i
i
“1-2-Pisanski” — 2010/5/5 — 12:12 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 1 (1973/1974)
Številka 2
Strani 98–101
Tomaž Pisanski:
RAZGOVOR S PROFESORJEM KRIŽANIČEM
Ključne besede: pogovori, matematika, pouk matematike.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/1/1-2-Pisanski.pdf
c© 1973 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
•
POGOVORI
RAZGOVOR S PROF. KRIŽANIČEM
Spoštovani tov. profesor. čeprav poučujete na univerzi. vas
dijaki dobro poznajo . Vsak dan so v stiku z vami preko učbe­
nikov. ki ste jih napisali zanje. Kako pa vi skrbite za stik
z mladimi?
Vprašanje zveni kakor očitek. Tega, kar mi očita, ne tajim
in se ne kesam. Res je: prav nič ne skrbim za stik z mladimi.
Živim z matematiko - matematika pa živi na mnogih ravneh. Ob
njej se srecuJem z mladimi, kadar me zanima elementarna matema-
tika. Čeprav srečanje z mladimi ni cilj, me neizrečeno veseli .
Pa ne zato, ker sem se srečal z njimi, zato, ker so se pribli-
žali matematiki.
Vaši srednješolski učbeniki pomen~Jo revolucijo v poučevanju
matematike na naših šolah. Ali mislite. da jih bo treba po-
pravi ti. ko bodo v gimnazije prišli današnji prvčki?
Revolucija je premogočna beseda za moje skromno dejanje. Na-
vsezadnje sem zgolj pomagal pri nas doma uresničiti vsaj šest-
deset let stare sanje Feliksa Kleina in mnogih za njim. V Av-
stroogrski smo imeli prav tako odkrite učbenike, ki jih je na-
pisal Slovenec Franc Močnik. Sčasoma pa so metodiki pouk mate-
France Močnik (1814 Cerkno - 1892 Gradec), slovenski matema-
tik, reformator v avstrijskem šolstvu. Zahteval je, da učenec
pridobiva znanje s samostojnim razmišljanjem, ne pa da mehanič­
no računa po naučenih pravilih. V letih 1846 do 1853 je izdal
številne učbenike za osnovne šole in gimnazije, ki so bili pre-
vedeni v vse jezike Avstroogrske monarhije. Skupaj z njegovimi
metodikami ~o jih uporabljali tudi v Srbiji in na Hrvaškem vse
do konca prve svetovne vojne.
Feliks Klein (1849-1925), nemški matematik. Med drugim se je
ukvarjal z geometrijo in teorijo grup. Znan je njegov Erlangen-
ski program.
98
matike povsem pokvarili in jo ponižali na eksercir. Če sem te
stvari poskusil nekoliko popraviti in Slovencem lepo kašo sku-
hal, to še ni revolucija. Kar pa prvčkov tiče, se bojim, da se
za njimi sramežljivo skriva "nova matematika". Zaradi nje, prav
gotovo ne bo treba v gimnaziji ničesar spreminjati, še manj po-
pravljati. Seveda pa ni nemogoče, da bomo morali še k~j uvozi-
ti, da nam postane matematika bolj domača, saj kaj je dandanes
bolj slovensko kot je uvoz na vrat na nos.
Mladim ste poleg učbenikov namenili še druge knjige. Omenim
naj le vaše sodelovanje v SIGMI. Občutek imam. da se aadnje
čase bolj posvečate študentom. Ali je to res?
K matematiki, ki me zanima zadnje čase, prihaja res več štu-
dentov kot dijakov in učencev. Po pravici povedano, to, kar me
zanima danes, me zanima že od nekdaj. Le prej tem poglavjem ni-
sem bil kos in sam sem bil. Danes je matematično življenje pri
nas bolj razgibano in tudi študentje so, ki jih zanimajo ista
poglavja kot mene. Zato so mogoča predavanja in seminarji, na
katerih pa se, ponavljam, ne srečujem jaz s študenti, ampak se
jaz in študenti srečujemo z matematiko, z matematiko, s katero
bi se sam, brez njihovega sodelovanja, veliko teže seznanil.
Nikdar nisem nikogar vodil v matematiko - kadar koli se je komu
to zazdelo, mi je zameril - rad pa vsakemu, ki sam sili vanjo,
po svojih močeh pomagam. Bral sem nekoč, ne spominjam se več či­
gava, navodila za profesorja, kjer je bila naloga še bolj ome-
jena: ne voditi in ne pomagati, glavna naloga profesorja je ne
motiti študenta pri razvoju.
Ali načrtujete aa srednješolce oairoma osnovnošolce kakšno
novo knjigo?
Matematika je velika, morda se bomo še kdaj srečali.
Kaj me n i t e o PRESEKU? Ali boste aktivno sodelovali v njem?
Veseli me zagnanost uredništva. Pisati matematiko za PRESEK
je težko, teže kot za OBZOfu~IK. Pisati za OBZORNIK je spet te-
že, kot pisati poljudne knjige, poljudne knjige je teže pisati
kot srednješolske učbenike, le-te spet teže kot univerzitetne
Obaornik aa matematiko in fiaiko, strokovna revija, ki jo iz-
daja Društvo matematikov, fizikov in astronomov v Ljubljani.
gg
Božo Pečar: prof. dr. France Križanič - karikatura, 1973
100
učbenike, te pa spet teže kot monografije. O PRESEKU in o mono-
grafijah ne govorim iz svojih izkušenj, ne enega ne drugega še
nisem poskusil. Upam pa, da bom za PRESEK od časa do časa kaj
zmogel, monografije napisal gotovo nobene ne bom.
Kaj mislite o krožkih na šolah in o tekmovanjih?
Sam sem zrasel iz prirodoslovnega krožka na ljubljanski real-
ki. Prepričan sem, da je šolski krožek, v katerem sodeluje di-
jak zavzeto in aktivno kot sodelavec in soorganizator, izredno
pomembna oblika šolskega dela in lahko odločilno pripomore k ob-
likovanju osebnosti in k zasnovi življenjske poti. O tekmova-
njih ne znam dosti povedati, s športom se nisem nikdar ukvarjal.
Morda še nalogo, zgodbiao, nauk ali sporočilo bralaem PRESE-
~?
Kaj bi sporočal, kaj bi nauke delil, naloge zastavljal. Zgod-
bico pa lahko povem, ne eno, kar dve, v obeh bo pouk. Prva govo-
ri o koristi matematike, druga o lagodni poti v njen svet .
Vstal je nekoč Evklidov učenec in vprašal: lepo je in prav ,
kar me učiš, dragi učitelj, le to mi še razodeni, kaj bom od vse"
ga tega imel. Evk l i d pa je vzel novčič, ga dal asistentu in re-
kel: daj, nesi tole učencu, da se ne bo zastonj ubadal z matema-
tiko.
Drugo, prav tako iz antike, gotovo poznate, imena sem poza-
bil. Tiran si je najel učitelja matematike in zahteval kar naj-
lažji pouk zase. Pa je dobil odgovor: Ni kraljevske poti v ma -
tematiko.
Nauk obeh zgodbic pa je: brez lastnega veselja in brez trde-
ga dela nihče ne pride v matematiko. PRESEK in Križanič in vsi
drugi so lahko le pomočniki.
In vendar so ljudje, ki jim je matematika nu jno zlo, orodje,
da z njim rešujejo svoje probleme. Kaj pa oni?
Ti pač veselje in moč črpajo iz potrebe.
Ra z g o v or pri pravil :
Toma ž Pisanski
101