne in konstruktivne, slabe — tašne, ki ne povedo nič in ki se v zagonu kri-tiziiranja spo^zabljajo ... Nenehna rast demokracije v vseh or- gani:h ZŠJ odipira veVke možnosti za uveljavljanje različnih mnenj. Vendar pa se včasih, ko prisluhnemo samemu sebi, zdi, da demoikratičnih dobrin ne dojemamo tako, kot bi bilo trdba jn se -. obnašamo kot da ne bi bili dovolj zreli zanje. V razipravah smo nekonstruktivni, nekonikretni, površni, premalo seznanje-ni s problemi, uveljavljarno nezrela mnenja itd. Da ne bi zašli, raje kar in medias fes, saj bi sicer obrobni zapisek preveč zbledel. Bilo je nedavno, na skupščiini ZŠJ. Slo je za naše glasilo Tribuno. Diskutant je kritiziral in samo kritiziiral, privoščil ji ni niti ene sipodbudme besede. Naj raje ne navajamo njegovih besed, ker ve-mo, da te. strgane iz konteiksta, zažive po svojskih zakonih. Pa vendar! Dejal je, da je prva številka našega glasila škandailozna. Ni pa povedal, zakaj. Mi-slim, da s tem n.i z niečemer prispeval, trdno pa vem, da tako ni mogoče raz-pravljati. TADEJ MUNIH Tribuna — glasilo Zveze študentov — Izdaja Univerziteni odbor ZSJ — Ureja uredniški odbor — Odgovornl urednik Stane Cehovin; glavni urednik Niko Tičar - Uredništvo in uprava, Tribuna Poljanska 6/H, telefon 30-123 — tekoči račun 600—14/3-567 - Letna naročnina 400 dinarjev, posamezni izvod 20 din — Rokopisov in fotografij ne vrača-mo - Tisk: CP Delo, Ljubliana, Tomšičeva 1, tel. 23-522. tribuna