Domoljub V Lfubljani IS. februarja 1942-XX 55 - Š/ev. 8 razgled po svetu Vojna poročila Afriško boj'«*- v Afriki nif PO^hBeea- An" jležki ogledniški oddelki so razvijali le malo de-favnost v pokrajini Mekile. Skupine osmih bombnikov so ponovno napadle, zadele in zaigaie sovražna skladišča med Tobnikom in Marsa Matru-bom. Oddelki italijanskega in nemškega letalst\a to močno bombardirali vojDe napram ca otoku Malti. Angleži to poskuiaU bombardiraj _Be»lo Argos v Grčiji in nekatere kraje na Siciliji. >a splošno niso bombniki napravili posebne škode in tudi človeških žrtev ni hilft Le v Santa Maria di Leicodia je bilo med prebivalstvom šest mrtvih in osem ranjenih ter je tudi škoda na nekaterih stavbah omembe vredna. Neka patrola italijanskih torpedaih letal je na vzhodnem Sredozemlju zasledila angleški konvoj in pogodila neko sovražno kriiarko. Italijanski bombniki so uspešno napadli tudi aleksan-drijsko luko. Kusko bojišče. Rusi so nadaljevali z napadi na vsej nemško-ruski fronti, pri čemer so utrpeli nove krvave izgube. Vzhodno od Krima so nemška letala poškodovala veliko rusko prevozno ladjo. Veliko število nemškega letalstva je živah-D0 delovalo po vsem vzhodnem bojišču in prizadelo Rusom hude izgube zlasti na srednjem bojišču. Na severnem odseku rusko-nemškega bojišča so nemška bojna in strmoglavna letala uničila med drugim 178 vozil na saneh. Po jKjročilih je sedaj bojna črta na ruskem nekako sledeča: Peterburg—Ržev—Orel—Harkov—Azovsko morje. Bojite na Tihem oceana. Japoncem kaže sreča še vedno prijazno lice, zlasti okoli angleške trdnjave Singapurja. Japonski oddelki nadaljujejo z obkoljevanjem angleških jwslojank. Angleške čete Singapure — ko to pišemo — še vedno krčevito branijo, vendar so tudi nevtralni strokovnjaki mnenja, da so angleški veliki trdnjavi ure štete. To je — čeprav na svojstven način priznal — celo ameriški državni predsednik Roosevelt, ki je te dni slovesno prorokoval, da bo padec Singapurja zadnji triumf držav trojne zveze. kar ftoo-eveltu spričo dosedanjih velikih ame-riško-angležliih neuspehov, seveda nihče ne verjame. Japonska poslanska zbornica se bo, po poročilu iz japonskega Tokia, sešla na izredno slavnostno sejo naslednji dan po tistem dnevu, ko bo vlada dobila uradno poročilo, da je Singapure padel. Neka druga vest javlja, da so japonske čete pri obširnih bojih v pokrajini Sansi meseca januarja zajele 23.000 kitajskih vojakov. Japonske čete so vzdržale z japonsko-čungkingikimi četami kar 327 zmagovitih spopadov. Kitajci zaznamujejo 1900 mrtvih, neštevilno ranjenih in velike izgube orožja. Nemško uradno poročilo javlja kot najnovejšo vest Spopad med nemškimi in angleškimi pomorskimi silami v liokavskem prelivu in v zapadnih vodah Severnega morja. Na kratko povedano se je pripetilo sledeče: Nemški oddelek, obstoječ iz bojnih ladij »Scharnhorst«, »Gneisenau* in kri-žarke »Prinz Eugen« se je spoprijel z angleškim vojnim brodovjem in je potopil en angleški ru-žilec, v zračnih bojih pa je bilo pri tej priliki uničenih 43 angleških letal. Nemci so izgubili samo 7 letal in en stražni Čoln. Še nekaj novic Zasluge dr. Todta. Te dni se je med službenim poletom smrtno ponesrečil eden najzaslužnejših Hitlerjevih prijateljev in sodelavcev nemški minister general dr. Todt. Z njim je izgubila «emcija enega svojih najpomembnejših mož. Bil je med najboljšimi organizatorji, kar jih je kdaj svet poznal. Todtovo ogromno delo sestav-jajo nemške avtomobilske ceste, Siegfridova utrjena črta na nemlko-Irancos7ii meji in utrdbe ob Atlantskem morju. Haggardova povest »Dekle i biseri«, ki ste jo toliko želeli, bo izšla v »Slo-yencevi knjižnici« čez nekaj tednov. gene Japon'ka bo vodila vojno do konra. Japonski eral Salo je imel te dni pred proračunsko komisijo v Tokiu govor, v katerem je rekel, di si Ansieži in Auierikanci ne morejo vec delati m-kak h utvar, zakaj zmapa se že smeji Japoncem v VzJiodni Aziji. Tudi padec Gibraltarja in Sueza v Sredozemlju je po mnenju tega generala le se vprašanje časa. Kadar se bo ta črta zrušila in bosta zasedeni Indija ter Avstralija, bo konec angleškega imperija. Izkrcanje Nemcev v Angliji ni več jjotrebno. Turčija se zanaša sama nase. Nedavno bo priredili v Turčiji leden za štedenje. Ob tej priliki je govoril turški finančni minister Puan Agrafi, ki je izjavil, da se je turška vlada trudila zlasti za to, da bi ohranila turški proračun v ravnotežju in to kljub težavam vojnega stanja na svetu. Vlada stori vse, da bi trdno ohranila vrednost denarja. Praktično se skuša povečati proizvodnja, zlasti proizvodnja poljedelskih pridelkov. Zaradi prometnih težkoč na svetu je uvoz v Turčijo zelo oviran in zato skuša turška vlada z vsemi sredstvi pospeševati razmah domače industrije. Ta industrija naj prepreči oskrbo Turčije vsaj z glavnimi potrebščinami. Svila ii apna in premoga. Nemška tvrdka barvi! (I, G. Farbenindustrie) je uresničila davne sanje kemikov, da se umetne svilene niti proizvajajo povsem na sintetični način z izkoriščanjem neorganskih snovi. Dosegli so proizvajanje svile iz apna in premoga! Apno se spremeni v karbid, ta pa — pomešan z vodo — v acetilen. Z nadaljnjim prenarejanjem nastane vlakno, ki vsebuje 64'/« klora in je trpežno v suhem in vlažnem stanju. Ta svila je glede na elektriko boljša kot naravna svila in je boljši prevodnik toplote. Zato je jako primerna za izdelavo oblačil proti kislinam, za ribiške mreže ild. Le to napako ima, da se pri vročini 80 stopinj Celzija zmehča in zato je ni moči likati. Toda nemška tehnika je odstranila tudi to slabo stran nove umetne svile. Proizvedla je novo sintetično svilo, ki ima ime »svila-perl m«. Ta svila je primerna tudi za obleke, je bolj prožna n čvrsta kot naravna svila in se lopi šele pri 270 stopinjah Celzija. NemSka industrija ne misli s to novo svilo prepoditi s trga dosedanje blago, pač pa hoče z njo kriti potrebe, ki jih je bilo doslej treba kriti z uvoženim blagom iz kolonijskih dežel. KRATKE 2 m snega je zapadlo v okraju Cijankiri v Turčiji. Divjajo tudi silni snežni viharji. Hišne številke so uredili v nemškem Mainzu nad luknjicami v ključavnici pri kljukah vežnib vrat. Steklene britvice za britje se je posrečilo izdelali v Italiji; pišejo, da so po kakovosti enakovredne jeklenim. Tramvajski vozači in sprevodniki v nemškem Dessau so dobili od svojega ravnateljstva termo-steklenice, v katerih dobe enkrat čisto juho, enkrat kavo. Nemški brivci so zmagali v Budimpešti v brivski tekmi med Nemčijo in Madžarsko. Da bodo mogli pridelati rei gočivja so ludi na ilolandskein zelo omejili znano pridelovanje tulipanov. Čevlje iz lesnega papirja so dali v promet na Norveškem. Smrtno se je ponesrečil med službenim poletom nemški minister dr. Todt. ... 2« hiä in trgovskih zgradb je pogorelo v ameriški Filadelfiji. 45 stopinj toplote v senci kaže toplomer v Buenos Airesu v Južni Ameriki. Velesejmskih prireditev 1. 1942 v Nemčiji ne bo, je odredil nemški minister za propagando. Umrl je italijanski veleposlanik pri Vatikanu Bernardo Attolico. Kitajski maršal CangkajSek je dospel v Indijo, da se posvetuje z angleškimi oblastmi. i Za eno uro naprej so premaknili 9. lebrua-jj čas v Združenih državah; mislijo s tem samo na razsvetljavi prihraniti 73U milijonov kilovatnih ur na leto. V Pariz« so te dni odsekali glavo — prvič po ' 55 letih — neki ženski, ki je umorila svojo pet. letno hčerko. Poseben odbor za sprejem otrok is Francije (otrok vojnih žrtev in vojnih invalidov) je hil ustanovljen na švedskem. Egipt.kj kralj Faruk je razpustil parlament In Izdal odlok, po katerem sklicuje novo sku|>šči-no za 30. marca. Zaradi silnega mraza so ostali nekateri dan. ski otoki brez hrane; so v zvezi s celino le po letalih. Madžarska vlada se je te dni posvetovala o pripravah za izvolitev namestnika in naslednika ~ državnemu upravitelju regentu llorlhyju. * Na ruskem bojišča je 8. februarja padel skupinski voditelj hitlerjevskih napadalnih oddelkov Paul Moder. Da bi Siedili z elektrike, so zadnje dni v Svici odpravili vse nedeljske izlelniške vlake. V zadnji vojni je bilo v Franciji razrušenih 70.000, poškodovanih pa 200.000 hiš. (V prejšnji svetovni vojni razrušenih 375.000, poškodovanih pa 570.000 hiš). 6800 stopoie vodi v svetišče na 1500 m visok hrib pri mestu Tajšanu na Kitajskem. Vsa švedska obala ie v debelem in trdem ledu: dohod do švedske obale je mogoče samo z zahoda skozi ozek prehod, ki so ga izklesali v ledu pred Göteborgom. Državnim nameščencem so povišali plače v Turčiji za 25%. Z letališča v Buenos Airesu v Argentini so bo dvignil ta mesec z balonom v stratosfero znani profesor Piccard. Diplomatske iveie I Italije, Nemčijo in Japonsko so pretrgale: Brazilija, Urugvaj, Paragvaj, Bolivija, Ekvador in Peru. Argentinija in Cile sta v običajnih zvezah z državami Osi. Silovit orkan je divjal ob španski In sredozemski obali; trgal je zemljo ter v vrtincih dvigal v zrak drevje, kamenje in grmovje. V Bolgariji so se posrečili pn-kusi za pridobivanj bencina iz slabega premoga. Do nadaljnjega je ustavljena letalska sveca i — letalska pošta — med Avstralijo in drugimi " državami. Do odstopa egiptovske vlade je prišlo zaradi spora med kraljem Farukom in med vlado. Ameriško časopisje kralja napada. Na vzhodnem bojišču je padel letalski stotnik Wilhelm Stiess, eden najslavnejših nemških letalcev. Za vojsko porabi Anglija na dan 12 milijonov luntpv šterlirigov. Nemška vojska se bori tndi za male narode v Evropi, je dejal nemški guverner v zasedeni vzhodni Galiciji. Madžarsko ljudstvo se pripravlja, da bo z večjimi silami poseglo v drugo razdobje vojne v Rusiji. Zaradi povečane voine nevarnosti so v ameriškem Newyorku zvišali zavarovalnine za ladjo za 25%. Tudi Bolgarija se Iio letos udeležila bolgar-skega_ velesejma v Plovdivu. Vse banke, ki delajo s tajim kapitalom, je zaprla japonska vlada. Važna, večdnevna posvetovanja v večnem mestu je imel z merodajnimi čiuitelji nemški državni maršal Göring. Morje med Javo, Sumatro, Avstralijo in Ma-lajo. se bo v bodoče imenovalo »Morje veliko vzhodne Azije«, je sklenilo japonsko vrhovno poveljstvo. Umrl je 78-letnl ameriški general Patrick, » znan ameriški vojskovodja v prejšnji svetovni vojni. Krnh s primesjo 35% koruzne moke pečejo sedaj v Bolgariji. 17 milijonov pisem je šlo od konca decembra 1941 preko Osrednjega urada v švicarski Ženevi za vojne ujetnike in obratno. Z oddajami je jenjala radijska postaja v angleški vzhodnoazijski trdnjavi Singapur. Novo norveško vlado jc sestavil Quisling; pišejo, da bo sklenila ločen mir z Nemčijo. Dopisniki! PoSitjnjle nam topel redno novice. Širite naie časopis/« (Povest lz iasov cesarja Septimija Severa, 193—211.) Hodil je po morskem obrežju aleksandrijskem in se delal, kakor da bi prešteval mimoidoče. Nestrpno se je oziral zlasti po ženskem svetu in mrmral sam s seboj nerazločne besede. »Kje vendar hodile je začel naposled glasneje govoriti, »Ali se je v zemljo vdrla? Ali je v morje padla?« Ne, zaželene in pričakovane pa ni hotelo biti od nikoder. Prob je bil lahkožlvec in sin cesarskega sodnika Akvila. Mračno je gledal predse. Iz oči mu je gledala togota in jeza. Da bi je ne bilol Nje, Po-tamiene, ki je biia cvet aleksandrijske mladine, roža med dekleti, palma med ženskim svetom. V najlepših letih. Visoko vzrasla dosti izobražena, nadarjena. »Ni je in je ni!< se je spet hudoval. Ali je ne bo? Kaj pa sem jaz? Ali nisem sin cesarskega sodnika?« »O, Probet Slabe volje?« ga je ogovarjal Sul-picij, sin vojaškega prefekta. »Pusti mele »No, not Tako ne boš' govoril s svojim starim prijateljem.« »Imam druge opravke. Ti me samo motiš in oviraš.« »A tako? Pa ne da bi bil Amor1 ranil tvoje srce? Kaj?« »Pusti me, pravim. V napotje si mi in v oviro!« »Tako ti govoriš svojemu prijatelju?« »Ne moti me, prosim te.« »Že vidim. Strašno te ima sladki Amor v oblasti. Nisem mislil.« Jezno se je Prob obrnil od svojega mladostnega, prijatelja. Videl je, da se ne mara danes z njim ne meniti, ne pajdašiti, »Ne bo je, ne bo je. Tako ravna s sodnikovim Binomi Zapomnila me bo!« Ozrl se je okrog sebe. »Ahl Tamle pa grel Prejasna, presladka moja radost in veselje, moja sreča in moje življenje!« Oziral se je po njej in spoznal, da se je zelo zmotil. Tista, ki jo je zagledal, ni bila Potamiena, bila je le Silvija, njegova znanka iz mestnih ulic, sicer čedna in zastavna oseba in sedaj, ko one ni bilo, tudi njemu dobrodošla. »Silvija!« Poklical jo je k sebL »Oprosti, da te nekaj vprašam.« »Kar hočeš, jasni Probe!« »Potainieno čakam. Pa je ni I Kaj meniš, zakaj je ni? Saj si bila, kolikor vem, njena prijateljica in tovarišica.« »Ne vprašuj me zanjo!« »Zakaj ne? Ali je ve ne poznaš?« »Nočem je poznati« »01 Zakaj pa ne? Ali ti je morda ženina od-jedla? Mogoče je vse.« »Ali še ne veš, jasni Prob, kaj je z njo?« »Ne vem. Pa ne, da bi —?« »Res je!« »Kaj je res?« »Izneverila se je nam in vam.« »Kaj hočeš s tem reči?« »Začela je zahajati k Origenu.« »Kdo je ta Origen? Ne spominjam se ga.« »Ali res ne veš? Origen, Leonidov sin —« »Sin Spartanskega kralja? KI je že davno padel pri Termopilah? Silvija — kaj pa govoriš?« »Ali samo tega Leonida poznaš?« »Imam slab spomin za imena.« »Za moška, kaj? Pa ženska imena toliko bolje poznaš.« »Ne draži me I« »Stavim, da veš za vsa ženska imena cele Aleksandrije, kakor" je velika.« »Stavim, da ne vem.« »Morda se mi je res malo zareklo. Ali več kot za polovico imen pa veš.« • Bog ljubezni. »Mmmmt« In se je obrnil vstran. »Probi Jasni Prob!« »No, kaj hočeš?« »Nič. Vidim, da me ne maraš poslušali.« Zdaj se je pa ona obrnila na svojo pot in odšla za svojo tovarišijo. Prob pa je potegnil za Sul-pieijem; oba skupaj sta pa začela po nizkotnih pivnicah častiti Venero in Bakha. Ce bi bil svet vedel in znal, kdo je Prob, bi ne bil nikoli mogel misliti, da ima v Probu pred seboj sina namestnika cesarskega sodnika ... »Ti, ti, ti,« je pričel jecljati Sulpicij in jezik se mu je zapletal, »pred eno uro me pa nisi hotel poznati.« »Pusti me noi Kar je bilo, je bilo.« »Zakaj me pa nisi... no, nisi hotel poznati?« »Pusti me no) Lepo te prosim.« Tako bi se bila lahko pričkala celo noč in razdirala prazne besede, če bi ne bil Sulpicija premagal vsepremagujočl zaspanec. Prob je pa kolovratil še naprej. »Jezen sem,« je govoril sam s seboj, »jezen sem in na jezo moram piti... piti...« II. Krmežljavo je gledal Prob naslednjega dne okrog sebe. Ni se mogel jasno spominjati, kaj je bilo vse včeraj, kje je hodil in s kom je imel opravka. Počasi so se mu budile misli, počasi so vstajale predstave, vse je šlo le počasi naprej. »Potamiena... Sulpicij... Silvija... Leonida... Origen... in spet Sulpicij.« Počasi so 6e budile misli, vstajale so slike, imel je namen, sestati se s Potamieno, pa mu je vmes prišel Sulpicij ... »AhaI 2e vem. Nič ga nisem bil vesel. Zakaj že ne ...?« Potem je nastopila Silvija ... »Ahal Se že spominjam! Nekaj ml je začela praviti, da s Potamieno ne bo nič.« »Rad bi vedel, zakaj ne? Kako bi zvedel? 2e vem!« Vstal je in se namenil na pot k čarovnici in vedeževalki Vanufriji. Tam je upal dobiti pomoč. Kakor jo je že tolikokrat. Skrivnostno se je plazil po zatemnelih aleksandrijskih ulicah, dokler se ni priplazil do bivališča, kjer je Vanulrija, skrivnostna starka, uganjala že nekaj let svoje čarovnije. Potrkal je. »Kdo?!« se je oglasil skrivnostno zadirčen glas. »Kdol Ali me Sie ne poznaš? Odprl!« »O, Prob, prejasni Probi Kaj te je pa pripeljalo na prag stare Vanulrlje, kaj?« »Odprli Kaj čakaš!« »Slabe volje je danes moj ljubi Prob, slabe volje,« je godljala starka sama s seboj. »Odpri že not Da bi te Jupiter!« Počasi je odpirala starka. Kakor bi se jI nikamor ne mudilo. Ali kakor bi nalašč hotela dražiti nestrpnega Proba. »Kaj pa je, Prob? Ljubezen?« »Ne poizveduj! Delajt Pomagaj!« »Kaj pa naj naredim? Vsaj povej, kaj ti je treba?« »Pijače!« »Abal Carovne pijače.« »Pa hitro! Se. danes!« »Aha, aha! Malo rožnega cvetja, vijoličnih koreninic, to bomo skuhali v vinu. Potem pa kruh; vanj pa Šopek tvojih las. Pa ne od tam« — mislil jih je odstriči na sencih — »ne od taml Z vrha glave. Tako! Dobro!« • »Ali bo pomagalo?« »Moral Zvečer pošlji po pijačo. Ali naj jo pošljem kar jaz? Kam pa?« »Prob bo sam poslal pijačo, kamor jo bo sam hotel. Tebi, Vanufrija, nič ne zaupam.« »Ohol Prej me prosiš pomoči, potem, ko ti pomagam, m! pa ne zaupaš!« »Da me boš dala spet v zobe ljudem. Ali še veš, kalto je bilo?« Vanufrija našobl svoj že itak zgubani ln na-grbančeni obraz in se dela nevedno. »Zvečer bom poslal sužnja k tebi. Upam, da bo do takrat pripravljeno.« Vanufrija bi se bila obotavljala in izgovarjala in opravičevala, kakor je bila že vajena. A ko ja začutila med prsti težo zlatnikov, je napravila na vso moč prijazen obraz? »Bo, zlati Prob, bo. Vsa bo v redu.« Ko pa se je Prob izmotal iz njenega brloga, je zažugala in zagrozila: »Pri samem Jupitru!: Zvedela pa bom, komu boš dal mojo čarovnijo. Ti mlekozobec, ti, zaonegavljeni in nezaupljivi!« »Zdaj pa moram še dognati, zakaj bi se Potamiena nam izneverjala, ali kako je že rekla Silvija. Kdo- bi neki to vedel? — Aha! Silvija sama. O kom je že govorila? O nekem Leonidu.c In je blodil po Aleksandrijl, kakor bi bil iskal, kam se je izgubil včerajšnji dan. »Silvija!« »Ah ta ženska! Užaljena Je bila včeraj, to vem. Ali se pa vsaj dela ožaljeno. Samo da se človek mora pred njo poniževati. Vendar moram do nje! Moram!« In jo je iskal kakor se išče zaklad, dokler ja ni iztaknil. »Silvija I« Sla je mimo njega in se še ozrla ni vanj. »Prokletal« je še zabrusil za njo, ko je njegovo oko obstalo nad zbirajočo se vedno večjo množico na trgu. Keriks (klicar) je na dolgo in na široko oznanjal razglas božanskega cesarja Septimija Severa, (Nadaljevanje prih.) Druga knjiga „Slovencev« knjižnice" MARIANNA SIRCA je izšla v ponatisu. Dobite jo pri vseh naših zastopnikih po farah in naših podružnicah ter po vseh knjigarnah. Kupite to knjigo, ki čudovito lepo opisuje nesrečno ljubezen bogate Sardinčanke do razbojnika Simona. Prav tako je izšla zgodba o početkih človeštva ki jo je spisal Rider Haggard. Naročite se na drugo polovico „Slovenčeve knjižnice", ki jo bomo začeli z znamenito povestjo J. JALhNA OVČAR MARKO Za naročnike „Slov. knjižnice" stane vsaka knjiga le 5 lir 3 je novega m d lz Ducejevcga sklada je Visoki komisar podelil zakoncema Anžiču Antonu in Joželi iz Bizovika 83, obč. Dobrunje, nagrado v znesku 600 lir ob rojstvu dvojčkov. d 63 letnico poroke sta obhajala pretekli te den zakonca Košmerl Ivan in Terezija roj. Starec v Sodražici, ki sta oče in mati g. župnika pri sv. Petru v Ljubljani Alojzija Košinerla. Na mnoga leta! d Nor doktor bogoslovja. Na Gregorijanski univerzi v Rimu je bil promoviran za doktorja bogoslovja g. Mirko Humar, kaplan v Komnu. Mladi doktor, ki je vrtojbenski rojak, je pred prilično letom dni pel novo sv. tnalo. Promoviral je na podlagi teze: >0 osmih blagrih v ruski mo-ralki«. Ko se z novim doktorjem veselimo uspeha, ki ga je dosegel, mu tudi toplo čestitamo! d Tridnevnica v baški dolini. Z ogromno udeležbo ljudstva se je vršila pri nas tridnevnica, pri kateri smo obnovili ljudski misijon. Tridnev-nico je vodil misijonar č. g. Gregor, ki je v jasnih, klenih in pretresljivih govorih dvigal duše k Bogu. Fantje in možje, dekleta in žene so ob zaključku v velikem številu pristopili k obhajilni mizi. Združeni okoli -božje Resnice bomo ostali s krepko dušo! — V Kragujevcu v Srbiji je nenadoma izdihnil svojo mlado dušo podmelški rojak Boris Kuštrin, ki je lani dovršil srednjo šolo, v rosni mladosti 20 let. Bog potolaži spoštovano družino! d Najvišja prodajna cena ia slike, polrebne -a osebne izkaznice je za štiri slike v izmeri 4.5 X 5 cm 12 lir. Tako je ukazala pristojna oblast. d Napise ia risbe, naperjene proti sedanjemu 'edu, morajo lastniki prizadetih poslopij odstraniti vsak dan vsaj do 11 dopoldne, sicer bo kazen. d Velik uspeh slavnih pevcev. V tržaški operi sta gostovala najslavnejša italijanska pevca so-pranistinja Marija Caniglia in tenorist Benjamin Gigli. Oba pevca sta nastopila v operi »Ples v maskah« ter sta doživela ogromen uspeh. Gledališče je bilo že nekaj dni poprej razprodano. Gigli je nato nastopil še enkrat v operi »Boheme« d Skoraj 1800 porodov je bilo lani v ljubljanski ženski bolnišnici. d Da bi imeli dovolj jedilnega olja, bi morali v naši pokrajini - tako so izračunali strokovnjaki - pridelati 500 vagonov sončičnega semena in s tem semenom zasejati 2500 ha zemlje d Omejitev obiskov v ljubljaa. bolnišnici. Radi pravilnega opravljanja službe in notranjega dela, so obiski v ljubljanski bolnišnici omejeni na čas h? i i , Na klinikah (ob sredah, sobotah in nedeljah) pa od 13. do 14. d 6,498.881 m3 vode so porabili Ljubljančani v preteklem letu. Povprečna poraba vode na dan in prebivalca je znašala 190 litrov. d Prodaja alkohola občinstvu bo po novi na-redbi ministrstva omejena. Vrste žganja se bodo mogle kupiti samo v lekarnah in z zdravniškim receptom. d Smrt dveh uglednih gospodarjev. V duhov- niji Stomaco je odšel po svoje zasluženo plačilo ugledni kmečki gospodar Franc Bralina. Skrbni oče in za vse dobro vneti mož in kmetovalec je vzgojil 6 sinov in eno hčer. Čeprav mu je življenjska družica umrla že pred 15 leti, je s svojo uvidevnostjo in brihtnostjo vzorno vodil svoj dom. Dočakal je lepo starost 80 let in užival spoštovanje domačinov in sosedov. Naj mu sveti večna luč! Njegovim domačim, zlasti sinu Albinu, ki pastiruje na otliški strani, naše iskreno sožalje! — V torek, 3. febr. je pretresla prijazno šebrelj-sko ptanolo žalostna vest, da je v bolnišnici v Go-riziji jx> kratki bolezni iu nepričakovano umrl Filip Škvnrča, posestnik in znani trgovec. Smrt delavnega, razgibanega in uglednega pokojnika ni samo bridek udarec za družino, ampak inula izguba za vso sosesko. Omahnila je krepka roka. ki naj bi dobro in pravilno vzgajala številno družino. med katero je več tantov, odpadel je zrel. podjeten mož, ki je znal skrbeti za dom in je bil v spodbudo sosedom. Zr.ačajnega, okrog 50 let starega rajnkega bomo ohranili v lepem spominu; njegovo žalujočo družino naj pa tolaži nebeški Oče in zavest, da žalujejo z njo vsi, ki so ga poznali I Slike presv, Srca Jezusovega v spomin na pobožnost deveterih prvih petkov dobite po vseh župnih uradih tako v Ljubljani, kakor po deželi. Kupite jih pa lahko tndi v pisarni Katoliške akcije v Ljubljeni — Pred škofijo št. 1. Kupujte knjigo »Družina v ledeni dobi«, ki jo je spisal Ridder Haggard, pisec tudi znamenite povesti »Dekle z biseri«, ki bo r prav tako v kratkem izšla! d Zimske nezgode. V kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov so v tem mesecu sprejeli tri žrtve, ki jih je zahtevalo zimsko veselje. Železniški uradnik Bogomir Lapanja iz Novega mesta si je pri smučanju poškodoval levo nogo, Franc Türk, sin kočarja iz Orehovice, si je pri sankanju zlpmil nogo, 31 letni Leon Bakše iz št. Jerneja pa si je pri smučanju zlomil levo nogo. d V tržiško bolnišnico so prepeljali 20 lelno Doro Kobal. Šla je v gozd. Pri nabiranju dračja pa je naletela na slaro granato iz prejšnje vojne. Nevede je z drvom udarila ob granato, ki se je razpočila ter so drobci dekleta močno poškodovali. d Vino se ne sme izvažali. Pretekli teden je izšel odlok, s katerim je prepovedan izvoz vseh vrst vina iz naše pokrajine. Slični ukrepi so bili izdani tudi za druge pokrajine. Iz naše dežele je šlo v zadnjih tednih mnogo prvovrstne kapljice v sosedno Ljubljansko pokrajino. Zlasti živahno povpraševanje je bilo po briški rebuli, katere se je mnogo prodalo in izvozilo. d S hudimi ozeblinami v bolnišnico. V kandijsko bolnišnico so se v leku tega meseca zatekle EVANGELIJ vir miru v družini (Pij XII. novoporočcncem.) Družina je počelek družbe. Kakor ie človeško telo sestavljeno iz živih ielle ki niso ič SSÄ'ÄÄRÄäSt nega ki D,°"™£D1,k mir, je Irebn, Kristus in n*i iCRa- kilr,iim »'oictia iridigli* nie in va ,,v!i žrtvovati svoie tež- li ve s nr , -., e1!6'- v k,,,likor se «>e nezdruž. nive s pravicami in • j____. štiri žrtve mraza, ki je zadnje dni meseca januarja divjal po vsej Dolenjski, in ki je bil tako hud, da se je marsikdo, ki ga je delo sililo stran od peči, nalezel ozeblin. Zaradi močnih ozeblin na eni ali obeh nogah so doslej v kandijsko bolnišnico prišli 17 letni Marolt Leopold, ključavničarski pomočnik iz Škocjana, posestniški sin Joža štefančič iz Znnnovcev v občini sv. Križ, in brata Jože in Andrej Dime iz škocjana. Primerov ozeblin je bilo brez dvoma veliko, le da se jih malo zateče v bolnišnico in to nadlogo preganjajo doma kar sami. Marsikdo jih bo preganjal še tudi prihodnje leto. d 10.000 lepotic se je udeležilo nedavno v Milanu tekme za najlepši nasmeh. Ocenjevalna komisija je razdelila deset nagrad. Prvo nagrado je prejela Andriana Serra iz Rima, ki jo ho hkrati ugledna kinematografska tvrdka zaposlila pri sestavi svojega najnovejšega filma. d Mraz popušča. Odkar je zapadel sneg, se vreme počasi južni in postaja toplejše. Sprememba se vrši polagoma. V četrtek, 5. febr. zjutraj smo imeli v goriškem ljudskem vrtu še 6 stopinj pod ničlo in dopoldne so bile še vse ulice poledenele. Sonce v po|>oldanskih urah počasi topi sneg in led, v hladnih nočeh pa zopet zmrzuje. Po kraški planoti je zadnje dni sonce pridno razjedalo sneg in je že skoraj povsem kopno. Vipava je še docela zamrznjena, ledena plast pa postaja prozorna in kaže razjioke. Kaže, da smo najkrutejše ostrine letošnje zime že pretrjieli. d Žrtve poledice. Na poledenelih tleh je padla 29 letna Marija Zupančičeva iz Sadne vasi pri Dvoru in si zlomila desno roko. Prav enaka nesreča se je pripetila 36 letni krojačevi ženi iz Semiča Angeli Brumskoletovi. Levo nogo si je pri padcu zlomila gozdarjeva žena Marija Weis-sova iz i'redgrada pri Starem trgu ob Kolpi. Vso tri se zdravijo v novomeški ženski bolnišnici. d Izpremembe v poštnem okolišu. Dostavnemu področju pošte Ljubljana 1 je bil te dni priključen del področja, ki je doslej spadal k pošti Ježica, a je upravno pod mestno občino. Mejne ulice so Stoženska, del Tyrševe in Zupanova. Od pošte Ježica odpade del hiš v Stožicah, vodovod, smodnišnica in Brinje. d Pristojna oblast je sklenila, da bo do nadaljnjega v svetlih luninih nočeh ukinjena cestna razsvetljava v mestih. d 2589 štipendij za sirote in sinove železničarjev je podelil skrbstveni urad prometnega ministrstva za tekoče šolsko leto. d Cemu je potrebno dvigniti pridelek olja. Nedavno je kmetijsko ministrstvo ukrenilo vse potrebno za povečanje oljčnih nasadov kakor tudi za kakovostno izboljšanje oljke, da bi bil na ta način dosežen letošnjo jesen mnogo večji pridelek oliv in z njim tudi olja. Pred sedanjo vojno je vsak prebivalec Italije porabil lelno povprečno po 11 do 12 kg maščob, od česar je odpadlo običajno p0 4,1 in 4,7 kg na olivno olje. Toda novo okoliščine so prinesle nove odjemalce in uživalce maščob in zalo so bile potrebne omejitve v porabi, obenem pa je bilo poskrbljeno, da' se bo dvignila količina oljčnega pridelka, nakar bo mogoče spet spravili v ravnotežje ljudske potrebe po maščobah. d Proslava dvatisofletnice smrti rimskega zgodovinarja Tita Livija. Ker poteka letos dva tisoč let od smrti znanega rimskega zgodovinarja Tita Livija, so v Italiji organizirali večje proslave, katerih uvod pa je bila proslava v rimski Akademiji. K slavnostni seji so prišli tudi prosvetni minister, državni podtajnik v predsedstvu vlade, predsednik Akademije, zastopniki korporncijske zbornice, stranke in drugi člani. Clan akademije senator profesor Cardinali je imel predavanje o pomenu Tita Livija za rimsko zgodovinopisje in za pojmovanje rimskega izročila. d Dober želodec mora imeti požarevski briveo Božidar Davidovič, ki je za stavo 150 din pojedel v 2,) minutah nič manj kakor 70 »šamrol« in pri tem spil samo en kozarec vode. Nazadnje je So kosov mU Je ' Zakaj S'ave ni poviSal na 8,0 d Nov način zdravljenja raka. Profesor na luve s pravicami in s koristmi druoi hin I m„,i£i "VJ "acJ" ««/avljenja raka. Profesor na skupnosti. Koristmi drugih in — medic nskl in fizični akademiji v Florcnci Carlo I Hoberti Je prikazal občinstvu nov zelo zanimiv način zdravljenja raka z uporabo večjih količin insulina. Poskusi so pokazali, da so se ognjišča rakovo novotvorbe po 25 dnevih občutno manjšala. Sporočilo prof. liobertija jo z velikim zanimanjem zasledovalo občinstvo, sestavljeno iz visokih osebnosti iz zdravuiških in znanstvenih krogov. d »Obdelajte vsako ped zemlje!c je jedro govora predsednika srbske vlage generala M. Ne-diča, ki je pred nedavnim preko belgrajskega radia govoril srbskim k meloni. d 23 stopinj C pod ničlo je bilo na Barju dne 13. februarja. Ridder Haggard je spisal knjigo »Družina v ledeni dobi«, ki je izšla v »Slov. knjižnici«, j»- Dobite jo za 5 liri "•C d Sami grobovi. Dne 4. febr. je v vipavskem trgu mirno zaspala v Gospodu gospa Amalija Me-sesnel, vdova po železniškem strojevodju. l'o rodu je bila iz uglediie Birtičeve družine v Zagorju ob Savi. Dočakala je nad 78 let. Dobri in skrbni maleri naj sveti večna luč, žalujočim domačim, zlasti sinu dr. Francetu, znanemu ljubljanskemu umetnostnemu zgodovinarju, naše toplo sožaljel — V Idriji je umrl tainošnji najstarejši faran Tone Krivec v 98. letu življenja. Po telesu je bil bolj šibak, toda vedno čil in do zadnjega zdrav. Kodil se je na Tolminskem. Kot šestleten fant je šel z doma za pastirja in pozneje za hlapca v kanomeljsko dolino. Z 20. letom je postal rudar in je vestno delal v idrijskem rudniku. Potem se je posvetil ognjegašlvu in je desetletja služil pod praporom sv. Florijana. Bil je veren, pošten mož, prava stara grča. Naj se spočije v Bogu, njegovim domačim naše sožalje. — Na uglednem idrijskem domu pri Zagodovili je v najboljših letih, stara okrog 4T> let, umrla gospodinja gospa Marija Rejec. Skrbne žene in postrežljive gostilničarke ne bodo bridko pogrešali, samo domači, temveč tudi številni gostje in prijatelji. Tudi za reveže, za katere je imela vedno odprlo srce, je njena smrt hud udarec. Naj ji bo Vsemogočni bogat plačnik, preostalim pa toplo sožaljel s Velik spmladanski sejem bo od 23. aprila do 4. maja v Zagrebu. Sejma se bodo udeležile tudi Italija, Nemčija, Madžarska in Švica. s Urad za nadzorstvo cen v Zagrebu je določil najvišjo ceno za svinjsko mast na 67 kun t kg. s Tovarno cigaret bodo zgradili v Velikem Bečkereku, sedežu srbskega Banata. s Smrtna nesreča v kamniškem okraju. 41 letni Jakob Vrankar iz Smartnoga se je podal s konjema spravljat bukev domov. Njegova 16 letna hčerka ga je še tistega dne našla mrtvega v nekem jarku. Najbrže je deblo pri padcu poškodovalo Vrankarja, mu zlomilo hrbtenico in mu zadalo smrtnonosne poškodbe. s Upokojen jo bil v Srbiji slovenski rojak Komad Fink, profesor požarevačke Trgovske akademije. s Mestna občina v Karlovcu ima ob Kolpi v Ozlju, nedaleč od meje Ljubljanske pokrajine veliko hitdroclektrično centralo, ki oskrbuje s tokom vso tamošnjo okolico in dobavlja tok po daljnovodu tudi v Zagreb. Elektrarna v Ozlju oskrbuje s tokom tudi sosednje kraje v Ljubljanski pokrajini, predvsem Metliko, Črnomelj iu Gradac. s Pouk nemških otrok. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je dovolilo, da se smejo nemški otroci v krajih, kjer ni nobene nemške ljudske šole, učiti privatno in da lahko delajo izpite v eni izmed sosednjih nemških šol. s 211 novih zadrug se je posrečilo lani ustanovili Zvezi srbskih kmetijskih zadrug. s Za upiikiijence. Dunajska železniška direkcija je obljubila odposlanstvu ujiokojencev, da bo storila vse, kar je v njenih močeh, da priskoči železniškim upokojencem na pomoč. Upokojencem bodo zvišali pokojnine. Vsi upokojenci morajo predložiti v svrho nove ureditve pokojnin overovljene prepise svojih dokumentov. s Svečnico so praznovali kot praznik na Hrvatskem. Tudi državni in samoupravni uradi niso poslovali. »Družina v ledeni dobi«, ki jo je spisal Ridder Haggard, je najlepše branje v dolgih zimskih večerih, jr, Stane le 5 lir. s V bolgrajski bolnišnici je umrl Radovljičan davčni uradnik Daniniir Cebulj. Večni mir! s 70 milijonov lir je dolučenili za ureditev nekaterih izboljševalnili del v Dalmaciji. s Enotno blagu za obleke. Posebni strokovni odbor v Zagrebu je določil enoten tip tkanin, edino dovoljen za izdelavo blaga za obleke. s Skoraj 11 milijonov dinarjev je vrgla zimska pomoč v Belgradu. s Okrožna hranilnica v Kranju je odprla svojo Slavno podružnico v St. Vidu ob Savi iu to v hiši aria Belca nasproti župni cerkvi. s Preko 4000 muslimanov živi sedaj v Zagrebu. s Pri smučanju se je smrtno ponesrečil 12 letni Anion Capuder, posestnikov sin iz Soteske pri Moravčah. Ko se je smučal, se mu je palica po nesreči odzad zasadila v trebušno votlino. Bil je na Golniku še tisti dan operiran, a brez uspeha. s Velike množine zlata in srebrnih predmetov v vrednosti več milijonov kun so našli v kleti neke židovske hiše v Sarajevu. s Zaradi hude zime je hrvatsko vojno ministrstvo naslovilo na vse hrvatske rodoljube prošnjo, da zberejo vse zajčje kože, iz katerih bo dala oblast izdelati topla oblačila za hrvatske vojake. s Vodnjak iz 14 stoletja so odkrili te dni v eni najstarejših zagrebških ulic. Vodnjak je bil zgrajen za škofa Avguština Kazotiča. Nagradno tekmovanje za pridelovalce krompirja Visoki komisariat je razpisal za Ljubljansko pokrajino nagradno tekmovanje za najboljše pridelovalce semenskega krompirja v proizvodni dobi 1942. Za tekmovanje je predvidenih 30 nagrad v skupnem znesku 23.800 lir. Prva nagrada znaša 3000 lir, potem se nagrade polagoma znižujejo in znaša zadnja 300 lir. Število in višina nagrad se lahko spremenila, ko se bodo nagrade dodeljevale, in sicer sorazmerno z doseženimi uspehi tekmovalcev. Prošnje za sprejem v tekmovanje se morajo predložiti do 31. maja 1942 pristojnim okrajnim glavarstvom. Kaj je treba v prošnji navesti, lahko vsak izve pri domačem županstvu, kjer zanimatelji lahko dobe tudi druge podatke. s Ko je pogoltnila kos kruha, se je zadušila 10 letna hčerka j>osestnika Alojzija Fuksa v Apačah. s Osemdesetletnico rojstva je praznoval te dni v srbski Jagodini solastnik svoječasue tovarne za harmonije na Vrhniki Alojz Luznik. Na mnoga leta! s »Spremni«. Predsedstvo hrvatske vlade je dalo na neko vprašanje pojasnilo, da morajo vsi državni uslužbenci brez ozira na položaj v uradu in izven njega glasno pozdraviti »SpremniI« in dvigniti desno roko. s Vsi novinarji, tudi inozemski, imajo na Hrvatskem pravico do 75 odstotkov znižane vožnje. a Obnovljeni hrvatski sabor ima 203 člane iz različnih poklicev in stanov; sklical ga bo jx>-glavnik Pavelič z dekretom. s Vidre lovijo na otoku Adi Ciganliji pri Belgradu, ki jo na tej divjačini posebno bogat. Lovijo jih v i »osebne pasli. Vidre so namenjene za bel-grajski živalski vrt. s 44.000 dinarjev za najrevnejše so poslali domov srbski vojni ujetniki iz Nemčije. s Nekaj con z belgrajskega trga. Meso (za kg) goveje 28—34, svinjsko 36, ovčje 22, konjsko 25 do 30, mast 30, klobase 50, lelne salame II. vrste 80 din; perutnina (za kg); kokoši 26, debele gosi 27, race 26, purani 21 din; dalje: fižol do 14 din, krompir 6—7 din, čebula 7—8 din, kislo zelje 8, mleko 6, med 44 din. To so predpisane cene, ki naj bi veljale od 1. do 10. februarja. s Vojne pokojnino. V zvezi z uvedbo vojnih pokojnin je italijansko vojno ministrstvo razglasilo, da bo te pokojnine izplačevalo finančno ministrstvo po svojem oddelku: generalnem ravnateljstvu za vojne pokojnine.. Vojno pokojnino lahko uživajo žena, otroci ali pa starši padlega vojaka. Ce je l>adli vojak zapustil ženo, mora ta svoji prošnji priložiti dokazilo o moževi smrti, poročni list, dokazilo, da ni bila zakonito ločena, krstne liste svojih otrok, j>opisati stanje družine, navesti po-datke o svojem možu in činu, ki ga je v vojski imel. Ce žene ne bi bilo več, imajo do pokojnine pravico otroci. Ce pa padli vojak ni zapustil niti žene niti otrok, pa se smela za pokojnino potegovati starša, če sta stara nad 60 let in nimata nobene pridobitne obrti. Ce pa je živa samo mati padlega vojaka, pa ima v vsakem primeru pravic« do pokojnine. s Nove cene za hrano po gostilnah. Srbski komisar za cene in mezde je izdal novo naredbo o cenah za hrano po gostilnah in restavracijah. Po tej naredbl smejo gostilničarji pri določevanju pripravljene hrane računali največ 100 odstotkov kot svoj brutto zaslužek od cene, ki so jo morali plačali za kupljena živila. Kupujte slike presvetega Srca Jezusovega v spomin na pobožnost deveterih petkovi s Zmanjšanje potrošnje kruha na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je odredil, da se gostom v vseh javnih lokalih ne sme dali več kot štirikrat na dan po 50 gr kruha. Tudi močnate jedi, ki imajo več kot 50% moke ali več kot 20% sladkorja, se bodo dajale samo en dan v tednu. s Pohorje je spet odprto. »Marburgerzeitungc poroča, da je poveljnik varnostne policije in SD za Spodnji Štajer zdaj preklical prepoved obiskovanja Pohorja. s Tudi zagrebški mesarji bodo dobili lepe sodobne mesarske stojnice. V ta namen je bila te dni sprejela |>osebna deputacija mesarjev pri zagrebškem županu, kjer je bilo govora o teh stojnicah. Stojnice bodo začeli graditi že v zgodnjem poletju in jih bodo postavili v Ivančevi ulici. Itaz-[>oredl>a v gradbenem načrtu je prav posrečeno zamišljena. V podzemlju tržišča bo tudi velika dvorana, v kateri bo prostora za najmanj 600 ljudi. Stojnice bodo že leta 1943 obratovale. s 14 milijonov dinarjev posojila je najela ni-ška občina pri svojih meščanih. Denar bo porabila za nakup potrebnih živil, drv in premoga. s Vsi okrožni načelniki v Srbiji so po naročilu srbske vlade izdali odredbe, po katerih je na njihovem področju najstrožje prepovedano delovanje vsem starim srbskim političnim strankam. s Klanje svinj prepovedano. Zaječarska občina je najstrožje prepovedala klanje svinj izpod 80 ltg težine. Posebno strogo je prepovedano klanje prašičkov. s 16 novih župnij so ustanovili v Zagrebu samo od 1. 1988 do danes. d Tudi do 2 m snega je zapadlo pretekle dni okrog St. Janža in St. Ruperta na Dolenjskem. Slovenski pregovori o srajci Bližje je srajca nego suknja. Če se pravdala dva, oba izgubita, dobi samo advokat; od pravdarjev pa je eden v srajci, drugi pa nag. Kjer žene so sestre, tam si jim srajce na plotu karajo. Kmet ne prede, vendar ne hodi brez srajce; kmetica prede, vendar ne hodi v dveh srajcah. Ko se vležeš k počitku, odpri srajco na prsih, da bo mogel angel varuh počivati na tvojih prsih. Lahka navada — železna srajca. Navada je železna srajca. Stara navada — železna srajca. J. ša.šclj. Akrobati matematike. Pred nekaj desetletji je sin nekega italijanskega cestnega muzikanta opravil pred akademsko izpraševalno komisijo odličen izpit o svoji računski darovitosti. V 50 sekundah je odštel število z 18 številkami od števila, ki je imelo prav toliko Svetilk. — V Ameriki je nedavno vzbujal veliko pozornost nek drug možganski akrobat. To je namreč človek, katerega možgani sestojijo prav za prav iz dveh, medsebojno neodvisnih polovic. Temu človeku ni nič, slikati hkrati dve različni podobi. Tudi različne članke piše po dvoje hkrati. Višek pa je to, da more tudi svoje računske naloge z obema rokama obenem pisati in izračunati. Novi grobovi m Umrli so: v Dravijah žel. kurjač v p. Franc Peterca, v Vevčah Uršula Bajželj roj. Tepina, v Tomačevem Dovč Ivanka roj. Klopčar, v Gor. Logatcu žena posestnika Samotorčan Karolina roj. Turlt, na Frankolovem pri Celju duhovni svetnik župnik Vaclav Ceh, v Rajhenburgu Uršula 1'ribo-žič. — V Ljubljani sta odšla v večnost: vseuč. profesor inž. Vasilij Nikitin in Jerica Gomilar. — Naj počivajo v miru! Zabavi ùv pouku. Nega oči Oči so med najobčutljivejšimi deli telesa. Zahtevajo dosti skrbnejše nege kakor ostali organi, L te nege običajno niso deležne. Če tc oči bolijo ali pa, če ti gledanje povzroča napor, daj, naj se oči spočijejo s tem, da jih za-preš. Paziti je treba na dobro razsvetljavo, Čita-nj« v ležeči legi je škodljivo. Če si bil dalj časa v temnejšem prostoru, ne stopi takoj v močno svetlobo, temveč se počasi prilagodi nanjo. Bolečine v očeh so včasih tudi posledica krvnega navala v glavo. V tem primeru pomagajo kopeli za noge. Kdor ima slabe oči, ki se lahko solzijo, si jih izmivaj vsako jutro z zelo toplim koprčevim čajem in nato z mrzlo vodo. Če si pregret, pa očesne kopeli opusti. Bolnim očem sveži zrak nikakor ne škoduje, kakor ljudje to pogosto mislijo. Čisti zrak ozdravi očesno bolezen prej nego pokvarjeni sobni zrak. Varovati se jc treba le vetra, prahu in žarke sončne svetlobe. Godba za kirurge »Münchn. med. Wochenschrift« popisuje novi aparat, izum prof. W. Gcmberga v Rostoku. ki zanesljivo ugotavlja pri očesnih poškodbah navzočnost in točno lego že tako malih, do ene desetin-ke miligrama težkih kovinskih drobcev, Dosedanje fotografiranje z Röntgenovimi žarki je kazalo samo senco, ki jo je vrgla kovina na očesno jabolko, in je torej nudila samo približne podatke. Kirurg ni vedel pred operacijo, kako globoko se je za-ril drobec v oko. Novi eparat deluje s pomočjo radio valov. Njegov zvočnik ostane nem, če ne ugotovi iskalec v obliki cevke nobene kovine v očesu, a se takoj oglasi, če jo zasledi. Ta glas narašča v bližini drobca in pojema pri oddaljenju, kar zdravniku pomaga pri »slušnem otipavanju« poškodbe. Visoko cviljenje govori o magnetičnem (železnem, jeklenem, niklovem itd.) drobcu, ki se lahko odstrani z magnetom. Nasprotno kaže nizko zamolklo petje ostale kovine, les itd. V tem primeru ve zdravnik, da bo moral izvršiti očesno opcrccijo. Nekaj zanimivosti Najmanjša stalnica. Zvezdama na Mountu Wil-sonu je odkrila doslej najmanjšo zvezdo-stalnico, kar jih poznamo, pravo pritlikavko s komaj 6400 kilometrov premera. Premer naše zemlje ima 13 tisoč km, najmanjša zvezda stalnica je torej res majhna. Toda njene ostale lastnosti se zelo razlikujejo od zemeljskih. Nova zvezda sestoji iz phn?.'. k' i® dosli teži' kakršna koli snov na zemlji. leniŠKa žoga, ki bi jo napolnili s tem plinom, bi tehtala več nego tisoč ton. Neverjetno visoko težo tega plina razlaga prof. Kuiper, ki je zvezdo prvi opazil, z njegovo silno vročino. Ta plin namreč žari. Znani francoski vojskovodja in cesar Napoleon Bonaparte je znal na poseben način zase prido-. bivat, vojne ujetnike, katerim je ukazal dajati posebno dobro hrano, kakršne seveda niso imeli ti vojaki pri svoji armadi. Zarodi tega je veliko sovražnih vojakov pribežalo k Napoleonovi armadi in tudi po sklenjenem premirju niso hoteli lirami "in* postrežbo, ^ FranC°ZÌh D T kravjem želodcu. V vasi Nerchau blizu čredno l S°, PH nekcm kmelu «klali izredno debelo kravo, ki ji vsa zdravniška pomoč »1 mogla urediti želodca in prebave. Kako so se msarj, začudili, ko so v njenem želodcu našli niena° nT", ur0: ki >' hih dosti dobro ohra-njena Ofividno jo je nekdaj nekemu gospodarju s kakimi sunjami vred požrla, prebava je pa Äa'vT ni bi,° "« »i na b, človeka dali v ječo, da bi ga preizkSfa ?H .»bčnt. časovno mero ali „e. Bržkone hi ta- kem primeru dognali, da največ ljudi malokdaj pravilno določi dolžino časa, da ne ena občutiti pravilne časovne mere. Tako se človek 400 krat bolj zmoti ko ura in milijonkrat bolj pogreši ko najnatančnejša ura. So pa tudi ljudje, ki imajo poseben občutek za čas. Zlasti ponoči se ljudje zavedajo ure bolj ko podnevi. Saj je znano, da se nekateri ljudje lahko zbudijo, kadar hočejo ali kadar si zvečer določijo, da se bodo zjutraj zbudili. Odkod lil kako imajo ljudje to lastnost, pa znanost navzlic preiskavam le še ni mogla do gnati. Slovenski pregovori o koži Ako ti levje kože ni dovolj, še lisičjo najdil Dolgo nosi volk ljudske kože, pa tudi drugi njegove. Drži se kot srab kože. Hoče me brez noža iz kože dejati. Ima devet kož (se ga nič ne prime). Iz te kože ne moremo v drugo. Kdor beži, na zdravi koži leži. Kdor zna dreti, ne kvari kože. Konjska para se drži telesa kakor klop kože. Medved s kožo plača. Ne dam se brez noža iz kože djati. Ne prodajaj kože, dokler medved v brlogu tiči. Na medvedovo kožo piti. Od enega vola nista dve koži. Pod kožo je vsakdo krvav. Pod kožo smo vsi krvavi, na «vojo moč naj nihče ne stavi. Star mož piti kupi, mlad kožo lupi. Tudi mlade kože so naprodaj. Tudi mladih kož je v stroju. Tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti in krčiti. Volkova koža je vsako dobo zrela. Za dobro voljo Mislili so na očeta. Oče: »Tak ste se vrnili z Ietoviščal Na mene seveda niste nič mislili, ko ste se se prijetno zabavali.« — Hčerka Zora: »O, smo, smol Vselej, kadar je kateri gost pri kosilu godrnjal, je rekla mama: ,Prav tak je ko naš oče!'« Še slabše bo. Mati sinu, ki poseda po gostilni: »Tone, ali te ni sram, da takole po gostilnah zapravljaš čas in denar! Rajši bi šel delat.« — Sin: •Potem bi bil pa še bolj žejen.« Cigan-novinec pri vojakih si je vedno čistil čevlje samo »predaj. Nekoč na vežbanju narednik to opazi in vpraša cigana, zakaj ni tudi zadaj očistil čevljev. Cigan pa pravi: »Nisem vedel, da boste poveljevali na levo krog.« Nič ne pomaga. Župnik: »Zakaj toliko pijete?« Kmet: »Do utopim svojo žalost.« — Župnik: »Pa se vam to posreči?« — Kmet: »Žalibog ne. Zdi se mi, da zna moja žalost plavati.« Odrezal se je. Gospodar zaloti hlapca, ki brezskrbno smrči pod drevesom: »Polne roke imamo dela, ti pa lenariš. Nisi vreden, da te sonce obseva.« — Hlapec: »Tako sem tudi jaz mislil. Zato sem se pa soncu umaknil in legel v senco.« Dva okusa. Žena ogleduje vsa radovedna nove obleke v ilustriranem listu. Nato pravi možu: »Katera se zdi tebi najlepša?« — Mož kratko pogleda v .tran in odvrne: »Ta s črnimi lasmi.« , °k"S- .Mof ,8i i* kupi! novo obleko. Žena ga nl?,£' M ? 4 lzbr,"' ,n da "ima prav nobenega okusa. Mož jadrno odvrne: »Žena, tudi tebe sem izbral po svojem okusu!« Odslej je imel mir Lepa tolažba. Mlada vdova je obupno jokala reče? ,°En„ 'Ä Naenkra« 8e * ponoči*« ° ,n,am: "dai v,a> ki* « . fr® bl .Ho- A; »Zadnje čase sem dobil te tri ovadbo". P'T*M~ Bi ,.\V'°Ži kazensko dT proti davkariji?" BW* * * «- wä r.süö £ lit ÄaebÄPOlna?' - Pa - "Zi Družina v ledeni dobi Naša zemlja iina tople, zmerne in mrzle pod. nebne predele. So kraji, kjer mraza ne poznajo-toplo sonce ogreva zemljo neprestano pozimi iij poleti. V ekvatorialnem pasu je vročina tolikšna v gotovih letnih dobah, da bi jo mi dolgo no mogli prenašati. Toplomer pokaže tudi 40, 50 in več stopinj toplote. — Kraje, v katerih mi bi. vaino, imenujemo kraje zmernega pasu, kjer so menjavajo primerno topla poletja z dosti mrzlo zimo. V našem pasu poznamo poleg pokrajin, ki jih za nekaj časa pobeli sneg, tudi gorske vrhove ki jih pokriva večni led in sneg. Po mogočnih gorah so velikanski ledeniki, kjer je nakopičeno ponekod več 100 ni na debelo ledu, ki se na prelomih v soncu zamolklo zeleno blešči. Ledeniški jeziki segajo ponekod globoko v dolino, kjer m ledene gmote lojie in s svojimi vodami namakajo dolinske predele. So pa tudi se danes kraji, kjer vlada kruta zima do malega vse leto, to so po-krajine večnega ledu, večnega belega molka. V teli pokrajinah človek ne more živeti. Le v prehodnem pasu med zmernim pasom in pasom večnega ledu se vzdržuje še človeški rod; to so znani Eskimi, ki se za svoj obstoj bore s kruto naravo. Nekoč je pa tudi naše kraje pokrival led in sneg. Takrat v ledeni dobi v teli pokrajinah gotovo ni bilo takih naselij, kakor so danes, človeška naselja so bila ob robu ogromnih ledenikov, ki so se daleč proti jugu oziroma v toplih zemeljskih predelih topili in na skopo odmerjenem prostoru omogočali življenje človeku, ki so je boril z naravo za svoje življenje. Ledeniki so bili zanj nepremagljiva ovira, polni skrivnosti iu v njih je takratni človek častil tudi svoje bogove. Takratni človek ni imel še orožja in orodja kot ga ima danes, auipuk si ga je delal iz lesa iu kamna kreuienca. Počasi je človek pričel delati potrebno orodje in orožje :z železa in brona. Porabil je najprej železo, ki je padlo z neba, tako zviuio meteorsko železo. Tega je segrel in ga jo potem z drugimi enakimi kosi tolkel in oblikoval, bodisi v osti kopij, bodisi v sekire, nože itd. Koliko let je preteklo od tiste dobe pa do danes je težko povedati. To so tisoči in deset tisoči let. Nadvse zanimivo bi bilo, ko bi danes mogli pogledati v življenje takratnega človeka, da bi zasledovali njegovo borbo z naravo, z zvermi, ki so mu ogražale življenje, da bi zasledoval njegovo družabno življenje; kako je imel urejeno družino, da bi zasledoval medsebojne borbe raznih rodov itd. Po najdeninah so učenjaki marsikaj dognali in nam z besedo skušali prikazati sliko takratnega človeškega tipa. Tista doba pn je bila tudi mikavna že za marsiknkega pisatelja. Mnogi so vložili vso svojo domiselnost, da so nazorno prikazali takratnega človeka. Ta spis oziroma tako zgodbo o početkih človeštva, o človeku v ledeni dobi nam je dal tudi znameniti pisec znane knjige »Dekle z biseri', »Salomonovih rudnikov«, »Hože sveta« itd. ltidder Haggard v knjigi >1) r n ž i n a v ledeni dobi«. V svojem spisu nam na čudovit način, ki jo lasten njemu in ki ga že poznamo iz dpigili knjig, ki so bile prevedene v slovenščino, popisuje človeško družino in celo sosesko, njeno ureditev, življenje, borbe za obstoj, borbe z živalmi, s pri-rodnimi silami itd., kakor tudi razvoj človeškega znanja, kako odkriva in S|ioznava tajne narave, kako si izbira nove bogove itd. Prepričani smo, da je »Slovenčeva knjižnica« storila veliko uslugo v današnjem Času svojim naročnikom, ko je založila to knjigo. Kakor so zanimive vse povesti omenjenega pisca, tako je tudi »Družina v ledeni dobi« zgodba, ki jo bo vsak z veseljem bral. Kdor bo knjigo začel prebirati, je golovo ne bo odložil, dokler ne bo prišel do konca. Napeta vsebina priklene bralca nase z vso silo. Knjiga je dostopna vsakomur za majhen denar, saj stane le 5 lir in jo zato ku-pujtel Dobite jo pri vseh zastopnikih »Sloven-čeve knjižnice« po farah, po vseh knjigarnah, če pa ne, jo pa naročite direktno pri »Slovenčevi knjižnici«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. Ne ostanite brez spomina na pobožnost deveterih prvih petkov! Zato knpite slike presvetega Srca Jezusovega! Vsaka felika stane le 3 lire! Najboljši in najcenejši slovenski tednik je »Domoljub« »Primaruha, ste dragi le Je vzdihnil Mata], od-itel denar in vzel pobotnico, ki mu jo je napisal uradnik. »Prosim vas ponižno, nikarte se ne jezite I Pa z Bogom in brez zamere t< Gospod je zaloputnil okence, Mataj pa se je oddahnil globoko in se namuzal zadovoljno: »Hvala Bogu, opravil sem kolikortoliko pocenil Koliko bi bil moral plačati šele za drugi ali celo za tretji razred, he hel Pa resi He hel« *Primaruha, ste dragi!« ie vzdihnil Matai 9. Prvikrat v Ljubljani. Zadovoljen in vesel, da je teh sitnosti konec, je zadel Matajev Matija svoj ljubi dežnik pa culo na ramo in veslaril s palico počasi iz kolodvorskega poslopja. Prostor pred njitr. je bil že skoraj prazen; ponehalo je bilo ono živahno vrvenje, ki se pojavlja običajno o prihodu vsakega vlaka. Hotelski oinnibusi in tlrugi vozovi so se bili že odpeljali in ljudje so se bili razkropili na razne strani. Na desni je zagledal Matajev Matija žolto-rdeO voz električne železnice, malo spredaj pa drugega, enakega, ki se je bližal kolodvoru. »Da te vendarle je vzkliknil poluglasno. »Kako gladko drči po cesti I Konji so pa vpreženl menda zadaj? He he, to je pa že narobet< Cudll se je pa Se bolj, ko je videl, da ni nikjer nobene prlprege niti nobenega dimečega se stroja, kakor pri vlaku. Sedaj je mož v belosivl obleki, s črno torbo in svetlo trobento, potegnil na prvem vozu zadaj za jermen. Pozvonilo je, voznik spredaj je odvil močno rumeno'kljuko ln pisani voz je odhitel po tiru. »Ti spak ti, kako jo pa reže kar sam po sebi!« se je čudil Matajev Matija. »Kaj takega pa spel ne!< Pred sabo je ugledal nekoliko zakasnelih de-ielanov s cekarjl in košarami. Mahnil jo je po senčnatem drevoredu za njimi, oziraje se zdaj na levo, zdaj na pravo. Onostran lesene ograje, na kolodvorskem žgradbišču, gosto prepetem z ravnimi tračnicami, so sopihali pošastni črni stroji, bruhali debele sive in bele oblake iz dimnikov kakor iz velikanskih pip in prevažali dolge vrste ropotavih voz ob zateglih klicih In piskih železničarjev; venomer je butalo in škripalo, cvililo in ječalo železje, šumel Izpuščeni par in neprijetno je dišalo po zakajenem zraku. Na levi 6o ropotala po razvoženi cesti težko natovorjena kola, med njimi rumen poštni voz; kolesa'in konjska kopita ao dvigala gost prah, le tupgtam prosevan od popoldanskega sonca, ln vozniki, konji in vozovi so M videli kakor iz jesenske megle. »Bog nas varuj — kakšen hrušč in truščl« si Je dejal Matajev Matija ,ln se nekam plaho oziral prek« pregrade. »Naposled se jim res kaj razbije ali razpoči in potem utegne še meni kaj prileteti na betico! Bog ne zadeni, da — « Zdajci je smuknil mimo njega kolesar. Prestrašeni Matija je na vso moč odskočil proti cestnemu jarku. Pri tej priči se mu je snela cula raz dežnik in padla na tla; jabolčni krhljl so se usuli iz rute na vse strani. Matajev Matija pa je obstal, zapičil palico v pesek in debelo gledal za motorjem. »Oho, ta pa jezdari celo kolovrat!« se Je čudil, si mei oči in se krepko počil po stegnu. »Res je, niò se mi ne sanjat Ko bi se mi sanjalo, bi se bil zdaj prebudil po udarcu. Lej, tej, kje je žel Ti kajon, ti onegavi, he hel Kolesi in\a pa naviti tako, da mu tečeta kar sami I Kdo mi kaj verjame doma, če jim bom pravil o takih čudežihl Oh, škoda, škoda, da ni Anke tukaj ali pa vsaj Andraža špehomalha! Tako pa ne bom imel nobene pričel Saj pravim...« Sklonil se je in začel pobirati svoje krhlje v culo. »Hahaha, odkod ste se pa vzeli vi, ki uganjate take čudeže I« se mu je smejal mlad železničar, ki je prišel onkraj ograje mimo. »Kakšne čudeže?« je vprašal osupli Matija. »Jabolka pobirate tukaj pod lipami, kostanji in javori, hahaha!« se je grohotal oni. »Pa ste res čuden človek!« »VI Ljubljančani ste čudni, vi. ne pa jaz!« mu je odvrnil Matija. »Kolovrate jahate, vozite brez uprežne živine in Bog ve, kaj počenjate še vse!« Pa brez zamere!« »Z Bogom, prijatelj, dober tek!« mu je za-klical mladi mož in odhitel. Matajev Matija pa se je odpravil dalje in kmalu dospel do Dunajske ceste. Pri črno-rumeni prečnici ga je ustavil mož s črno kapo. »Kaj imate v culi?« ga je vprašal hitro. »Ali ste pa radovedni, he hel« se mu jo Matajev Matija smejal široko. »Kaj pravite, kaj bo neki tukaj notri? Ce ste ptič, pa uganite sami!« »Kaj kloha'satel Pokažite, kaj imate, če ne, bo narobe!« ga je osorno zavrnil pusti mitničar. "I n I Prestraieni Matija je na vso mol odskoiil proti cestnemu jarku »No, no, vam pa pokažem, saj sami menda ne bi uganili,« ga je tolažil Matajev Matija prijazno. »Vidite, malo ajdovca, domačega sira in krhljev sem vzel s sabo.« Mitničar je nekaj zagodrnjal in pokazal hrbet potniku. Matajev Matija pa Jo je počasi mahal dalje. Z radovedno spoštljivostjo, z vzdignjenima obrvima, nagubanim čelom in Siroma odprtimi očmi Je občudoval visoke pisane hiše, lične balkone, okrašene z bujnimi žarnobarvntml cvetlicami, stolpke na strehah, raznobojne lepake, reklamne deske in izveske, plinove svetllnlce in električne žarnice, zlasti pa vabljivo blesteče izlage vsakovrstnega blaga za velikanskimi okni. Na cesti, tlakovani s kameni, so še huje roj>otali vozovi. »Komaj bi bilo, da bi ime! oči spredaj tn zadaj!« je mrmral sam zase. »Kakšne hišel Nekatere so višje kakor zaplanski zvonik in večje kakor za-planska graščina, kj se mi jo zdela dozdaj največja zgradba na svetu. Pa koliko debele in tanke drete imajo razpete preko cesto j>o teh kolih ia celo po strehah! Menda suše perilo na njej ali ]>a naslavljajo ptičem limanice ali kaj?« Izprva je hodil po obstranskem tlaku. Ker sa Je pa zadel zdaj ob tega, zdaj ob onega, se je rajši ognil neprilikam in jo kresa! lepo po sredi ceste. Pozdravljal je vsakega gosj>oda, ki se mu je zdel količkaj imeniten. Tedajci je zaslišal za sabo topot konjskih kopit na karnenitem tlaku in na tihih kolesih je prihitela visoka kočija; za bradatim voznikom je sedel zalo Oblečen ošabnež s prekrižanima rokama ob prsih« Bajii se je ognil neprilikam in kresal po sredi ceste »S pota, nerodal Tukaj je za Konje in vozove!« »Kdo pa je ta hudi gospod?« je vprašal Matija starega moža ki je šel mimo njega preko ceste, »Ta je te hlapec, ta, ki sedi zadaj,« se ja glasil odgovor. »Gospoda spredaj pa ne jioznam.« »Hlapec?« je premišljal Matija. »Oh, zakaj ni počakal malo, da bi mu jo zasolil tako: Veste kaj» ničemurni možic? Vi ne poznate mene, jaz pa vas ne. Kaj bi se tako grdo zadirali vame! Zakaj ne bi hodil po sredi, če je ob straneh gneča! Tako bi jo bil zabrusil prevzetnežu, njegovemu, gosjiodu pa:! Lep gospod ste res, da Je vaš zarobljeni hlapec lepše oblečen kakor pa vi sami, in da vozite vi njega okoli I Vi se mučite z vajeti in pazite na oba konja, hlapec pa lenobo pase in široko sedi na boljšem sedežu. Ali ni to narobe svet?« Uglobljen v svoje misli, se je Matajev Matija komaj še o pravem času umaknil avtomobilu« Bistro je pogledal gospoda v sivem plašču, z debelimi očali ln gospo s tančico na obrazu ter obadva pozdravil prav spoštljivo. »He, he, he, he, kako sta onegava I« se Je ove-selil. »Kako lepo se vozita brez konj ali volov! Kakor sveti Elija v nebesa 1 In trobita si za kratek čas, pa ne posebno lepo in zmeraj gonita eno kakor Kukavica. He hel« Na Franca Jožefa cesti Je zagledal v senci vrsto flakarjev. »Svatujejo, Živlo!« se Je nasmehnil Matija. »Bog daj srečo ženinu in nevesti in vsem skupaj, pa še meni, da bom zadovoljno živel z mlinarjev« Anko!« Pred Zvezdo Je zopet zagledal vrsto voznikov, »Ej, to ml je všeč!« je kimal radostno. »Veseli ljudje so Ljubljančani in radi so imajo tako, da Imajo ženitovanje skoraj v vsaki ulici I« »Lejte vendar, kako je tukaj spet vse narobe!« je umova! sam pri sebi. »Nikjer nobenega jabolka, nikjer nobene hruške aH češpljice! Zanikarnj kostanji delajo le senco, da komaj raste malo travo ln malo rož. Nikjer pa nl nobene poštene gredice, nikjer nobenega krompirčka! In nikjer se ne pase nobena kraviča, noben teliček! Pa.se to revščino so ogradili okrog ln okrog z nerodno črno ograjo^ da ne more noter ne pastir ne žival Samo razuzdani kužki rajajo todlntam, pa vsem so glave zvezane, kakor pri nas počeni lonci. Rad bi vedel, če se mrhe same tako divje koljejo med sabo all Jibi hudobna gospoda pretepa tako neusmiljeno za pokoro. Lej, večja polovica prostora tja do hii ja celo prazna in tako razhojena pa razvožena, da i zlepa ne bo ved mogla pognati nobena travica» HAVAJSKI INFIDŽI OTOKI Vi 11 OTa n : .^vn m k; vir'i • --i ■ - >• pi* rti leä-mra P* 31-i. en» V P^ìnezvo fi jn- <: "«H r rv' re '-an-r r Si **č;a Vxn :a 1/n. One. jo va!--»■e- ne sonri. Cora Vaiai p r m. -"> >».:ne!i e a zem o -a««tinM*o. 3iaa;sa raznih r- e -nooco a ne. a pr napa*s: - -ari n Doreiuh w;če*. Prebivalcu - v s vte-ane-- m. --teie'o lOiUHlO . . . >,, -tv,im a pr*iie;a;0 pre-i. -jokoneca :-«a. haaan in kopre Ha- *+ «ciiometnnv :n ma «amo onmir -i«' ga Jaoooo no , Abk. rio « t« k in m Mosborn aapari!:. Ime Pearl dar. bo«f »B:«ern; pr»ian« ;e >: ir:« rM. t tea» ovii aa jkotjfce aisera.ee sie-: c.trainisi . čermi Kur je podnebje Hara^k h oio< zaradi livrea zredao enaVome-ao. zera-o. -n •-. in (q. pio imajo — r»/ea aa zao»oniija svoje dobrote tako velikodušno. da človeku tako rekoč ni troba niti stegovati rok po njih. Skoraj edino opravilo, ki gnlitcva več dela, je ribištvo, toda rib v havajskih vodovjih dobesedno mrgoli. Ribolov opravljajo domačini še po pradavnih načinih: s sulicami. T,i domačini, Kanaki, pa izumirajo. Tujci jih še najmanj motijo na otoku Molokaju v «redini otoške skupine. Molokaška najljubša jed je pečenje, ki si ea pripravljajo v imuju, to je v jami, ki jo izkopljejo v tla. To pečenje sestoji iz svinjine, jrtbe, neke morske trave in kokosovih orehov. Toda to je jed le za praznične dni, drugače se m ■ r.i? U'vmm® Kana.k zadovoljuje tudi z nekakšnimi žgajiei iz tarovih korenin, ki so izredno redilne in z neko vrsto hrušk, ki jo imenujejo avokado. V morju se lahko kopaš, kolikor ti je drago in kadar koli želiš, bodisi v januarju ali v juliju, zakaj dnevi so vedno topli. Med Uavajci je posebno priljubljeno vodno jadranje, obstoječe v tem, da sede kopalec na desko in ee prepusti morskim valovom Uavajci so zdaj v središču zanimanja vsega sveta. Otočje leži sredi Tihega oceana, skoraj v enaki razdalji Zedinjenili držav od Kitajske in Japonske. Havajski otoki so imeli takoj ob m-četku vojne na l ihem morju veliko vlogo in ni dvoma, tla bodo imeli še večjo, čim bolj se bo sedanja svetovna vojna razpletala. Kraljevina Siam je neodvisna. Kralji, ki imajo tudi nekaj evropskih svetovalcev, so vladali samodrško in so z« napredek države v zadnjem času precej storili. Siam ima železnice, brzojave in zelo razvito šolstvo. Med prebivalci je znaten del Kitajcev. Budhistični Siamci zelo čislajo belega, prav za prav svetlordečkaslega slona kot sveto žival. Kralj ima poleg svoje palače več belili slonov, ki imajo vsak svojega čuvaja. Kraljev naslov je »gospod besegn slona«. Po najnovejši siam-ski rastlini se imenuje siam»>ki kralj tudi »veliki gospod riža«. Glavno mesto je Bangkok z nad pol milijona prebivalci. Leži ob reki Menama in ga imenujejo tudi »Azijske Benetke«. V «iamski prestolnici je malo ulic.«Ogroinna večina koč in hižic je zgrajena na bambusovih kolih ob reki ali ob prirodnih in umetnih prekopih. Med seboj občujejo meščani v čolnih ali se obiskujejo kar plavajoč. Siamci so čvrsti in nadarjeni, nekateri trdijo, d« so včasih ipre-cej leni. Ob tej priliki še par besed o "Birmi, ki se večkrat imenuje, odkar so Japonci v boju z An-pleži in Američani. Birma je angleška dežela m jo prištevajo k indijskemu cesarstvu. Glavno mesto je Rangtrn s skoraj 400.000 prebivalci, ki •tu. Severna ali /.gornja Birma slovi po rubinih in safirih. Angleški sta otočji Andamanov in Nikobarov; na prvem so naseljeni kaznjenci. Delujoli ognjenik Mauna Loa na havajskem otoku Havaju. M» i ^*^teUeviMmi otoki. Otroiki vrtec v mestu Honolulu na havajskem otoku Vohuju. Prožila mu je obe roki. Bolnik, ki si Se ni opomogel od presenečenja, jo je prijel za roke in jih pritegnil k sebi. »Tudi ti nisi več zamorka. kakor nisem jaz več Kitajec,« ji je dejal smehljaje. »Toda povej mi, kako to, da si tudi ti tukaj!« Deklica je sedla na stol pol<>K postelje in mu začela pripovedovati o svojem begu in o svojem sedanjem mirnem življenju v varstvu redovnic. »Ti sil... TU... Mislil sem, da le ne bom videl nikdar velU Tudi Kan-lun ji je na kratko pojasnil, zakaj je prišel semkaj. Ko so ga ono jutro odpeljali na enem izmed voz iz mesla, se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo. Zaradi tresljajev na vozu je rana začela znova krvaveli... Ni preostalo drugega, kot da so ga zopet pripeljali v mesto in oddali v najbližjo bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je potrebna operacija... Več dni je silno trpel, sedaj se že več tednov zdravi, toda moči se mu le počasi vračajo. Ko je Kibišja odhajala, ji je dejal bolnik s prosečim glasom: »Pridi me obiskat vsak dan.« • »Gotovo bom prišla, prijatelj. Ti pa mi boš igral na flavto... A sedaj bi rada, da bi ml še enkrat zaigral pesem, katero si prekinil, ko sem vstopila... Ali nisi preveč utrujen?« Kan-fun je zopet legel na blazine, vzel v roke flavlo in jo približal ustom. Sanjavo se je zazrl v deklico in začel igrati preprosto pastirsko pesmico. Drugi bolniki so vsi zavzeti poslušali. Toda Kan-fun je danes igral samo za svojo malo obiskovalko. Samo njej so bile namenjene mehke in sladke melodije. V dekličini duši se ob teh zvokih vzbujajo nejasni spomini... Pesmice kličejo iz pozabe njena otroška leta... V njenem srcu se nenadoma vzbudi goreče hrepenenje po materi, po domaci hiši, po domačih gorah... Ko je mladenič odložil flavto, je KibiSja za-šepetala i »Ce bi ti vedel, kaj vzbujajo v moji duši tvoje pesmi I... Te melodije mi kličejo v spomin mojo drago, daljno domovino...« Bolnik je ležal bled in izmučen na postelji. Vso svojo dušo je položil v preproste pesmice. Obudili so se mu daljni spomini in dal je v pesmi duška svojim čustvom... Ko je v dekličinih očeh zagledal solze, je dejal: ?',0k,aä. f*/".?1 m°j'h Pesmi. mala... Ne bom več igral takšnih, ki te žalostijo.« »Žalostijo?... Niti najmanj ne... Le sladki spornim na preteklost so mi priklicali solze v flavti» Kìo 8Ì- bl1 V CÌr,k"8U- nisi nik0'i igral na si dom»? vi? nau{,U leP® Pesmice?... Odkod si doma?... Ničesar še ne vem o tebi...« je tihS'dejal: * ^^ " neksj «"»utkov, nato mof?o£e ml ne boš verjela, Je U povem da ti o sebi ne morem ničesar razodeti J" v«nd?f ie res tako... Včasih se mi zdU ka- Hh ifJ ?iVel dvojno življenje; med obema pa .toija Širok prepad... Čeprav si prizadevam, d« 111... z, veilKlui nnyviuiu dg ii j^-.....-. ----- diti le nekaj nejasnih slik... Mogoče pa je prav tako...« „ , , . Mladenič se je sklonil k njej. Zardel je nekoliko in povzel s tihim glasom: »Včasih me muči neka misel... Trpim ob le-n in mislim, da bom zblaznel... Občutek imam, kot da sem nekoč izvršil zločin.« »Ti, Kan-fun, zločinec!... je neverno vzkliknila deklica in se mu ljubeče nasmehnila. »Prizor z noži te je razburil; in ko si bil ranjen, si v vročici sanjal o umorih... Saj si govoril tako čudne stvari oni večer, ko sem sedela ob tvoji postelji. Nikar se več ne vznemirjaj, dragi prijatelji« »Misliš?« je vprašal mladenič zamišljeno. >In vendar se spominjam strašnega dogodka... Bežal sem... bežal... Se sedaj vidim, kako sem taval po cestah... Kje?... Srečal 6em nekaj popotnih godcev in povabili so me, naj grem z njimi... Bil sem brez denarja in brez kruha... šel sem z njimi... Naleteli .smo na Salastrija, ki nas je najel za svoj cirkus... Kar se je zgodilo pozneje, tega se dobro spominjam... A kaj je bilo prej? ... Skoraj ničesar več ne vem ... Čudno!... Ali sem bil bolan, da sem izgubil spomin?...« Ubogi bolnik je bil zbegan. Debele potne kaplje so mu orosile čelo. »Ne misli vet na to, Kan-funl« mu je nežno dejala deklica. »Zelo si še slaboten. Razburjenje ti škoduje. Ne govori o teh stvareh, dokler ne boš popolnoma okreval.,. Prosim te, zaigraj ml še eno pesmico, preden odidem.« Kan-fun je uprl v deklico svoj pogled in zdelo se je, da nekaj premišljuje. Cez nekaj trenutkov je dejal z nežnim glasom: »Nočem, da bi jokala... Kaj naj zaigram, da se vrne sonce v tvoje oči?« »Ali poznaš kakšno pastirsko pesem ali zbor?« je vprašala deklica, ko se je spomnila na svoja prva otroška lela. »Zbor?« je zamrmral mladenič in zamišljeno gledal predse. Nato je dostavil, kakor da bi govoril sam s seboj: »Deklica, ki je plesala na travniku.« Približal je flavto k ustom in začel kakor v sanjah obujali svoje spomine. Najprej je privabil iz glasbila v naglem rilmu čarobno melodijo, katero je Kibišja že slišala Polagomr je melodija postala mehka. Zdelo se je, kakor da sladki zvoki hočejo uspavati, vzbujajoč privide daljnih pašnikov, čred, pastirjev in sonca, ki umira za gorami. Deklica v belem pajčolanii je nepremično se-wh P7 8 P09'"1'6 z rokami- sklenjenimi na ko-H?h„ „i pozornostjo je poslušala pesem in v duhu gledala vrhove Kavkaza, ki so se odražali k? ioriee Tr^.ebU -\VÌ,!ela. m,ade«a Polir à KI jo je držal za roko in jo vodil proti zahn» jočemu soncu. Slišala ga je, ko je UTna flavto prav kakor igra sedaj ta bolni mladenič... Tako podobna je ta pesem, da je bila Kibišia kar presenečena. Srce ji je začelo močno utripati Nenadoma je s svojim čistim glasom zapela: »Sonce je že nizko, nebo žari, lohiti pastir..., opaši svoj plašč...« Bog^el6";* jB Prenehal igrati- Ali sanja?... Ne da bi ga pogledala. Je pevka nadaljevala: Bolnč TI® ,umira, na vhovih Kavkaza...« Bolnik je kakor zbegan gledal okoli sebe »Ko se doline polnijo s temnimi sencami. « jÄÄ'i. SoTödlta m!Sl njen pajčolau ™ien0 ÄÄffÄ6 80 86 « vedÄ.red 86 iS VmU 11 kl je äe Sklonil se je k niej in pridružil svoj globok1 in mehak glas njenemu. Skupaj sta končala ljub- ko pesmico: »Takrat se klatijo okrog tvoje črede fc, požrešni volkovi. Pohiti pastir, opaši svoj plašč!« Po končani pesmi se je deklica dvignila. Njene oči žarijo, okrog lepih usten Jl igra srečen smehljaj. Tedaj je Salastrijev pajac nenadoma prelil», del. S prodirljivim pogledom je opazoval dc-klico, nato je s tresočim glasom vzkliknil: »Tamara!... Tamaruška!.. .< Kakor nezavesten se je zgrudil na blazine. Ko je zaslišala svoje ime, je deklica polile-dela, njen obraz je postal podoben njenemu paj-čolanu... Iztegnila je roke in prevzeta od gi-njenja je zašepetala: »Milja!... Oh, Mitjal...< • Tamara Je vsak dan prihajala obiskat svojega tovariša iz otroških let Cele ure je sedela ob postelji in skupaj sta obujala spomine na žalostno preteklost, ki ju je ločila In zopet združila, ne da bi za to vedela. Polagoma se je Mitju zaM vračati spomin. Tamari se je z veliko potrpežljivostjo posrečilo dognati Mitjevo žalostno zgodbo in osvežiti njegove s|rej s prvim petkom začel v cerkvici redno ma-ievati in dobrih vaščanov je bilo vsak dan več v cerkvi. Za Novo leto smo imeli tridnevne duhovne vaje, ki so nam temeljilo Izprašale vest in vnele še večjo ljubezen do cerkve in cerkvenega življenja. ta vnema je dobila svoj izraz v lepih novih kipih presv. Srca in Brezmadežne. Kupili «mo Se čeden križev pol, nove prte in krasen antipendij. Ker želimo imeti dobrega Zveličarja vedno med seboj, je kupil en sam vaščan (hvala mu velika, plačilo pa od Boga!) tabernakelj. — Na svečnico popoldne se je pripeljal v družbi duhovnikov preč. gospod, naš milostni opat med nas kljub silno slabemu vremenu. Z veliko asistenco je v mitri blagoslovil oba kipa in tabernakelj, jiato pa vso sosesko slovesno posvetil presv. Srcu Jezusovemu. Cerkveni pevski zbor sliški je pod vodstvom našega priljubljenega gospoda organista lepo prepeval. Pele litanije je odpevala vsa cerkvica. Ko pa je mil. gospod opat zapel zahvalno pesem, je navduSena zahvalnica odmevala kot Se nikoli v naši lepi cerkvici. Bil je res prelep pogled po čudovito okrašeni cerkvi, ki je bila kljub V novo življenje Vse v naravi se preraja: staro umira in novo vstaja. Toda na čuden način, kot ga vidimo pri pre-rajanju metuljev, ne vstaja drugo novo življenje. Oglejmo ei ta primer. Gosenice naših evropskih metuljev so vse drugo prej kot lepe privlačne živalce. Oblika njihovih tele«, ki na« spominja črvov, ni kaj okusna. Telo jo oboroženo z nekaj pari nog, s katerimi se giblje gosenica na razne načine, zdaj črvičasto, zdaj pol-iasto, zdaj pedičasto. Poleg tega so nekatere gole, enake barve, druge raznobarvne, okrašene i raznobarvnimi pikami in dlačicami. Nekatere gosenice so kar strupene in moraš biti previden, Če nočeš od dotika z njimi odnesti kožnega vnetja. Toda v eni lastnosti so 9i edine vse vrste gosenic: v grozni po-irešnosti. Naloga njihovega življenja je obsežena v stavku: žreti in rasti. Gosenica je del življenja živali, toda v tem delu življenja gosenica raste in ker raste, mora jesti, In ker raste naglo, tudi jé mnogo. Dočiiin je gosenica utelešena lakota, recimo utelešeni materializem, je njen metulj utelešeni idealizem. Nekateri metulji sploh ne jedo več, drugi se zadovoljijo z nekaj kapljicami sladke pijače, ki Jim Jo dajejo cvetlice. Glavno opravilo metulja je, ta- hudi zimi vsa v cvetju, zelenju in polna pobožnega ljudstva, a pred velikim oltarjem naš dobri gospod opat z gosp. župnikom p. Tomažem in asistenco. Prelep pogled, ki ga ne bomo pozabili I Lepa hvala in prisrčen Bog povrni mil. gospodu opatu za njegov trud, za prelepe nauke In za vso naklonjenost. Bog povrni vsem pevcem, gospodu organistu in vsem, ki so povzdignili s Bvojo žrtvijo Ia prelepi dan. Bog živi pa tudi našega pridnega in vestnega zakristana, ki se toliko trudi za našo cerkvico. — Bog blagoslovi naš trud za verski, duhovni napredek naše soseske! Kdor pa hoče videti malo, pa silno lepo oskrbovano po-družno cerkvico, naj se potrudi k nam v Crnelo! Na jrvo postno nedeljo bomo blagoslavljali novi križev pol; pridite k slavnosti, pa boste videli naš napredek. Videli boste pa tudi dobre vaščane, ki mnogo žrtvujejo za čast božjo. Morda bo njihov lepi zgled Se koga zdramil. Bog živi lepo in dobro sosesko! Novo mesto. Dolenjski vinogradniki so doslej često pogrešali točnejših podatkov o kakovosti dolenjskih vin. Da bi temu nedostatku odpomogli in s tem našim vinogradnikom pripomogli do točnih osnov za ocenjevanje svojih vin za prodajo, bo Vinarsko nadzorništvo v Ljubljani s sodelovanjem okrajnega referenta za vinarstvo in s Kmetijsko kontrolno postajo v Ljubljani v glavnih vinarskih centrih Dolenjske izvrSilo točno analizo vin glede na njih alkohol, skupno kislino in ekslrakte. Take analize se bodo v teku tega meseca vršile po vinarskih središčih novomeškega okraja po sledečem redu: 12. febr. v Kostanjevici v prostorih gostilne Bučar; 13. febr. pri Sv. Križu v občinski pisarni; 14 febr. v Št. Jerneju (tudi za občino Orehovica) v prostorih, ki jih bo določila občina; 26. febr. v Novem mestu za občine Novo meslo, Mirna peč in Prečna; 27. febr. v St. Petru za občini St. Peter in Bela cerkev in 28. febr. zopet v Novem mestu za občine SmihelJ Brusnice in Toplice. Mirna peč. Grob je zagrnil najstarejšega fa-rana v Mirni peči, skoraj 94 letnega Jožefa Okle-Sčana iz Goriške vasi. Ko je bil že 92 let .star, je šele začel tožiti, da mu oči pešajo; dolga leta je bil popolnoma gluh. Tako starega smo vseeno videli vsako nedeljo pri službi božji in isto je zahteval od svojih domačih. Z vero v Boga je združeval svojo delavnost; do poslednjih moči se je motil z delom. Hišo in družino je vzgajal in ohranil v pravem krščanskem duhu, smrt ga je našla pripravljenega. — Dne 9. februarja -smo spremili na zadnji poli 22 letno Marijo Krevsovo •iz Velikega Kala. Devet sinov je imela Krevsova hiša, deseti otrok je bila pokojna Marija, glavna opora bolehni materi in steber pravega katoliškega dekleta. Srčna kap jo je zadela lepo pripravljeno. Saj je bilo njeno življenjsko delo: skrb za dom, skrb za razmah verskega življenja in laslno posvečenje. To troje je združevala v iz-iedni nadarjenosti in v veselem in odkritem značaju. Splošno prepričanje je potrjevalo to njeno življenjsko pot in obilna udeležba pri njenem pogrebu, kljub silnemu snežnemu vremenu, je zunahje priznanje njenega vzornega življenja. — Staršem in bratom izrekamo iskreno sožaljel Horjul. Velika je nevarnost plazov v planinah in tudi po drugih gorovjih. Tako so se od gotoviti si zarod. Ko je opravU to, je njegovo delo končano in končano tudi njegovo življenje. Evrop-ci ne poznamo prave lepote metuljev. Morali bi videti metulje vročih (tropskih) krajev. To so mojstrovine, ki nimajo sebi enakega. Med gosenico in metuljem je še neko stanje, tisto namreč, ko se gosenica zabubi, kar se zgodi, ko gosenica doraste. Tedaj prenehajo vsi življenjski pojavi: žival ne vidi več, ne je, se tudi ne giblje, če se je fle dotakneš. Utripanje je edini znak, da je stvar živa. Ce bi bubo odprl, bi opazil, da so izginili vsi udi, ki Jib je Imela gosenica. Izginila so močna grizala, lepe oči, okraski, koža, prebavilo, noge, skratka vse, kar je prej spominjalo na žival. Namesto tega vidimo zdaj le še neko brezoblično snov. Toda ta snov je živa in iz nje se oblikujejo telesni delci, ki jih bo imel bodoči metulj: krila, riliok, noge itd. Ko metulj dozori se r a« poči zunanji ovoj in iz bube prileze metulj. V začetku je omotičen, se previdno prestopa sem ter tja, krila mu vi6e mahedra-vo ob trupu, težko diha in se na toplem soncu šele suši. Ko je to delo opravljeno, razpne metulj krila in gre svojemu cilju naproti. To je v kratkih obrisih poezija metulja, ki obsega veliko resnico: Ce boče teto vstati k novemu življenju, mora iti preko uničenja in preobrazbe. onega ponedeljka naprej vrstili v Polhovgrajskih Dolomitih in po bližnjih strminah plazovi, ki so bili tudi nevarni. Plaz je zahteval tudi človeSko žrtev. Mladi posestnik Andrej Velkavrh, domujo« na prijaznem Korenein nad Horjulom, se je zjutraj napotil zdoma v Polhov Gradec po opravkih. Na poti je priSel Velkavrh v obseg velikega plazu, ki je pridrvel s strmega hriba Korena. Takoj so ljudje prihileli na pomoč in so bli\ poklicani tudi gasilci. Okoli 9 dopoldne so Velliavrha po težjem naporu izkopali. Bil je mrtev, Ker ga je plaz tako močno zasul, da se je zaduSil, dobil pa je tudi lažje in hujše poSkodbe. Truplo so po ogledu varnostnih organov prepeljali na Velka-vrhov dom. Vinogradniki, ki bi želeli dati v analizo svoja vina, morajo en dan pred prihodom komisije na določenih zbirališčih oddati po pol litra vsake vrste vina in na steklenici označiti svoje ime, bivališče in vrsto vina. Opozarjamo pa, da samo-rodnih vin in mešanic v analizo ne bodo sprejemali. Vsa podrobna navodila dobijo vinogradniki pri okrajnem kmetijskem referentu v Novem mestu. Za vsak vzorec vina, ki bo predan v analizo, bo izdano posebno spričevalo, v katerem bodo navedeni vsi analitični podatki. V interesu vseh dolenjskih vinogradnikov je, da se v čim večjem številu odzovejo pozivu vinarskega nad-zorništva in v kar največjem številu svoja vina predložijo v analizo. Zaplana nad Vrhnike. V sredo, dne 4. marca, se je smrtno ponesrečil »Nadov« 5 letni sinček Pav- * lek. Živahen kakor je bil, se je obesil hlapcu na sani, ko je vozil drva iz gozda. Po nesreči je prišel fantek pod sani, katere so mu skoraj odtrgale eno nogo in ga tudi po telesu razmesarile. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je ubogi Pavlek ponoči izročil svojo dušico Bogu. Priredili so mu zelo lep pogreb. Z »Naclovo« družino vsi sočustvujemo. Pavlek, prosi pri Bogu za nasi — V ljubljanski bolnišnici je umrl »Lanipetov« triletni sinček. Umorila ga je davica. — Za drugo polovico »Slovenčeve knjižnice« sprejema naročnike tudi Urh Leopold, Zaplana št. 32. Naznanila n Saleziiimska knjižica št. 195 prinaša spis dr. Fr. Knifica: Več srca, v katerem se obrača proti sedanii surovosti in neolikanosti sveta ter navaja razne zglede iz vsakdanjega življenja. Vei srca! je prav primeren klic v dneh' podivjanosti, strasti in pomanjkanja srčne omike. Dr. Knific gleda vzrok tega nravnega propada ter pokvarjenosti v načelnem svetu, namreč v liberalizmu, ki je proglašal načelo popolne svobode vsakega ter dopušča vsakemu delati kot da ie on središče vsega. Toda treba je zmlada ostriči trnje, vzgaiati že doma v srčni omiki, kar nai potem šolo ne podira, temveč zida naprej, kar so že starši postavili. Več dobrih in slabih zgledov nazorno prikazuje dobre in slabe posledice vzgoie oziroma samopašnosti; ti so podani zelo živahno in brez sodbe, ki je pripuščena bralcem. Knjižica ima topel in dober namen, pomagati pri pravi vzgoji naše mladine ter tako koristiti vsemu narodu. n 15. februarja je izšla 195. številka salezi-janskih »Knjižic«. Pisatelj J. Langerliolz nam v knjižici predstavi Jezusa Kristusa kot »Preroka vseh prerokov«. To je tudi naslov knjižice. — Stane 70 cent. Oh, ti profesorji! Švedski profesor Svedelius Je pravi raztresenec. Nedavno je na neki pojedini med svojim govorom mešal gorečo cigaro v kozarcu z vinom in ob napitnici izpil čudno mešanico. Drugič je pri neki čajanki mazal maslo na golo dlan. Na nekem sprehodu ga je srečala ▼ globoke misli zatopljenega neka krava, kateri se je vljudno odkril in se jI izognil. Ko pa je ob krohotu pastirjev opazil pomoto, Je jezen stekel naprej, se zaletel v neko damo in besno zavpil: »Že spel taka neumna krava, ki se ne zna oz-ogibatil« V spomin na pobožnost devet, prvih petkov so izšle prelepe slike presv. Srca Jezusovega. Dobite ph po vseh župnih uradih! Ali si se že naročil na najboljši tednik »Domoljub«? danski SV&Jb.. CM RT ************** ?ttttt IN ŽIVLJENJE IHIBB Mačeha Govorica o hudobni mačehi je do gotove ,nero utemeljena. Ne govorijo o njej le pravljice, tudi v resničnem življenju jih najdemo. Nikakor ni s tem rečeno, da je vsaka mačeha hudobna. O hudobnem očimu se prav za prav le malokrat sliši. Čudno je to. a lahko razumljivo. Moški se ne briga toliko za vzgojo otrok in za lo, kaj otroci počenjajo, kakor mali. zalo je mati v ožjem stiku z otroci. Mož po večini IjuU otroke svoje žene. tudi če je ta žena druga in otroci niso njegovi. Seveda so tukaj izjeme. Mnogo težje je stališče otrok, ki dobijo drugo mater. Zakaj mačeha ne postane dobra mati sirotam, kakor je pred zakonom sklenila? Vzrokov za to je zelo mnogo. Zunanje, predvsem gospodarske razmere neredko zelo vplivajo na odaošaje med mačeho in pastorki. Toda eden izmed glavnih vzrokov je napačno stališče, ki pa otroci zavzamejo že takoj od začetka d<> >nove matere« in to zaradi pravljic, ki so jih slišali o hudobnih mačehah in nemalokrat zaradi hujskanja ljubeznivih sosedov. Oče mnogokrat položaj še poslabša, ker ga presoja preveč pristransko. Mačeha nima vedno zadostnih sredstev, da bi otrokom vse dala, česar potrebujejo in iz lega se prav kmalu rodi očitek, da iz hudobije otrokom ničesar ne privošči. Tudi noben otrok ni brez napak; iz tega izvirajo razne tožbe in zabavljanje, ki mačeho razdražijo in prisilijo, da postane hudobna. Se hujše je, če se v drugem zakonu rodijo otroci in mati za svoje otroke bolj skrbi, kakor pa za pastorke. Toda žena, ki prinaša v zakon pravično materinsko srce, bo znala vse težave premagati. Izpolnila bo svojo nalogo, ki je vse prej kot lahka, posebno še, če ji bo pri tem stal mož oh strani s svojim nasvetom. Dekle ali žena, ki se ne zaveda težke odgovornosti, katero prevzema, ko se poroči z vdovcem, odgovornosti namreč za vzgojo otrok, ki niso njeni, stori mnogo bolje, da se takšnemu zakonu odpove. Ni lahko biti dobra žena. Še mnogo težje je postati dobra vzgojiteljica tujih otrok. Ce so otroci majhni, in se je vdovec prav zato znova poročil, stališče mačehe še ni tako težko. Mnogo težje je, če so otroci od-rastli. Mož in tudi drugi bi mačehe ne smeli prehitro obsojati, ampak bi morali upoštevati njeno te/ko stališče. Ce žena ne najde nikjer razumevanja, nikjer pravega vodstva in dobrohotnega nasveta, tedaj prav lahko postane zagrenjena in odtod do »hudobne mačehe« je le se majhen korak. Očala Pogostokrat se sliši trditev, da se z očali eči razvad,jo in da je zato bolje, ne uporabljati Jih, dokler je le mogoče. re. Ti» rir?nje .jCi f',isl°. napa™o. Nikakor ni res. da b vid postal slabši z rabo očal, tako da 1.1 pozneje brez očal slabše videli ko prej S iOTuhSpi -E .more',i,ne "apake ^ slabosti OU e izboljšajo in oči se privadijo, da zonet n,„aJ'k-° • £e'inJ0' ne da 1" se Jim bilo treba fce P°zneie.odložimo očala, šele opa-zimo, kako so se pre oči morale mučiti Prav ta razlika povzroča občutek, kot da e vid sedaj slabši, ker so se oči odvadile napoja Navadna, starostna dalekovidnost se pričenja okrog štiridesetega letu. 1 Otrok je levičen »egaNkeralsorn!i|Se-m?ler? ,Pri">*».jej° zaradi ìilT .„L? njihovi otroci lev čni in ta noiuv Jih zelo vznemirja. Marsikatera se trudi z vse mi sredstvi celo s strogimi kaznimi da bi ol o SS t 'TV-8 bi »Pobijal desnico, 'Res^poruTljamó ÄÄ čini desnico, toda vsakdo more uporabljati tud levico z več ali manj veliko spretnostjo, /name niti slikar Leonardo da \ itici je bil levičar. Živčno središče mišic ene strani telesa je v možganskem delu druge |>olovice telesa. 1 n ljudeh, ki se poslužujejo desnice, je torej leva polovica možganov bolj razvita. Zaradi kakršne koli motnje se lahko zgodi, da je desni del bolj razvit. Toda to ni nikaka napaka. Večina ievičnih otrok se v šolski (lobi privadi tijKirab-ijati desnico, ko vidijo, da tako delajo njihovi tovariši. Toda kljub temu ohranijo še vedno izredno spretnost levice. I reba je torej otroka polagoma navajati na to, da bo uporabljal desnico; vsak drug način je odveč in brez koristi. Z vzgojnega vidika je škodljivo vsako tozadevno zasmehovanje. Pleteno krilce za Majdico Za izdelavo rabiš od 25 do 3'5 dkg volne. Ker je količina volne odvisna od velikosti obleke. je najbolje, če stehtaš kakšno staro pleteno obleko in se po tem ravnaš. Pripravi si kroj, ker je s pomočjo kroja delo ninugo lažje. Za sprednji, kakor tudi za zadnji del zasnuj 140 petelj. Seveda se moraš tildi tu oziruti na velikost oblekce. Pleteš izmenoma eno desno eno levo in nato drugo vrsto desno na levo petljo in levo na desno. Lahko pleteš tudi kak drug luknjičast vzorec. Rokavčkc pleteš po istem vzorcu, /gornji rob oblekce pleteš same desne. Namesto da bi snemala petlje, da po- stane na zgornjem robu ožji, pleteš najprej z debelim, plctilkami 10 vrst, nato poslednjih 10 Z l™.'*"",' Pletilk«mi in končno zadnjih 7 do 10 vrst s se tanjäimi. Ko si sešila posamezne dele skupaj, obkvač-kaš ovratnik z rdečo ali kakšno «Irugu tem-V0,ln0 '!ure(Ji5 Indi spodnji i ramenu CVe"'Ce- Zu|)enja sc "I»"«*« Nasveti t„mC'?-Se °kna in vra,Ä težko odpirajo namaži šZ malo £Valikai0- B kred°- ki ^ čeno^k'redo° kale"1""- '"f?-', ?e Ka 7bri5eä » S to zmesio J a1: 81 ,prilila npkol!k° alkohola, madeži J da,° °dpravm cel° «tarejSi slepi Novela. Zaspal je za vedno na svoji poročni iwslelji, na listi, kjer so 6e rodili njegovi otroci. Oblekli so ga v obleko, ki je bila zanj resnična uniforma vere in dela. Na prsi so mu nad odlikovanja, ki jih dajejo kot priznanje za zasluge, položili kri/, oni križ, katerega je vedno imel v 6voji hiši. Smrt je z usmiljeno roko izbrisala z njegovega obrazi trde gube življenja in medtem, ko se je zdelo, da postaja telo čisto majhno in da izginja v obleki, je voščeno beli obraz dobil mladostne poteze. Oči in ušla so bila zapečatena v nepremagljivem molku. Na trepalnicah, ki so bile utrujene od gledanja in joka, je odseval velik mir. Prav lako na ustnicah, ki jih je obkrožal prijeten 6mehljaj. Najmlajša hčerka, ki je dosjiela prepozno, f.e je sklonila nad pokojnika. Nepremično je gledala ljubljeni obraz. Nobene solze ni bilo v njenih očeh. Toda 6redi čela, ki so ga obdajale debele kite, 6e ji je nabreknila navpična žila, podooi. ; modri vrvi, kakor očetu za življenja, kadar je trpel. Toda sedaj je njegovo čelo bilo gladko kakor marmor. Mlada žena je tiho govorila očetu, ki je za vedno zaspal, ne da bi utegnil še poslednjikrat blagoslovili 6vojo malo in ga je spraševala o skrivnostni 6mrti, katere se on nikoli ni bal in ki jo je želel v tihih urah trpljenja. Ni ga vpraševala samo tega. Prosila ga je njegove iskrenosti, pravičnosti, vztrajnosti, ljubezni do resnice, odločnega in neustrašnega življenja |>o veri. Umreti... Kaj občuti človek v trenutku, ko umre? Mnogokrat sta se o tem pogovarjala. Ote ji je večkrat dejal, da se trenutka smrti tako malo zavedamo, kakor trenutka ko zaspimo, čeprav smo še tako pozorni. Njene modre oči z dolgimi trepalnicami, podobne očetovim, se niso mogle odtrgati od nepremičnega očkovega obraza. Sestra se ji je približala in jo prosila, naj ne strmi tako dolgo v mrtvega očeta. Mlada žena se ni zmenila za opomin. V rdečkasti luči sveč se je njen obraz 6koraj dotikal očetovega. »Ne glej ga več!« je velel glas za njenim hrbtom. In kar sestra ni mogla doseči, je dosegel ta glas. Mlada žena je strepelala in pustila, da jo je oddaljil od očeta nekdo, ki jo je pokroviteljsko in gospodujoče objel okrog pasu, prav kakor pred dvema lelonta, ko jo jc odvede! od doma in pretrgal postavljanje od staršev in povabljencev. Takrat je isti glas dejal: Pojdi! V sosednji 6obi, 6redi nereda in zbeganosti, ki ga pusti smrt v hišah, je mlada žena zašepetaU sestri: ■Odšla sem iz njegove sobe, ker upam...' Scslro je prevzela ginjenost zaradi skrivnosti življenja, ki se je vzbujalo v družini, ko je ugasnilo očetovo. In sedaj je ona odšla v sobo, kjer je ležal mrlič, sklonila se je nad voščen obraz in se z uslnicami dotaknila mrzlega čela. ■Oče, ničesar ne veš o tem, čeprav si si lako zelo želel vnuka! Tudi to tolažbo ti je življenje odreklo!« Zdelo se ji je, da se mrtvi starec smehlja. • V aprilu sta 6e mlada zakonca hotela vrniti v hišico, ki jo je posvetila 6mrt. Na široko sta odprla okna in sonce se je 6mejalo na pohištvu, skakljalo po knjigah in papirjih, po okraskih in drobnarijah, ki jih je uporabljal in ljubil nekdanii gospodar. 7/lelo 6e je. kakor da bi j>ovpraševali: ■Kje je? Kje je?« Vsaka soba je ohranila jx>teze, ki jih ji je vtisnil gospodar in odkrivale so njegov okus in osebnost; zvesto so hranile njegovo prisotnost. Toda neka druga nevidna prisotnost je prevzemala oba zakonca. Upanje je prevladovalo nad žalostjo. Pomlad je pokrila z zelenjem vso okolico in ovenčala gore z zlatimi zatoni, ki so bili tako dolgi in tako sladki, da se je srce taülo ob njih. »Kakšno ime naj mu damo?« sta se spraševala mlada zakonca, ko sta, sloneč ob oknu, gledala enega brezkončnih zatonov. »Nikakor ne imen naših staršev. Preveč so vsakdanja.« »Brez dvoma! Ferdinad. Anton, Francka, Jožefa. Preveč navadna so! Dobro je Ireba nremi-sliti.« 02235348484889485323535348535389532323485348532323 Dr. Etbin Henrik Costa Etbin Henrik Costa se je rodil 18. oktobra 1832 v Novem mestu. Oče njegov dr. Henrik Costa je bil pomemben in temeljit zgodovinar, pravnik in gospodarstvenik. Zbiral Je tudi gradivo za slovunsko-nemSki slovar in bil v znanstvenih stikih s profesorjem slovenščine na gra-Bkem vseučilišču Kolomanom Kvasom. Mladi Etbin se je že zgodaj navzel od očeta ljubezni do znanstvenega dela. Po dovršeni gimnaziji se je v viharnem letu 1848. vpisal na graško vseučilišče, kjer se je poleg pravne stroke bavil zlasti z zgodovino novejše dobe. Leta 1853. je dosegel čast doktorja modroslovja, 1. 1855. pa doktorat pravo-slovja. V tej dobi se je Costa popolnoma posvetil znanosti, zlasti pravni zgodovini. Vlada mu je obljubila stolico za zgodovino nemškega prava na vseučilišču v Krakovem. Pozneje se je Costa premislil, opustil je pripravljanje na vseučiliško profesuro ter se posvetil advokaturi v Ljubljani. Takoj po prihodu v Ljubljano je začel Costa razširjali veliko delavnost na raznih področjih. Nadaljeval je z znaslvenim delom, pomagal je pri organiziranju naših narodnih čitalnic in ko se je pričelo ustavno življenje, se je posvetil tudi politiki. Bil je med onimi konservativnimi Ljubljančani, ki so 1. 1864. sklenili izdajati nemško £isani, a Slovencem prijazni časopis »Triglav«, eta 1863. je Costa postal načelnik novoustanovljenega »Južnega Sokola«, leta 1867. je skupaj z grofom Wurmbrandom, proštom Zupanom in pro-Stom Jarcem ustanovil »Katoliško besednico za odrašene moške«, ki je bila nekak ljubljanski katoliški Kazino, iz katereg« je polem izšla »Katoliška narodna stranka«. Bil je tudi med sousta-novniki in pobudniki zavarovalne banke »Slovenije«, prvega našega večjega denarnega zavoda. V letih 1863—1873 je zastopal v dunajskem državnem zboru Notranjce. Kot deželni poslanec se je med drugim močno potegoval za ustanovitev slovenske založbe šolskih knjig. V političnem življenju se je tesno naslonil na voditelja dr. Janeza Bleiwèisa. Imenovali so ga Bleiweisovo desno roko. Po Ambroževi smrti je postal župan ljubljanski. Bil je tudi predsednik »Mutice Slovenske« in deželni odbornik. Umrl Je 28. januarja 1875 za oslabelostjo srca in celotnega organizma. Najprej je bil Costa pomemben znanstvenik. Bil je zgodovinar domače dežele. V časopisu kranjskega zgodovinskega društva je priobčil razprave o Vergeriju, o zgodovini kranjskih stanov, o akademiji delavnih mož, o zgodovini protestan-tizma dežele Kranjske. Sodeloval je v številnih inozemskih znanstvenih združenjih in dopisoval je v strokovne časopise: v Heimriov »Magazin für Beclits und Staatswissenschaften«, v Anzeiger des Nürnberger Museums, Oesterr. Blütter für Literatur und Kunst itd. Izdal je tudi samostojno študijo »Zaokrožen uvod v sistem družboslovja« (Dunaj 1855). Coslovo znanstveno delo še ni proučeno in njega pomen še ni točno ugotovljen. Costa si je tekom let nabral krasno knjižnico knjig in rokopisov, ki so se tikali domače dežele. V njej so bile zbrane velike dragocenosti. Zal je po Costovi smrti kupila to knjižnico ruska vlada za dvorno knjižnico v Petrogradu. Težko pogrešljivl spisi so tako romali daleč proč od domovine. Kot predsednik »Slovenske Matice« je veliko deloval za organizacijo znanstvenega dela med Slovenci. Zavzemal se je, da bi »Matiea« izdala po češkem vzoru znanstveni leksikon. Ta Costova zamisel še sedaj ni uresničena. V Letopisu Matice Slovenske je obelodanil pravno zgodovinsko razpravo »O dvoboju« in Statistični pregled vseh slovenskih čitalnic. Sestavljal je slovensko bibliogralijo (natančen seznam izišlih knjig) za leta 1869—1873. Kot advokat je bil Costa neomajno pošten. Ce je videl, da pravda ni pravična in da jo s poštenimi sredstvi ne bo mogoče dobiti, je sploh ni prevzel. Bil Je v poslovanju vesten in — kar ni majhna stvar — ljudi ni drl, kar se je takratnim advokatom splošno očitalo. Bil je na glasu izvrstnega pravnika, in to ne samo v civilnih in kazenskih, ampak tudi v javno-pravnih stvareh. Tik pred smrtjo je prevzel pravniško vodstvo v sporu med narodno in nasprotno stranko zaradi sleparij pri volitvah v trgovinsko zbornico. Od njegove globoke pravniške izobrazbe so narodnjaki pričakovali, da bo pravični narodni stvari pripomogla k zmagi vsaj pred sodiščem. Zavedajoč se pomena narodnih izročil se je Costa zavzemal za proslavo jubileja Valentina Vodnika. Costovo duševno delo je bil »Vodnikov spomenik«, ki je izšel 1. 1859. Pisal je tudi v Bleiweisove »Novice« in »Slovenca«. V »Novicah« je priobčil razpravi »Kaj je zgodovina?« in »Kako piši zgodovinar?« Mladoslovci so Cosli očitali, da ne obvlada slovenščine. To liste čase ni bilo nič čudnega. Župnik Belec je še v osemdesetih letih tožil v »Slovencu«, da izobraženi Slovenci govore med seboj Bamo nemški. Dr. Vošnjak, ki je bil Ram eden vodilnih Mladoslovcev, ni znal napisati članka za »Novice« v slovenščini. Bleiweis v mlajših letih ni obvladal slovenščine; spise za »Novice« mu je poslovenil Luka Jeran. Kot politik in narodni buditelj se je Costa popolnoma naslonil na Bleiweisa. V malo letih je postal najožji njegov sodelavec. Bleiweis si je osvojil marsikatero Costovo zamisel in si je sploh puslil mnogo svetovati iu vplivati od mladega in delavnega narodnjaka. Ne bomo pretiravali, če bomo rekli, da je bil Costa za Bleiweisom morda najmočnejša slovenska politična osebnost šestdesetih in sedemdesetih lei. Kot deželni in državni poslanec je bil na glasu izvrstnega razpravilelja in govornika. Ko so po njegovi smrti slovenski poslanci doživljali poraze v deželnem zboru, se je silno bridko občutila praznina, ki je nastala s Costovo smrtjo. »Slovenec« je prinesel ob neki taki priliki dolg uvodnik »Dr. Costa, kje si?« Široka izobrazba, kakršne ni imel vsak tedanji politik, je dajala dr. Costi razgled po duhovnem snovanju preteklosti in sedanjosti. Kot Boriològ, pravnik in zgodovinar je mogel politično delovanje vse globlje umeti, kot tisti njegovi tovariši, ki so stopali v politično življenje brez prave umske priprava Ker pa se ni omejil v svojem političnem delu le na poslansko delovanje, ampak je bil tudi župan in deželni odbornik, je imel možnost tudi v praktičnem upravnem in organizatorskem delu pokazati svoje sposobnosti. Dasi so ga politični nasprotniki vedno zelo napadali, so mu pa vendar priznavali, da je mož vsestranske delavnosti, temeljit, neumoren ter izrednih sposobnosti. Bil je v odborih skoraj vseh večjih narodnih društev in ustanov. Bil je predsednik »Čitalnice« v Ljubljani, podpredsednik »Katoliške družbe«, predsednik »Matice Slovenske«, podpredsednik političnega društva »Slovenije« itd. Njegova zamisel je bila zavarovalna banka »Slovenija«, ki se je naglo razrasla v veliko podjetje, ki bi bilo zmožno čez čas konkurirati velikim tujim bankam. Costa, ki se je kot malokdo zavedal, da je treba za narodno prebujenje tudi okrepitve našega gospodarstva, Je vložil v to banko neizmerno sile in dela. Zal Slovenci velikopoteznemu podjetju nismo bili kos, po Costovi smrti je propadlo. V tem pogledu Je bil Costa predhodnik velikopoteznega dr. E v g e n a Lampe t a in njegovega načrta za zgradbo domače slovenske industrije. Vse to ogromno delo je Costa premagoval z vztrajnim in nesebičnim naporom. Ni si privoščil niti trenutka oddiha in to ga Je spravilo v prezgodnji grob. Umrl je. preden je mogel uresničiti svoje velike zamisli. Njegova smrt je bolestno odjeknila med Slovenci. ______ Citai in širi »Domoljuba«! ! O tekmi, hi fe trajata 21 ur Nedavno so imeli na Nizozemskem nenavadno ljudsko tekmo na drsalkah. Tj je bila dirka na 200 km, katere se je ude ?žilo čez 5000 drsalcev. Čituli smo že, da je Nizozemska ravna dežela, da ima nenavadno veliko prekopov, pa tudi izborilo mrežo cest. Medtein ko so Slovenci znani v svetu kot navdušeni planinci in smučarji, čitamo o Nizozemcih, da tum skoraj ni človeka, ki bi ne uporabljal poleti kolesa, pozimi pa drsalk. Vsakdo je. rud hiter, vsakomur je noju prepočasna in tako sede poleti na kolo in drvi po cestah, pozimi pu si pripne drsalke nu noge iu krene po opravkih po zumrzlili prekopih in jezerih. Za urne drsalce je vsaka razdalja malenkostna: v mesto, ki je oddaljeno 50 km, pridejo na drsalkah tja in nazaj v 3 do 5 urah.' Tam, kjer so dobre ceste, ljudje radi dirkajo na kolesih, kjer pa je veliko dobrega ledu, začnejo z drsalnimi tekmami. Prvo drsalno dirko na 200 km so priredili Nizozemci 1. 1890. Takrat je zmagal Pim Mulier v 12 urah in 55 minutah. Že prva tekma jim je bila tako všeč, da so sklenili, da bodo vsako leto dirkali na tej dolgi progi. Pokazalo pa se je, da so tekme možne le v ostrih zimah, ko zamrznejo vsa jezera in prekopi, V 52 zimah so tekmovali samo šestkrat, letos pa so priredili sedmo dirko na tradicionalni 200 km dolgi progi. V časopisih so povubili vse športnike, pa tudi druge prijatelje drsalk v mesto Leuwarden, kjer so se morali prijaviti sodniškemu zboru. Prišlo jih je nenavadno veliko: 1100 izurjenih športnikov in 4000 turistov uli izletnikov. Vsi so izjavili, da želijo na dolgo pot, da bi drsali po lepi progi mimo 11 mest in da bi preizkusili svojo srečo. Dan tekmovanja je bil za mesto Leuwar-den pravi športni praznik. Na predvečer je prispelo toliko tujcev, da so jih komaj prenočili. Ob šestih zjutraj so morali na start. Kljub mrazu so bili tekmovalci lahko oblečeni, vsak pa je prinesel s seboj malo torbico s hrano, zakaj podali so se na pot, za katero so vedeli, du je ne bodo predrsuli pred kosilom. V jutranji temi so spustili najprej tekmovalce, za njimi pa množico prostovoljcev. Vseh skupaj jih je bilo čez pet tisoč. V mestih, skozi katera so se volile nepregledne jate drsalcev, se je nabralo veliko gledalcev, lei so opazovali ljudsko tekmovanje, ka* kršno vidijo le v najostrejših zimah. Zmagovalce so pozdravljali, tiste pa, ki so zaostali, so bodrili. Po prvih urah tekmovanja ni bijo več gneče, množica se je kar sama po sebi uredila. Spredaj so drveli izurjeni Športniki, za njim tisli, ki jim pravijo, da so »nadebudni«, nekje v sredini so bili utrjeni turisti, zadaj pa ženske in šaljivci, ki jim ni šlo toliko za tekmovanje kot za prijeten izlet. Marsikateri je nosil precejšnjo malho krepčil, zakaj računal je s tem, da se tudi pred večerjo ne bo vrnil. Znsopihani izletniki so si privoščili tudi krajši počitek, tisti pa. katerim je šlo za prva mesta, so se krepčali kar med potjo. V zgodnjih popoldanskih urah se je zbralo na cilju velika gledalcev. Tudi sodniki z urami so prišli pravočasno, da bi točno ugotovili vrstni red zmagovalcev in njihove čase. Veliko navdušenje je zavladalo na cilju, ko so zagledali v daljavi moža, ki je zapustil za seboj čez 5000 sotekmovalcev. Viharno so ga pozdravljali in motrili z daljnogledi, da bi gn čim prej spoznali. Točno ob dveh in 4 minut je pridrsal v cilj. Za 200 km dolgo progo je rabil 8 ur in 44 minut. Bil je zelo utrujen, ni pa mogel prikriti sreče, kutero je čutil po svoji veliki zmagi. V trenutku so zvedeli za njegovo ime. »To je de Groot, naš najhitrejši drsalec, naš zmagovalec...«, je šlo od ust do ust. Kmalu za njim je prišel drugi, tretji itd. Posebno navdušenje je zavladalo med ženskami, ko so zagledale prvakinjo než.nega spola. To je bila Frižanka Antje Schaap, ki se je vrnila 7. naporne proge 10 minut pred pol 5. uro. Sodniki, ki so dopoldne počivali, so imeli popoldne in zvečer polne roke dela. Vse do polnoči in čez so prihajali zakasneli tekmovalci. Zadnja družba izletnikov se je vrnila šele ob i treh po polnoči. Ti so drsali ravno 20 nr in so 1 po dolgotrajnem tekmovanju mimo 11 mest hiteli samo še k zasluženemu počitku. 4 ' C. Inverniti» VWtA'xk je » »vojini U>r»'iim. fculiuou: It i *eč tìmcini- «O i»- j/i/d *ud«1vo« imo ir re Petru»» » Tu'it čistit dimni«: Ob priiiud« | - uef»auv tueMO je Pleza ie» bi Keim »e je trudil, d« poii-boiiii maler; te'.CiU- Ljudje p« »o pr v betu leni nn*liL. d« je otro» Uta govoril Mttbo it «imba. l>l»tvv |>. ti * |t tislee« dne dalje iute! Óiriti jfUtt d» f-aai»rt>0 > -ib. »Irwie » »vojn kvbu. kjtr jili umori ic vvt't Io prejAived»ii no jiui. CU nini* ne naie ùoditi k li j» mu ^*iii»ioo bi tali od ÌMOte umrl. da »e ti r.iu»»l io »e v« skrčil pwt « >£«*.« J/a si tvfcdei v»e je rprašai £»- •je» »Pantalea tu: je po*edal.« je odvrnil balia, ki wr je bd rarvuel ob »voji povesti. K»4 U bil zvedel u potek ujegoveg» življe- »ja Kekeg« 4iie, k o tem pohajal nedaleč od oje-gwt je vbt*J« oevibta. D* bi ji uiel, beui sklenil po'.rkati eis njegova vrat» .Naprej.' je dejal neki glas. V »lopi I bei«, l'untatoli je sedel na rogožl. /.»topljen v «voje delo. fcuoko je odprl oči, ko me je zagledal, in h*, zasmejal a čudnim «mehom, ki mu je pretegnil u»l» ili jja napravil ie griega. A ker sem grd tudi sam, to vem In tudi priznam, «va lahko uhajala drug z drugim. >lt«d bi ostal tukaj, dokler nevihta ne mine; imate kaj proti temu?« sem ga vprašal, ker me jo kar naprej gb-dal, ne da bi črhtill beseda. Moj glas ga je pretresel. »Stopi noter, stopi uoter, revček,« Je odvrnil, >č« se me ne bojii« »Zakaj pa naj bi »e bal?« sera vprašal radovedno. »Torej ne vej, kdo sem?« »1'milMon vam pravijo.« »A priatavljajo, da «ein hudoben... ila morila otroke, da jih žrem.« »Ne verjauiein tega.« Tedaj »ein na »voj« iznenadenje videl, da so se mu oči napolnile a solzami, medtem ko je iztegnil roke proti meni in rekel: »He» jim ne verjame«? Ob. dečko moj, prav linai, da jim ne verjame»! Bog tu blagoslovil fie nikoli nisem nikomur nič hudega «toril prisegam ti. Skušal »cm delati dobro, dokler «cm pač ino- fei, dokler me nesreča ni pripravila ob noge ■judje »o zelo nehvaležni in hudobni, toda nočem obsojati nikogar ln zahvaljujem Bog«. da ti je navdihnil zaupanje do mene. Sedi semkai in nove) mi, kdo si.« ^ »Nlnein mu prikrival, da sem ubožec brez slsriev, vzrejen Iz usmiljenja. Povedal sem mu, da nisem nikoli verjel tistega, kar so govorili o njem, in kako sem čutil, da bi mu rad pomagal.« Pa n ta Ion se je razjokal, tako je bil ganjen. _ Nato ml j„ pripovedoval potek svojega žalost-"eljl. j'mi" ln v kr"U";,n »v« »i Postala prija- Medtem k„ Je zjutraj divjala nevihta, sva s Pantalonom skupaj užlnala In zahvaljeva so mi obiskom.0 ° "0m D,U j° lzkf"-»1 » »"ojlm . "!j '»•"f"1 "I minil dan, da ne bi bil Sel pozdravit svojega prijatelja. 1 Doma no vedeli, da sem zahajal v Pantalo-novo kočo. Zmerjali so me in tepli * Idar Mela ' "" ,,0d" lo rohno1 ^PO" gjÄ l,om'< «-m odgovoril r-Jkrlto. »kajti Pan- uit u^: rezbariti.« .._ .. si nm tar podot.ei t tistim «vojun volf-J;a »nirčkon..< je odvrni: gwj^dsr Mela. »C« »e uc nimm. » njeg» sit < ... .. >i'-ev i^ji t! bi; Iijeeov wt kskor p« val « 7« oogomr nu je nakopal kopiMi nov iS udarit m brr, tu pa nie n odvruiio. d« »e ne bi ve* v-ui k svojemu prijatelju, ki mi je pripo-iiao imvest. Zdaj ti bom tor-1 t: ie apocetr-« rekel eue povedal več Vlili « svojemu prjairiju, n r= vvdova. toiiKt) («vesti Zdaj ti bom torej, kakor »en t ie apočetr-« rekel eue povedal < A ser Piera ček ie nekaj trenutkov ni več »-pe prijatelju » besedo, je Balia priblital »voj ooraz dečkovemu ir čutil d» tu rno spi Nasmehnil »e ie »Zjispo: je.« si je niisliL »Bog tx»di ubvjljenl Povest ID it drupitrat « 1l onrnil »e je n» d-ugo Btraii ter tudi sam ùman. zatisnil uii IV. L"ug dar »> t > 11 dinn-V.trfki mojstra Peiron« zpoaii. nt migat. J'ujeäel j» rak »voj kos trubt oni"K« BUknjii vzel potrebno orodje ie peztio posiuša guM|iuuurje!?°' .,k?'i,ar ,la,Tnl 'M)'<'ne' «»Krmi topovski strel in listale krogla pade...« »Na trg?« »Ne, ne; samo zdi se, da pade, potem pa se vrne na svoje mesto.« H n.„Ji° P,°ia"nil0 1,|e'-a{ku ni bilo posebno jasno; navzlic temu pa e od začudenja vzkliknil in presenečeno gledal tovariša, ki je vedel tolikS nadaljeval 9refßn' da ga tovMlt P°3luä«. I® "o in t,8ie jim >s,,rRažVeira„it«liUdie h0dÌÌ° PrCk<>- ne da bl . . »Mord, je kraij odredil, naj Jim dovolilo nre- »Oh komb°vH«!'gVile rr° odvrnil BaZ >un, ko bi videl, koliko I udi ie takrat k> dar se menjavajo stražol P. kaki lepo igra v£ jaiks godb« tam zunaj' Privedel te t^m 0 nri ] l,l,i, ,\t i» boi »li.al Medtem p«, nariii-üo i!« j>0*1 »tolb»im, |>ojd.v« i* uiidv» h kraljoj. mu trgu in pri luden,le oboku tamka.U r,j,J l.ova do»pel« tik cerkve »v. Janeza, ki J0 (ujj l»t>ao otiiičeva.« »D«, d», p» ^ tem l>olj, ker d«vi niwn| opravil »vojih molitev^ io »»m tudi pozabil [H>. ljubiti Marijino »vetinjieo. katero mi je privetil, mati okoli vratu, preden »em odiel s doma « »Slal» »i r»vnal. Plezaček: od dane« naprej liov« vedno molila »kupaj, preden bova šl« äp,( in preden t»ova vitata.« »Belo »e je davi »mejal. ko me je videl aa. praviti križ.« Beko je bi! ojan tovsrii, aajrazuzdscejii od družini«*. »Naj se le smeje,« je odvrnil Balin, »nič Dt maraj za to! Ce ga bom videl, bom že poskrbel, ' da ga >>o prešla volja ta šalo. Pantalon mi j« dejal, da bo tisti, ki ne moli in s« ne boji Boga, vedno nesrečen, medtem ko je tisti, ki ima vera in »e priporoča Njemu, vesel in »rečen tudi sredi nadlog« Tako kramljajoč sta prijatelja dospela v bij. žino »traže in Balin si je tnel čepico, da bi j« pozdravil. Plezaček ga Je posnemal. Vojak je pogledal oba dečka t izrazom sočutja in ostal togo na svojem mestu. Dimnikarčka sta molče stopala preko malesi trga in se za trenutek ustavila, da sta si obču-dovaje ogledala veličastnega vratarja, ki je tisti hip stal na pragu kraljevega dvorca, nato pa sti zavila na levo in se že čez nekaj minut znašli v stolni cerkvi. S čepicama v rokah sta plaho in v zadreg vstopila, boječ se skoraj, da ju bo kdo zapodil. Hram božji je bil v pollerai, ki mu je dajala še resnejše in slovesnejie lice. Plezaček je opazil nad oltarjem ogromno stekleno okno, skozi katero je skrivnostno prose vala sveta miza. »Kaj pa je to,« je tiho vprašal svojega tovariša. »Se en oltar,« je odgovoril Balin, »v obliki groba; mojster Petron mi je pripovedoval, da js tamkaj shranjena rjuha, ki je bil z njo po svoji smrti pokrit Jezus in da se na nji vidi odtii njegovega telesa.« A »Ali ne bl mogla bliže k tistemu oltarju?« »Da, da; pridi!« Skozi velika vrata, ki so bila nad stranskima ladjama, Bta se dečka povzpela po veličastnih stopnicah v kapelo. Ko sta dospela na vrh, sta bila prevzeta od začudenja. Temni sijaj črnega marmorja, ki krasi vbod in stene; pogled na grobnico, kjer je shranjen sveti Sindon; spomeniki štirih savojskih knezov: Amedeja VIIL, Emanuela Filiberta, kneza Tomaža in Karla Emanuela II„ ustanovnika kapele; rezljana zvezda, ki je deloma prekrivala spodnji svod in odkrivala nebo, na katerem se v slavi sveti Sveti Duh, vse to je prispevalo k njuni ganjenosti in bilo vzrok, da sta obstala i odprtimi usti in gledala z občudovanjem. Toda čas je mineval in Balin je dal tovarišu znamenje, naj gre za njim proti izhodu. Odšla sta nizdol po drugem stopnišču In se vrnila v cerkev. Občudovala sta vsak oltar in se ustavila kakor zamaknjena pred sliko Device s svetim Janezom. »Kako je lepo!« Je vzkliknil Plezaček. »Izmoliva zdravomarijo v čast Materi božji, da nama pomaga in nama omogoči dobiti delo,« je rekel Balin. »In da obrani zdravo mojo dobro mamico in mojo sestrico Grilko,« je dodal Plezaček. , Deček je imel skoraj drhteč glas. * »Da, da « Prijatelja sta tako vneto molila, da nista opazila neke žalno oblečene gospe, ki Je klečala v isti kapeli in slišala njune besede. Ko sta odšla iz Cerkve, ju Je gospa, ki je stopala za njima, ustavila. Odgrnlla si je bila žalno kopreno In pokazala svoj še mladi, zelo lepi obraz, ki pa je bil nekam spremenjen od tajnih bridkosti. »Dobra dečka!« je spregovorila in položila orokovičeno drobno roko Plezačku na ramo. »Mati božja je poslušala vajino molitev in vama po meni naklonila pomoč In delo. ki si ga želita. Jutri zjutraj se oglasita v moji hiši, kjer je treba omesti več dimnikov. AH znata brati?« AÌlWll ILLà.....^ a- Tonka, mala Roblnzonka J. (Dalje.) Vso noč je lonka spola, niti enkrat se IN prebudila. Polem pa se je delalo juiro in noč je izgubila svojo moč. Ovila se je v svojo len- čico in je izginila. Dan je Irkal na vraia. Sonce se je pripravljalo, da vstjne iz svoje mehke poslelje. Zares, bilo je še vse zabuhlo in zaspano, kar nič se mu ni ljubilq iz mehke pernice. Poškililo je z enim očesom in zavzdihnilo: »Moj Bog, saj bo že dan, vstati bo treba!« Noč je odšla in zvezde, ki so bedele vso noč na nebu, so postale trudne in so se podale k počitku. Sonce je odprlo še drugo oko in morje je poslalo vse rdeče. Hitro se je umilo, o veliko kopalnico ima soncel In polem, ko se je skopalo v širnem moriu, je poslalo bolj bleščeče in bolj bledo in se je pričelo dvigali na nel», da premeri svojo vsakdanjo pot, kakor je to njegovu naloga od početka svela. Deviški gozd se je otresel svojega mračnega plašča in svetloba je kapala skozi goste veje in risala svelle lase na velikih debelih listih. Tudi cvetke so se zbudile in dvignile glavice proli nebu, da zmotijo svojo julranjo molitev. Kadar cvelke molijo, odprejo svoje cvel> ne glavice in pošiljajo proti nebu svoje dišave, da se kol kadilo dvigajo k Bogu. Tudi ptičice, ki so ponoči spale z glavicami, stisnjenimi med perutnice, so se zbudile, počesale svoje pernate oblekce, uglasile svoja glasbila, se ozrle proti nebu in molile svojo jutranjo molitev. Odprle so kljunčke in pesem hvalnica se je dvigala v nebesa. Tako molijo ptički. Tonko je prebudil droben sončni žarek. Za časek je še poležala, poslušala ptičjo pesem in vdihavata vase cvetno kadilo. Nato pa je pokleknila, da tudi ona zmoli svojo jutranjo molitev. Molitev otrok ... pa tudi odraslih, mora bili, kakršna je molitev cvetk, sama vonjava, in kakršna je molitev ptičic, pesem hvalnica. Tonka ve lo. Ve tudi, da dve cvetlici ne vonjata enako in da dve človeški srci flista enaki in da Bog spozna ljubezen človeškega srca le v molitvi. In medtem, ko so drobne ptičice ščebe-tale v vejah nad njo, je ona govorila z Bo- ' »Prolilelalskà baterija« ( gom, kakor bi govorila z nekom, ki ji je ves domač in ki ga iz srce. ljubi: »Ljubi Bog, ki varuješ drobne ptičice in si dal nežnim cvetkam nebeške vonjave, varuj svojo Tonko, ki je tako daleč od svoiega doma... in varuj tudi mamico mojo in mojega očeta. Sanjalo se mi je, da sta rešena oba... kaj ne, da je res tako? Da, trdno zaupam vate in prepričana sem, da je res. Sanjalo se mi je tudi, da nikoli ne bom našla nobene vasi in nobene hiše, da sem sama v tuji deželi, uboga izgubljena deklica. Toda sanje so sanje in na to ne s.nem misliti. Vendar pa me je strah, ker sem tako sama, da, zares me je strah in bojim se. No, pa vendar saj nisem sama, saj nir sem izgubljena, četudi nikoli ne najdem hiši in človeka, saj si ti pri meni. In čeprav je Ia dežela divja dežela in nobenega človeka ni na njej, vendar hočem ostati dobra deklica. Pomagaj mi in varuj me ti. Zakaj ti ljubiš bolj kot vsak človek, tako me je učila mama, in čeprav to težko razumem, vendar mora biti to res. Moj Bog, pomagaj mi, da živim prav, kakor je tebi po volji, čeprav sem sama v tuji, zapuščeni deželi.« (Nadaljevanje prihodnjič.) a» PrelikuSeo redltnl praSek „REDiN" za praJiie Prt matih praSICklb pospešuje Redin praäok liitro rast. kropi kosti In Jih veruje "'-"ih h°- «frn stene 1 r»vit.'k I. f-. po poitl " M nono se dobi &amo L. 1 r-, 3 zev- po P°H" '•• — •(,' zahvalnih pisem, 1'aaile: Prav i gornjo sliko Prodala drogeriji Kast. Ljubljaaa, lidonka aLi Na deJeli pa rahljajte Kedin pri V. em lrcor^ ^ll «^ drugI, ker si prihranil« poJlnma- Naročniki Ii Trfcu.ke ia Goriike prorin« morajo po»UU denar ruapr«. Naročajte »Slovenca« »Slovenski dom«! ln Mati oglasnik V Domoljuba so zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plafa tisti ki iWe iloib« L.0.J0 ia besed«; ? ieoitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1'— ; v vseh drugih ogla-iih slane beseda L. 0-80. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Naimanjši znesek L. 7-—, za ženitvene oglase L 2U'-. Redni Doinoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia. Pristojbina za male oglate ie platoje naprej. Korenjevo seme konoplje, bučne peško, salatno seme !n vsakovrstna druga semena kupi vedno po najvišji dnevni ceni tvrd-ka Fran Pogačnik, Ljubljana, Javna skladišča, TyrSeva c. SI. Črno deteljo ln korenjevo seme kupujemo ali zamenjamo za pesno seme. Sever 4 Komp., Gosposvet-ska cesta, Ljubljana. Kože domačih zajcev ln vseh vrst druge divjačine • plačuje najboljše krznarstvo L. ROT. LJubljana, Mestni trg št. 5. Prodam 25 m 4 žičnega motornega kabla radi preureditve elektr. toka, in 10 žnldaršlčevih panjev na 20 okvirjev. Gostilna Hočevar, Sp. Hrusica St. 12, p. Do-brunje. Finti staresa 1« do 11 let li?em za vsa domača tnetki de'.». Gostilna H»fevar. Spod. Brulica li. p. Dobrunje. 150 lir tedenske lahko vsak zasluži a prodajanjem ali Izdelovanjem. - Pošljite znamko za odgovor. Josip Batit, LJubljana Vil. Hlapca sprejmem za kmečka dela. 17 do 20 let starega. - 2abjek Ivan. Zapuška ul. 17, LJubljana VII. Harmonike vseh vrst dobite pri »Prometu«, nasproti križan, cerkve. Rabljene Jemljem v račun Gepelj v dobrem stanju proda Perčlč Janezt Pa-radtsče S, p. ämarje- Sap. Jezice kupimo. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Cena in količinac. Hlapca pridnega in vajenega kmetsklh det takoj sprejmem. - LJubljana VII, Vodnikova 00. Kravo 8 mesecev brejo prodam. Bizovik 26 - pri Ljubljani. 560 lir nagrade dam onemu, ki ml sporoči, kjo se nahaja črn konj, zadnji nogi do bencljev beli, na čelu lisa, žig St. 23. - Rome Franc. Mati Lipoglav, poäta Smarje-Sap. Globok voziček Športni šivalni stroj, posoda za mast - naprodaj. Marenčičeva S, Zore. Krava naprodaj. - Stirn Marija, Ljubljana. Lončarska steza 10. poleg Ljudskega doma. Služkinje za vsa kmetska dela sprejmem takoj. To-mačevo 17 - pri LJubljani. Nalagajte denar v sol idnem zavodu, v j mi. V Zavod daje posojila pod najugodnejšimi pogoji Posluje v lastni hiši poleg dekliške šole Nekaj drobcev iz zgodovine papirja Zaprite zs hip oči, kajti pogreznili se bomo za dvatisoč let v zgodovino nazaj. Zdaj jih spet odprite! Kje smo, kaj vidimo? Na Kitajskem smo, v tej skrivnostni in ugank polni rumeni deželi. Kakšna je neki čudna gmota, ki jo Kitajci polivajo in mešajo z vodo ter jo nato drobe v tekočo kašo? To je zmes trav«, murvinega lubja in starih cunj. In čemu vlivajo kašo na tenko mrežo in jo tresejo? V kaši so drobna, nežna vlakenca, ki se pri tresenju sprimejo in ko odteče in se posuši voda, tvorijo nad mrežo tenko prostiiračo ali preprogo. Ko to »preprogo« dobro posuše in stisnejo, imajo snov, na katero lahko pišejo. Z drugimi besedami, Kitajci so že pred dvati60č leti znali izdelovati papir. Toda zaenkrat je to samo še njihova skrivnost. Grki, Rimljani i« drugi visoko kulturni narodi, katerih življenje in nehanje spoznavamo v starem veku, niso še poznali papirja. Pisali 60 na živalske kože, ki so jih ustrojili na poseben način. Sest, sedem stoletij mine. Skozi vrata mesta Samarkand se vračajo v zmagoslavju arateki osvajalci. Bojevali so se tudi na Kitajskem in zdaj vodijo s 6eboj trume ujetih Kitajcev. Lepo ravnajo z ujetniki, kajti Arabci dobro vedo, da se bodo od njih marsikaj koristnega naučili. In res, kmalu zrastejo v Samarkandu in drugih arabskih mestih tvornice za papir. Kitajska skrivnost izdelovanja papirja ni več skrivnost! Spet minejo stoletja. Evropejci, ki so potovali po Arabiji, pripovedujejo doma, kaj so tam videli. V Evropi so do takrat poznali samo pergament, zdaj pa začno izdelovati papir po kitajskem zgledu — iz cunj. V Nemčiji in Franciji začno obratovati prve papirnice. • Knjige, zvezke!« kličejo dijaki srednjih in visokih šol, ki se začno množiti v tistih časih. •Cunje za papir!« jim odgovarjajo tovarnarji pa-pifja. Polne vozove cunj, ki so jih kupili od gospodinj, bolnic in trgovcev, vozijo v tovarne, toda še ne zadošča. Treba bo iznajti nekaj novega. Cunj je premalo in papir iz njih je še predrag. Ne traja dolgo in že padejo prve smreke v gozdovih. V tovarni jih razsekajo, kuhajo ter belijo v kislini. Uspeh tega postopka je — lesni pa-pw. Razpolovite vžigalico, odtrgajte kos debelejšega papirja in poglejte oba predmeta proti kiči! Na prelomljenem koncu vžigalice in na odtrganem koncu papirja boste opazili lesna vlakenca. Večina papirja, ki ga danes vsak dan rabimo, ie izdelanega iz lesa. Finejši tako imenovani brez-lesm' papir, pa izdelujejo še zmerom iz cunj na podoben način, kakor 60 to delali Kitajci pred dvatisoč leti. Redek dež. Eden na padavinah najubožnejših krajev na naši zemlji je Južna Afrika, posebno dežela Bečuan, o kateri poroča neki misijonar v nekem amsterdamskem listu takole: »Povsod na svetu imajo več vode kakor pri nas v Transvaaiu in Bazutu«. Že angl. raziskovalec Afrike Livinsgtone opisuje Južno Afriko kot zelo pusto in nerodovitno zemljo. V Bečuanu je na podlagi pripovedovanja domačinov ugotovil, da dežuje'ondi komaj vsakih dvanajst let. Kadar ee to zgodi, zavlada med prebivalstvom nepopisno veselje. Ljudje plešejo se zabavajo in prirejajo gostije. Prebivalci Bečuana so zelo lahkoverni in vse njihovo življenje in šege veljajo samo poskusom, kako bi v svoje suhe kraje privabili dež. Zaradi tega imajo celo navado lenariti, kadar kažejo znaki, da se bliža deževna doba. Bojijo se namreč zameriti višjim silam, da )im ne bi podaljšale suše... Naročite svojim bližnjim in daljnim _ prijateljem »Domoljub«! Kmečko dekle iz dobre liišc, 18—22 let staro, takoj sprejmem za gospodinjska in vrtna dela. — Ponudbe nai Marija Salekar, Ljubljana. Dravska ». Črni gaber kupim Tsaho limolino po b(MH ceni Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo .Domoljuba" pod številko 13152. Kdor nam je kdaj sporočil, da ni prejel »Slovenčevega koledarja«, pa ga je kasneje dobil, naj nam tudi to sporoči, da ga je prejel, da ne bomo delali nepotrebnih reklamacij ! Brzoparilnlke. gnoJniCne Črpalke, Gama, z 10 letno garaneijo nudi Podržaj Ciril. Is 147 pri Ljubljani Vsem sotrndnikom ! Sotrudnike »Gospodarja in gospodinje« prosimo, da nam pošljejo svoje prispevke vsak teden do četrtka. Zahtevajte povsod le GAGEC-ova vrtna semena Vžigalice. Mama je naročila Janezku, naj na povratku iz šole kupi škatljico vžigalic, ie prej pa naj se prepriča, ali so dobre. — Janezek i« res kupil vžigalice in jih spotoma preizkušal, ta gorijo. Na pragu domače hiše je prižgal zadnio Vžigalico, izročil prazno škatljico mami in rek«': Mama, rar.cn dveh so bile vse vžigalice dobre « ÄSS® aiaS'H0^ B * Teleta" 'V^V^ «■«- * ,, Izdajatelj: dr. Gregor,, Pečjak. - Urednik, U^^till Za" JndTko'tiska",™ 3