Leto XIV. Štev. 11	reieroN omoiistv*, js-ot n P R * V P • J3-«7 In JS—67 POS1OVUNICA CPI IP Prešernova 3. tel. 2S0 POSTK1 CPKOVN' RAČUN II-4OT	Maribor, ponedeljek 15. januarja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejemam v upravi ali po pošti .14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena din 1*—
Japonska na novi poti
Nova vlada pod vodstvom admirala Jonaja bo vodila Ameriki, Angliji in Franciji prijazno politiko — Novi ministrski predsednik odločen nasprotnik avtoritarnih režimov
TOKIO, 15. januarja. Mikado je sprejel odstop Abejeve vlade. Prvotna prizadevanja glede sestave nove vlade so se gibala v smeri, da bi postal ministrski predsednik znova knez Konoje, ki je kakor znano, šele lani odstopil s tega mesta, toda knez je ponudbo odločno odklonil Nato je bilo poverjeno sondiranje terena za rešitev vladne krize dosedanjemu vojnemu ministru generalu Hati, ki pa tudi ni uspelo. Končno se je krona odločila za bivšega mornariškega ministra v vladi kneza Konoje, Mičumasa Jonaja. Jonaj je izbral za zunanjega ministra Arito, ki je bil na tem položaju že v več prejšnjih vladah. Ministrstvo vojne mornarice ostane še nadalje v rokah admirala Jošide. Minister vojske bo določen danes, ko bodo izbrani tudi ostali ministri. Pričakuje se, da bo tekom današnjega dneva Jonajeva vlada že popolnoma sestavljena in bo takoj prevzela svoje posle.
TOKIO, 15. januarja. Havas. Vračajoč se v vojno ministrstvo z dvora, kjer se je mudil 25 minut, je izjavil general Hata svojim tovarišem, da želi krona, da vojska podpre mandat admirala Jonaja za sestavo nove vlade in vlado samo. General Hata je dejal ob tej priliki, da bodo tako on kakor tudi vsi njegovi tovariši prožili Jotajevi vladi vso svojo pomoč in podporo.
Vzroki odstopa Abejeve vlade
Abeja je bila prisiljena odstopiti zaradi neuspehov v notranji In zunanji politiki ter na Kitajskem. Proti njej se je dvigal vedno večji odpor z vseh odločujočih strani. Očitali so ji posebno, da ni znala
TOKIO, 15. januarja. Reuter. O vzrokih odstopa Abejeve vlade in poveritvi mandata za sestavo nove po admiralu
-fonaju, je bilo mogoče dobiti na poučenem mestu sledeče informacije: Vlada
rešiti domačih gospodarskih vprašanj, ki postajajo vedno bolj pereča, da se ni znala sporazumeti z Zedinjenimi državami Severne Amerike ter z Anglijo in Francijo in da končno tudi še ni uspela, da bi sestavila osrednjo japanofilsko kitajsko vlado v Nankingu. Posebno težaven položaj je nastal za Japonsko, ker poteče 26. t. m. japonsko-ameriška trgovinska pogodba, katero je, kakor znano, ameriška vlada odpovedala iz političnih ražlogov. Ako prenehajo ameriške dobave surovin, bojnega materiala itd., utegne zaiti Japonska v neprijetno zagato. Admiral Jonaj se zdi najprimernejša oseb-
nost, ki lahko Japonsko izvleče iz sedanjega neprijetnega položaja. Jonaj je odločen nasprotnik vseh avtoritarnih režimov in je tudi on bil tisti ki je lani pre> prečil sklenitev vojaške zveze Japonske z Italijo in Nemčijo. Njegov namen le sporazumeti se z Zedinjenimi državami, Anglijo in Francijo, kar bi pomenilo velik preokret v dosedanji jaoonski zunanji politiki, a bi imelo vpliv nedvomno tudi na notranjo. V ameriških, angleških in francoskih diplomatskih krogih v Tokiu vlada zaradi tega razumljivo zanimanje za nadaljnji razvoj dogodkov.
V Ameriki zadovoljni, a odločni
WASHINGTON, 15. jan. Ass. Press. Nova japonska vlada, ki je prijazna Zedinjenim državam, je bila sprejeta v ameriških političnih krogih z zadovoljstvom, vendar zunanji minister Cordel Hull ne bo izpremenil svojega stališča glede odgovornosti Japonske za poslabšanje tr-
Belgiji in Holandiji grozi nova nevarnost
Po pariških, bruseljskih in amsterdamskih vesteh pripravljajo Nemci napad na Belgijo In Holandijo — Nujni ukrep) obeh prizadetih vlad — Komentarji v francoskem in angleškem tisku
PARIZ, 15. januarja. Exchange Telegraph. V pariških vojaških krogih se pojavlja prepričanje, da se Nemčija pripravlja na napad na Belgijo In Holandijo, da bi čez njuno ozemlje obšla francosko Maginotovo utrdbeno črto na nemško-irancoski meji Na to kažejo razni znaki, predvsem veliko zbiranje nemških čet na belgijski in holandski meji, preletanje obeh mej po nemških letalih in nujni varnostni ukrepi, ki se izdajajo v obeh sosednih državah. Tudi poluradna poročila poročajo o nevarnosti takega preokreta bojnega položaja na zahodu. V Belgiji in Holandiji se opaža vedno večja zaskrbljenost.
OBRAMBNE PRIPRAVE OGROŽENIH
BRUSELJ, 15. januarja. Havas. V Belgiji so nalepljeni lepaki, ki kličejo pod orožje nove letnjke rezervistov, kar pomeni, da bo s tem mobilizirana že večina belgijskih rezervistov. Prav tako se opaža močno gibanje belgijskih čet na nemški meji, kjer so v teku mrzlične priprave za eventualno obrambo države pred nemškim napadom. Povod za te ukrepe je dalo vedno večje koncentriranje nemških čet na belgijski in holandski meji, zatrjuje pa se, da so belgijska oblastva dobila potom nekega ujetega nemškega letalca v roke dokument, ki dokazuje, da Nemčija zares pripravlja vojaško akcijo proti Belgiji in Holandski, v Bruslju se nadaljujejo važne konference vodilnih vojaških in političnih osebnosti. Podobni ukrepi se izdajajo tudi v Holandiji, kjer so ustavljeni vsi vojaški dopusti. Holandska vlada je imela včeraj s tem v zvezi dve izredni seji. Obenem so bili izdani tudi ukrepi za obrambo meje ter uporabo prekopov za preprečitev eventualnega sovražnega vdora.
NEMŠKA LETALA NAD BELGIJO
BRUSELJ, 15. januarja. Havas. Belgijski listi poročajo o vedno številnejših oletih nemških letal nad belgijskim ozemljem. V soboto so letela tri nemška bojna letala tako nizko nad obmejnimi !-•: ’ vljsklmi kraji, da so ljudje mogli z nto opazovati njihove znake. Letala f 'olala po vsej priliki fotografske po-\ Dve nemški letali sta se pojavili ur Ličgem, je proti njima nastopilo • ctiletalsko topništvo in ju pregnalo.
) nemško letalo je bilo zaradi okvare " voljeno pristati na belgijskem ozemlju, »''c--l?ska oblastva so letalo zaplenila in t' ’ ’a ujela. Pri njem so našla baje do-}»te, ki so posebne važnosti. Tudi
tekom včerajšnjega dne so se pojavila nad belgijskim ozemljem nemška letala, in to kljub ponovnim protestom belgijske vlade v Berlinu. Po vsem tem je mogoče sklepati, da ti poleti niso le pomotni, ampak namerni in zasledujejo posebne vojaške cilje.
BELGIJA IN HOLANDIJA PRIPRAVLJENI
PARIZ, 15. januarja. Havas. Današnji listi posvečajo pozornost v prvi vrsti vojaškim ukrepom v Belgiji in Holandiji. Listi jih komentirajo preučavajoč razloge, ki so jih izzvali, a naglašajo, da ne more noben dogodek zateči Belgijo in Holandijo nepripravljeni, a tudi ne zaveznike. »Ordre« pravi, da se kažejo enaki znaki vznemirjenosti kakor v prvih tednih meseca novembra.
UKINITEV DOPUSTOV TUDI V ANGLIJI
LONDON, 15. januarja. Havas. Celokupni angleški tisk obširno komentira odredbe belgijske in holandske vlade m objavlja izčrpna poročila svojih poročevalcev iz Bruslja in Amsterdama. V zvezi s tem razpravljajo tudi o novi odredbi glavnega angleškega vojnega poveljstva, po kateri so do nadaljnjega odpovedani vsi vojaški dopusti vojakov ekspedicijske vojske v Franciji Vsi listi pravijo, da vlada v Belgiji popoln mir in red. »News Chronicle« pravi, da sta vladi Belgije in Holandije stalno v zvezi in se obveščata ter posvetujeta o vseh ukrepih.
ODMEVI V MADŽARSKEM TISKU
BUDIMPEŠTA, 15. januarja. Havas. Vsi madžarski listi poročajo o vojaških ukrepih Holandije in Belgije, a se vzdržujejo komentarjev. Po drugi strani pa posvečajo listi pozornost naporom Itali-
je, da bi sc doseglo zboljšanje odnošajev na Balkanu.
V	ŠVICI ZANIKUJEJO NEVARNOST
BERN, 15. januarja. DNB, Uradno se zanikuje vest, katero je objavil tukajšnji list »La Suise« po »News Cronicieu«, v kateri se trdi, da grozi Švici nevarnost napada s strani Nemčije. Švicarski generalni štab je izdal preko radia izjavo, da so vesti o zbiranju nemških čet na švicarski meji brez vsake podlage.
govinskih odnošajev med USA in Japonsko. Naloga nove japonske vlade 1e, pravi Hull, da poizkuša urediti trgovinske
ednošaje z USA. Znano je, da poteče
trgovinska pogodba med obema državama 26. t. m.
Angleška sodf&a za tuja državljane
LONDON, 15. januarja. Reuter. Dovršene so priprave za ureditev sodišč, ld bodo sodila tuje državljane. Doslej je ustanovljenih že 112 takih sodišč, katerim je izročenih v postopanje 62.389 tožb proti raznim tujim državljanom. Medtem je bilo pa tudi že odrejeno, da je treba internirati 436 Nemcev in 50 Avstrijcev. Posebno rodno postopanje bo uvedeno proti 7199 Nemcem in 122 Avstrijcem.
Borza. C u r i h, 15. januarja. D e v i-z e : Beograd 10, Pariz 10.04, London 17.70. Ne\vYork 445.95, Milan 22.50, Berlin 17S.62, Budimpešta 3.35, Atene 3.50. Bukarešta 3.30.
Letalske konbe na švedskem ozemlju
STOCKHOLM, 15. jan. Havas. Več tujih letal neznane narodnosti je letelo včeraj med severnim delom Botnijskega zaliva, med finsko mejo pri Haparandi in švedskim pristaniščem Lulea. V okolici Halalcsa in Lulee je padlo več bomb, na neobljudenem svetu so opazili deyet globokih jam, ki so jih povzročile bombe. V finskem obmejnem mestu Tornea in švedskem Haparandi je bil ob 11.40 dan znak za alarm, ki je trajal pol ure. Zaradi snežnega meteža ni bilo mogoče opaziti, čigava so letala. V Tomei je bil to že četrti alarm, v Haparandi so opozarjali na zračni napad prvič, šef civilne obrambe v Haparandi je dejal, da je dal znak za alarm zato, ker bi v primeru bombardiranja
bližnje Tomee trpelo tudi švedsko obmejno mesto. Prebivalstvo je dobilo navodila, da se ob alarmu ne sme gibati po ulicah.
STOCKHOLM, 15. jan. DNB. Včeraj pred poldnem %o letela neznana letala nad švedskim ozemljem blizu tinske meje-Pri Kalaksu, 10 kilometrov južno od Lulee
bilo vrženih več bomb. Eksplodirale so v zaledeneli pokrajini. Oblastva raziskujejo ostanke bomb, da ugotove napadalca. —
STOCKHOLM, 15. jan. Havas. Na Ka-laks je bilo vrženih najmanj devet bomb, a so vse razen ene popadale v morje. Škode ni. Ob U. uri je bilo opaženih 8 letal, ki so letela nad vasjo Dalhama v veliki višini v severni smeri.
Čudna ..Krščanska fronta v USA
tl
it
NEWYORK, 15, jan. Havas. Ravnatelj zvezne policije Hoover je izjavil, da je bilo prijetih 80 članov »Krščanske fronte«, ki so obtoženi, da so pripravljali revolu-cl?o, pri kateri bi vrgli vl^do in oklicali diktaturo. Hoover je nadaPe izjavil, da Je odkrila polička v New Yorku cel tnal’ arzenal, ki je pripadal tej organizaciji. Preiskava Je ugotovila, da le 18 aretiranih b:lo pripravi fenih, da vržejo bombe v "oFcijsko ravnateljstvo. Hoteli so uvest’ vlado ood imenom »d’ktaf-*ra«. odstranit? vse Žide ter prevzeti v svole roke vse Javne službe in nos’e. Policiia Jim ie zaplenila veliko količino bomb, pušk in več milijonov nabojev. Voditelja te čudne »Kr-
ščanske fronte« sta William Jeral-Bishop in John Casldy.
NESREČA PARNIKA »ATLANTIC«
LONDON, 15. januarja. Reuter. Angleški parnik »Atlantic« je nasedel na francoski obali na peščino, zadel nato ob ska le in se v desetih minutah potopil. Posadka se je rešila.
LONDON, 15. januarja. Havas. Posadka angleškega parnika »Atlantic«, ki se ie potopil, štejoča 34 častnikov in moštva, ie že prispela na Angleško. Parnik s 4575 tonami je plul v srednjo Afriko.
Maribor, 15. januarja.
Hrvatska prestolnica, ponosni Zagreb, ie v teh dneh v svečanem razpoloženju. Prebivalstvo naglo se razvijajočega velemesta pod Sljemenom je v iskreni radosti sprejelo v svojo gostoljubno sredo visoka gosta dinastije Karagjorgjevičev, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo. V zgodovino hrvatskega naroda se s tem uvršča velevažen dogodek, ki bo po svojem pomenu in vsebini globoko odjeknil v srcih vseh iskrenih Jugoslovanov in zunanjih prijateljev naše države.
Odveč je naglašati, kolikšne pozitivne prvine neprecenljive vrednosti vliva v nadaljnji razvoj naše notranje, pa tudi zunanje politike ta visoki obisk. Jugoslavija, vrezana z razsežnimi mejami v zemljo, ki je že po osnovni gradnji površine, razpredenosti voda in členovito-sti obale zajela v svojo raznoliko površinsko ploskev heterogene elemente prirodnih dobrin, je utegnila po svojem prebivalstvu vprav na prelomu nove Evrope dokazati svetu, kako zaman so bili vsi naklepi, ki so kovali zahrbtne cilje na račun njene notranje sloge.
Trije bratje, ki jih je mati Priroda brez ozira na krvno sorodnost pritegnila k uakovalu skupne usode, so v trenutku .tragičnih pretresljajev evropskih narodov zajeli globok nauk in našli v sporazumu edino odrešilno pot za okrepitev državne misli. Dolgoletna sloga Kmetsko demokratske koalicije s predsednikom dr. Mačkom na čelu in prizadevanja predsednika vlade Cvetkoviča so ustvarila temelje za zgodovinsko delo k svetlejši bodočnosti Jugoslavije. In glavni tvorec, ki je z visoko uvidevnostjo in dalekovidno razsodnostjo pripomogel k razjasnitvi naših notranjih, pa okrepitvi zunanjih odnošajev, je Nj. Vis. knez namestnik Pavle.
Slavnostni dnevi v Zagrebu so tedaj velikega nacionalnega in političnega pomena. Prisrčnost in iskreno navdušenje, s katerim je druga prestolnica naše države sprejela kraljevska gosta v imenu vsega hrvatskega naroda, bo našlo odmeva v vseh kotih naše domovine in daleč izven nje. Po štirih mesecih polaganja temeljev novemu stanju je stopila Jugoslavija v znamenju bratskega sporazuma med Srbi in Hrvati na pot iskrenega sodelovanja v splošno korist vseh Jugoslovanov.
Prvič v zgodovini Jugoslavije so zbrana hrvatska srca na deželi in v mestu z istimi mislimi in pogledi na Zagreb, katerega gostoljubni sprejem visokih gostov naj dokaže, da se Hrvati zavedajo nerazdvojne povezanosti njihove usode z Jugoslavijo. Modra uvidevnost kneza namestnika Pavla je pripomogla k hrvat-ski nacionalni in teritorialni individualnosti v okviru države. Hrvatski narod vidi v visokem obisku knežjega para srečen znak pozabljenja vseh nevšečnosti zadnjih let in zarjo svetlejše bodočnosti. Hrvatski narod ki je vedno branil svoje pravice, stopa zdaj na branik širše domovine, kapital hrvatskih narodnih dobrin je povezan s splošno koristjo države.
Naravno je tedaj, da ne bodo Hrvati zgodovinske zasluge kneza namestnika Pavla nikoli pozabili. Navdušen sprejem v Zagrebu je najvemejše priznanje hr-vatske narodne duše dinastiji Karagjorgjevičev,' v katerih vidi ne samo utemeljitelje Jugoslavije nego tudi preroditelje nove Hrvatske, kakršno si je narod želel, organično povezano z dinastijo in državo.
Knez namestnik Pavle prihaja v imenu poglavarja države prvič med Hrvate, za katere je visoki obisk redka svečanost iti počastitev. Zgodovinski korak iz Beograda v starodavni Zagreb bo krepko podprl izpolnitev želje visokega čuvarja oporoke kralja Aleksandra Zedini-telja, izročiti na znotraj pomirjeno in urejeno državo z zadovoljnimi Srbi, Hrvati in Slovenci mlademu kralju Petru If. ob njegovi polnoletnosti.
Oči vse Jugoslavije in zainteresiranega sosedstva so v teh dneh uprte v Zagreb. Na njegovih ulicah in v zgodovinskih banskih dvorih se odigrava dejanje, ki je v nemimi Evropi svetel praznik miru, manifestacija narodne zrelosti, državništva in čjovečanstva.
Slovenci s posebnim zadovoljstvom in radostjo pozdravljamo zgodovinske dne-
Sovjetska letala	so	bombardirala vsa	pomembnejša	finska
mesta	in	povzročita ve iko	razdejan.e
bombnikov. Poročila o napravljeni škod. še niso prispela. Iz Ekenesa so zaprosili za pomoč proti požarom. Lapvik je bil tudi bombardiran. Na mestece Lohjo, jugovzhodno od Helsinkov, je sovražnik vrgel kakih sto bomb. Sinoči je bilo tud na Helsinke vržno šest bomb, ki pa niso napravile škode. Nad Borgom je bilo opa žiti veliko	štev.lo ruskih letal,	baje okol:
sto, ki so	letela proti severu. V bombar-
diranih mestih je samo civilno prebivai-stv0 in veliko beguncev. Ta mesta nimajo nobenega vojaškega pomena. Eno sovjetsko letalo je bilo sestreljeno pri Karisu drugo pri RihimSkiju.
HELSINKI, 15. januarja. Havas. Uradno poročilo pravi, da so na včerajšnji dan sovjetska letala bombardirala veliko število mest, zlasti Hanko in Tamiasari. Med tema mestoma so pretrgane vse prc metne zveze. Tamirsari je bil včeraj pet-brat bombardiran. Prebivalstvo se je poskrilo po zavetiščih, pa ni bilo nobenih človeških žrtev.
HELSINKI, 15. januarja. DNB. Sovjetska letala So včeraj bombardirala južni del Finske. Z letal šča Borgo je v pol ure vzletelo 100 sovjetskih letal, ki so odletela v severni smeri. Glavni cilj napada so bila mesta Hanko in Ekenas. Slednje mesto, ki leži na severnem koncu polotoka Hanko, je bilo napadeno od 20 letal petkrat zaporedoma. Bombe so povzročile na mnogih krajih požare. Sovjetski letalci so bombardirali Lavpik in Lohjo. Na železniški progi, ki vodi v RL-himaki, je bilo vrženih blzu 100 bomb. Pri železniškem križišču Karis sla b H porušeni dve hiši, znak za alarm je bil dan večkrat v teku dneva. Skupina 8 letal, spremljana od lovcev, je bombardirala mesto z višine 3000 m. Protiletalska artilerija je zbila tri sovjetske bombnike.
HELSINKI, 15. januarja. Havas. Sovjetska letala so včeraj večkrat napadla mesta v notranjosti Finske. Mesto Ekenes je bilo več kot petkrat bombardirano. Pri vsakem napadu je sodelovalo okoli 20
Položaj na finskih frontah
MOSKVA, 15. januarja. DNB. Poročilo generalnega štaba leningrajskega vcjnega okrožja pravi: Na dan 14. januarja je bila v smeri Murmanska, Uhte in Repolija ogledniška delavnost in nekaj manjših prask. Na Karelski ožini slab topniški ogenj. Letala so napravila nekaj oglednih poletov.
HELSINKI, 15. jan. Havas. Posebni Havasov dopisnik javlja s fronte pri Vii-puriju, da se je ustavil blizu kraja, kjer so vrgli sovjetski letalci 200 bomb. Zjutraj. ko je dospel v Viipuri, je bil dan drugi znak za alarm. Sovjetska letala so letela nad mestom in se izognila protiletalski obrambi. Finske utrdbe v Man-nerheimovi črti so zgrajene tako, da so odporne proti najtežjim izstrelkom. Rezervna črta je precej oddal>na od prve. Ob cesti, ki so jo sovjetske čete stalno obstreljevale, je polno betonskih ovir proti tankom. Finci so betonske zobe proti tankom postavili med vsemi jezeri.
Sovjeti so predvsem opustil! z napadi zato, ker merajo medtem popraviti mno-30 cest in železnic, reorganizirati čete in zboljšati material, ki se ni izkazal Sov-!eti dovažajo nove čete in utrjujejo postojanke. V Kareliji so imeli sovjeti po izpovedi ujetnikov velike izgube. Finci so svoje postojanke opremili z novimi protiletalskimi topovi, katerih jim pa precej manjka.
HELSINKI, 15. jan. Havas. Posebni Havasov dopisnik je odpotoval v Rova-niemi, kjer je bila uničena 43. sovjetska divizija. Prlz« -. H se tam nudi človeku, ’e s4r?hoten. Povsod leže trupla vo!akcv. 'la licih jiia lebdi še po smrti izr sz gro-«e. Velike količine vojnega materiala so ostale na mestu. K^or je videl cesto, na kateri se je boj vršil, lahko razume sovjetski ooraz. Pot je bila zelo ozka in vsak logrešen korak je strmoglavil proviant in ’judi v globoke obcestne jarke, polne vode.
Odhod Menemendžog!a iz Sof^e
SOFIJA, 15. januarja. BTA. Turski zunanji podtajnik Menemendžoglu je v soboto zvečer odpotoval iz Sofije v Ankaro. Na podaji so se poslovili od njega zastopniki kralja, ministrski predsednik, nekateri diplomati itd. Iz uradnega poročila, ki ie bilo izdano o Menemendžoglovem obisku v Sofiji sledi, da vlada med vladama Turčije in Bolgarije popolno soglasje v vseh aktualnih vprašanjih.
CARIGRAD, 15. jan. DNB. Generalni tainik turškega ministrstva rimanjih zadev je na povratku v Ankaro novinarjem dejal, da predvideva turško-angleško-fran. coski sporazum nabavo vojnega materiala Turčiji za 25 milijonov fur.tov sterlin-gov ter 5 milijonov funtov sterlingov kre. dita za blago, kj ga bo Tur?,'a dobavljala zaveznikom. Predvideni so tudi trije m;. Sijoni funtov za izvoz v drage države. Za kritje kreditov bo Turčija dobavljala Angliji agrarne produkte. London in Pariz sta obljubila, da bosta izvažala iz Turčije za 10 milijonov funtov blaga na leto.
Sestanek s Cianom še pred Beogradom
RIM, 15. jan. Un-Press. V rimskih političnih krogih se smatra, da se bo grof Ciano sestal z zunanjimi ministri Romu. nije, Madžarske in Jugoslavije 'Ž8 pred sestankom Balkanskega sporazuma, ki bo v začetku februarja v Beogradu.
VOLITVE V BOLGARI}!
SOFIJA, 15. jan. BTA. V oblasti Plevni in Burgasa so se nadaljeval volitve 41 narodnih poslancev, ki so se končal;, brez incidentov.
SOVJETSKI PROTEST V STOCKHOLMU IN OSLU
MOSKVA, 15. jan. Reuter. Sovjetska vlada je Istočasno tako pri šved;Li kakor rorvegfrt v»adi protestirala proti pi-savi tamkajšnjih listov, zatrjujoč, da ;.o--aeni hujskanje na vo!no.
VRAČANJE POSADKE »COLUMBUSA
NEV/ YORK, 15. januarja. Reuter. Iz Jerseya je odpotovalo sinoči za San Fran Cisco 513 častnikov in mornarjev nemškega parnika »Columbus«, ki se vračajo čez Sovjetsko zvezo v Nemčijo. Potovali bodo čez Sibirijo z železnico.
SLOVESNOST NA SLOVASKI UNIVERZI
BRATISLAVA, 15. jan. DNB. Ob ustoličenje prvega rektorja slovaške univerze je priredil akademski senat svečano sejo, ki ji je pr'sostvoval tudi predsednik republike dr. Tiso, člani vlade in diplomatski zbor. Rektor dr. Tulo je pozval na sve. čanost m:nls:ra rajha Seys.Inquarta, predstavnike dunajske mestne občine 3n raznih tujih univerz. Dr. Tuka je predaval o krvni osvei albanskega naroda. Rektor berlinske univerze , prof. Hoffe je naglasil tesne vezi med nemško in siovaško univerzo, ki se bodo v bodoče še pog'obile. Sledile so čestitke delegatov, nakar je bila svečana predstava v gledališka.
DANSKA LADJa SE JE REŠILA
KJEVENHAVEN, 15. jan. DNB. Danska 4913tonska ladja »Islandija«, ki je nasedla biizu holandske obale, je bi'a brez po. škodb spet izvlečena v morie.
Vremenska napoved. Pretežno jasno in mrzlo vreme. Včeraj je bMa na;višja —0.7, danes —15.5, opoldan pa —6.0.
ve v Zagrebu. Saj je vprav naša ožja domovina bolj kakor kateri koli del države navezana na čvrste temelje močne Jugoslavije. Prepričani smo, da bosta visoka gosta odnesla iz lepe hrvatske prestolnice globoke vtise v prepričanju, da
je plemenito začeto delo na narodnem sporazumu najboljša pot, po kateri naj stopajo trije zadovoljni bratje v slogi in enakopravnosti v boljšo bodočnost pod žezlom junaške narodne dinastije Karagjorgjevičev.	-ine.
Zgodovinski cLnevt v Zagrebu
Ob visokem obisku kneza namestnika Pavla in kneginje Olge je zagrebški tisk prinesel toplo pisane članke, iz katerih povzemamo nekatere točke:
Hrvatski dnevnik: Jugoslavija si lahko vpiše v velik dobiček, da je vprav v kaotičnih dneh dobila za upravitelja moža, urejenega m kulturnega, odmerjenega v svojih gestah, ki se ne prenagli, ko pa spozna resnico, ima smelost, jo tudi z dejanjem potrditi. Nj. Vis. knez Pavie je dokazal svojo globino že 1934, ko je pustil na svobodo drugo zgodovinsko osebnost, vodjo hrvatskega naroda dr. Mačka, ne zahtevajoč od njega ne toliko, naj sam zaprosi za odpustitev krivične kazni.
Novosti: V težki dobi, skozi katero je šla Jugoslavija po vojni, je izkušnja, visoka erudicija, popolno poznavanje narodnih in mednarodnih problemov od strani kneza Pavla neprecenljive vrednosti. To se je manifestiralo posebno po tragični kraljevi smrt v Marseilleu. V vseh napredkih, ki jih je dosegla država, je imel knez namestnik Pavle glavno vlogo. Z modrostjo je vodil državo, narod je vedno cenil njegov čvrsti značaj, ljubeznivo ponašanje, državniško modrost in popolno erudicijo.
Jutarnji list: Državna zajednica je danes močnejša kakor je bila kdaj koli poprej, zato ker je čvrsto zasidrana v dušah tistih, ki jo tvorijo. Varuh prestola je v najodločilnejšem trenutku naglasil in dovedel do izraza vlogo krone kot vladajočega arbitra, krepitelja zajednice in izmiritelja. Hrvatski narod vidi v obiska kneževskega para srečen znak v želji, da stopi nedavna preteklost v pozabljenje.
Ureditev enaVopravne Staven!‘e
»Mislim, da ni nobene ovire več in da je prišel čas ko je treba urediti poleg Hrvatske enakopravno Slovenijo in srbski del države. V bodočnosti, ki ni jasna, mora biti naša narodna družina zadovoljna, sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev harmonično, državna skupnost pa urejena, da bo lahko vso svojo odporno moč posvetila morebitnim bodočim nevarnostim, je dejal dopisniku »Slovenskega doma« minister dr. Krek.
Interes za volitve
Vlada je prepričana, da bo novi vo-livni zakon naletel tudi v opozicionalnih krogih na topel sprejem, ker osvaja zakon demokratske principe, ki jih opozicija tudi zastopa. Dan volitev zavisi od okolnosti notranje in zunanje prirode. Zakon bo objavljen, takoj zatem bo najbrž določen tudi dan volitev. (»Jutarnji list«),
v/
Ban dr. Subaš č za slrofo
Ob priliki visokega obiska kneževskega para je ban dr. Šubašič Izročil 150.000 din za siromake.
Priznanje HSZ in KGZ
Po ukazu hrvatskega bana je zdaj definitivno priznano delovanje Hrvatske se-ljačke zaštite in Hrvatske gradjanske za-štite s sedečem v Zagrebu.
Skoro .'o lit ve tudi v sabor
Kakor doznavamo, bo volivni zakon za hrvatski sabor kmalu objavljen. Otvoritev sabora bo povezana z velikimi svečanostmi, ki bodo na dostojen način obeležile ta važen dogodek v zgodovini hrvatskega naroda. (»Zagrebački list«).
Nezaželen poslanik
Zagrebška »Nova Riječ« prinaša '.opis iz Argentine, v katerem so navedena vsa jugoslovanska društva, med njimi tudi »Slovenski ljudski oder«, »Slov. kulturno društvo Ivan Cankar« in »Slovensko gospodarsko društvo« iz Buenos Airesa, ki so se izjavila proti našemu poslaniku dr. Izidorju Cankarju, ker »dela med našimi izseljenci v Argentini čisto svojo strankarsko politiko«. Ker protestirajo vsa naša izseljeniška društva, pomeni to, da zahtevajo vsi naši izseljenci v Argentini novega človeka, zaključuje »Nova Riječ«,
V	Marfb'ortt cfne 15. I. 1940.
•V e 5 e r n I f«
Stran 3i
V notranii slogi - močna Dugosiaviia
Veličasten in bratski spredem NJeg. Vis. kneza Pavia in kneginje Olge v Zagrebu
V nedeljo zjutraj je odpeljal iz Beograda dvomi vlak, v katerem sta odšli na uradni obisk v Zagreb Nj. kr. Viso-čanstvi knez namestnik Pavle in kneginja Olga v spremstvu predsednika vlade dr. Cvetkoviča ter drugih dvomih odličnikov. Na postajah, tako v srbskih banovinah kakor v Hrvatski je pozdravljalo kneževski par navdušeno prebivalstvo. Na Hrvatskem se je vlak prvič ustavil v Vinkovcih. Na postaji se je zbrala množica kmetov, ki so pozdravljali kneževski par, godba pa je zaigrala »Lepo našo domovino«. Nadaljnji sprejemi so bili v Slavonskem Brodu, v Novi Gradiški in v Novskem.
V Zagrebu se je zbralo na kolodvoru in pred njim ogromno občinstva Po ulicah, koder je nameraval iti sprevod, so bili razvrščeni oddelki hrvatske Seljačke zaščite. Nekaj po pol tretji uri so začeli prihajati na kolodvor hrvatski narodm' zastopniki, potem ministri, kasneje pa predsednik Maček in ban dr. Šubašič. Med njimi so bili tudi slovenski in srbsk: politiki. Nekaj pred 3. uro je prišel na kolodvor dvomi vlak. Godba je zaigrala državno himno. Knez Pavle se je najprej pozdravil s predse^n^om dr. Mačkom, nato z banom dr. Šubašidem in vojnim ministrom generalom Nedičem. Knez je obšel četo. dr. Maček na se je raztovarjal s kneginjo Olgo. Nato je dr. Vladko Maček pristopil k mikrofonu ter pozdravil kneza namestnika:
»Vaše kr. Vlsočanstvo! Ves vesel sem, da lahko Vaše kr. Vlsočanstvo z družico Vašega življenja NI. kr. Vis. kneginjo Olgo pozdravim v glavnem mestu Hrvatske In vseh Hrvatov v Imenu vsega hrvatskega naroda. Vaše kr. Vlsočanstvo odlikujejo tri vrlino, ki se redko najdejo prUHidch. Prva je čut pravičnosti, druga modrosti In tretja hrabrosti. Vašemu čutu pravičnosti se Imamo zahvaliti, da ste mogoče VI prvi uvideli, da so zahteve hr-hatskega naroda uoravlčene. Vaši modrosti se moramo zahvaliti za orenrlčanje, da |e rešitev kraljevine Jugoslavije v zadovoljitvi zahtev hrvatskega naroda. Vaši hrabrosti pa se Imamo zahvaliti, da štc gordi'skl vozel moško presekali z eno samo potezo. Zato Vas hrvatski nerod sore^ma z razširjenimi rokami ter želi skozi moja usta srečno bivanje. Živel knez namestnik! Živeta kneginja Olge!«
Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je odgovoril: »Vaše besede so me zelo ganile. Nenavadno srečen sem, da se nahajam danes v Zagrebu.«
Zatem sta pozdravila kneževski par ban dr. Šubašič in poverjenik mesta Zagreba S t a r č e v i č. Prvi je naglasil, da se hrvatski narod, skromen v življenju. prosvetljen in občutljiv v miru, zaveden v poštenju, ni nikoli umazal z osvajanjem in ni nikoli v težkih 'renut-kih upognil koldha ter se dal zlomiti, in da stoletne borbe, trpljenje in žrtve, označujejo hrepenenje hrvatskega naroda po svobodi, v kateri imajo narodi možnost popolnega razvoia in ustvarjanja Starčev;č pa je poudaril da so zagrebški meščani veseli zaradi obiska in da njihova srca top'o bviejo za kneza namestnika. ki je bil od leta 1918 prvi. kateri je upošteval ootrebe. Želje in pravice hrvatskega naroda. Obema govornikoma se je knez namestnik zahvalil.
Sprevod je nato krenil skozi mesto
ter se ustavil pred cerkvijo sv. Marka, kjer je visoka gosta pričakoval ter ju pozdravil hrvatski metropolit in nadškof dr. Stepinac, ki je med drugim v nagovoru dejal: Danes, ko je človeštvo tako potrebno avtoritete, mi je kot katoliškemu škofu dolžnost, da imam pravico in dolžnost izreči škofovsko besedo: kato-
liška cerkev spoštuje avtoriteto in ji daje sijaj, toda katoliška cerkev opozarja tudi na to. da jp edini trdni temelj vsake av-
toritete v Bogu in v spoštovanju Boga. Vtikanje v tuje pravice, v pravice cerkve in naroda, naj bo lastnega ali tujega, pomeni za vsakega nosilca izpodrezavanje lastne veje.
Po svečani zahvalnici »Te deum« je krenil kneževski par v banski dvorec, pred katerim je defiliralo 16.000 članov Seljačke zaščite. Pred bansko palačo je nozdravil kneza namestnika kmet Tomo Bubarič, kateremu je namestnik Pavle odgovoril:
»Vesel sem, da se ml le ponudila prilika v glavnem mestu Zagrebu, da morem Izreči prisrčne pozdrave Vam, dr»:zl bratje Hrvatje, In po Vas vsej banovini Hrvatski
Moje veselje je toliko večje, ker ta mol rblsk nade na srečni dan, ko združeni Srbi, Mrvatie In Slovenci v pono'nem medsebojnem zappanhi In ljubezni grade svojo lepšo bodočnost. (»Tako Je!«)
S skupnim sodelovanjem v preteklosti neprestanimi bo’! s’rpz! s*o!et?a In ogromnimi žetvami so Srbi. Hrvati in Slovenci »♦stvari! nr?o Jugoslovansko domovino. Ta borba J« v pretekfost! dala Junaške borce In velike mučenike, ki so s svo^m življenjem mn!sa"!	s*ranf n«?e
zgodovine. f$fava Jim’«) Vsa tn prizadevanja In visoka noro'*«* zaves* našega naroda se je v resnih trenutkih znala
vedno pokazati Na] nas navdaja z vero In zaupanjem, da smelo gledamo v svojo bodočnost!
Vprašanja, ki so točila naš narod, so zdaj uspešno rešena.
Nadaljnja graditev r.aše države ne pred-stavlja posebno težkih nalog. Složni na znotraj, smo sami dovol] močni, da vsako zlo odklonimo.
Sloga na znotraj In mir na mejah, to Je bila vedno moja skrb! (»Tako je!«)
Veselim se, da se moram s tega mesta zahvaliti za tako prisrčen in prelep sprejem. Vesel! me tudi da v tako velikem številu vidim Izrazite zastopnike hrvatskega naroda, naroda kremenitih kmetov In hrabrih vojakov, služabnikov Bogu In očetnjavi!
Današnji črn In ta sprejem nsj bo do-laz, da smo Šil dobro pol
Vaši upoštevani predstavnik!, k! so tu "brani, so lahko prepričani, da bo tako!
Kneginja Olga In Jnz se Iskreno zahvaljujeva g. Bsburlčrt z*» !e**e besede, ki Tb ‘•o ra naju n*».s'ovfI. Žive!!!«
Nekaj pred 5. uro ropo!dne. preden se !e rrnož;ea razšla, je knez namestnik Pavle podpisa! v banskem dvorcu uredbo o voPvnem rMn ?n ustanovitvi hrvat-skerra sabora. Ob 9. Hri zvečer na je ban priredil kneževski dvojici na čast
večerjo.
ifovVet
Pomembna prekmurska kulturna ustanova
Sobota je postala ne samo važno gospodarsko in upravno središče Prekmurja, temveč vrši vedno bolj tudi svojo kulturno nalogo. Ni sicer vse tako, kot bi posebno z ozirom na potrebe časa in razmere bilo nujno, vendar je bilo tudi v tem pogledu marsikaj storjenega. Med kulturnimi nalogami, ki so bile izvedene na ta način, je tudi ustanovitev knjižnice Prekmurskega muzejskega društva, ki se je lani preselila v Soboto.
Prekmursko muzejsko društvo je bik) ustanovljeno že pred nekaj leti po vzorcu mariborskega, ki mu je bilo tudi nekak pokrovitelj. Namen društva je bilo sistematično proučevanje narodopisnih posebnosti Prekmurja, zbiranje in odkrivanje starin, ustanovitev znanstvene knjižnice, arhiva ter izdajanje oublikacij, prirejanje predavanj itd. Kljub temu da so tudi tu nastale nekatere pomanjkljivosti, je društvo delalo pridno naprej vsa leta do danes. Zbralo je lepo knjižnico najrazličnejših prekmurskih starih in novejših tiskanih izdaj in tudi nekaj dragocenih rokopisov. Podlaga za to knjižnico je bila knjižnica, ki jo je zbral mladi prekmurski kaplan g. Ivan Z e 1 k o ter je bila prej shranjena v »Našem domu« v Črensovcih. Z‘nekaterimi potrebnimi izpopolnitvami bo ta knjižnica lahko nudila vsakemu raziskovalcu prekmurske preteklosti odličen pripomoček. Poleg muzejske knjižnice je zbral.o društvo tudi precej starin in izpopolnilo svoj arhiv. Ima precej bogato zbirko starih novcev Največ pozornosti posveča društvo narodopisju.
Danes se stiskajo knjižnica, arhiv in muzej v tesni sobi soboške osnovne šole. Zbranega je tu tudi precej pohištva, slik. zemljevidov itd. Vendar pri takem pomanjkanju prostora vse to ne more služiti svojemu namenu: biti stalno dostopno občinstvu. Kulturna nujnost za Soboto je. da dobi Prekm.' muzejsko društvo za svoj muzej in knjižnico primernejše prostore. Potrebni sta vsaj dve večji sobi na ne preveč odročnem kraju. Odločujoči bi naj podprli to deTo tudi z večjimi zneski. Doslej je edini vir letna podpora banske uprave, ki znaša 5000 din. To sedaj na začetku, ko so knjižnica, zbirke ;td. šeie v novr»"h. nikakor ni dovolj.
Vendar že dosedami uspehi Prekm muzejskega društva doknztriek). da je Sobota po njegovi	dohOa	po-
membno kulturno pridobitev, kjer bodo zbrane počasi ne samo vse različne prekmurske posebnosti, temveč tudi dovolj obsežna in dobro < urejena študijska
knjižnica, ki bi pomenila za Prekmurje to, kar mariborska za Maribor. Okrog te prekmurske ustanove pa bi se mogla
ustvariti s stalnimi predavanji, organiziranimi za čim širše občinstvo, tudi prava ljudska univerza, ki jo Sobota in Prekmurje že dolgo potrebujeta. Važno vlogo bi vse navedeno imelo tudi *:a vzgojo soboške gimnazijske mladine, ki Ima izven šole le mak) primernih pripomočkov za izpopolnitev svoje izobrazbe. Zato pa ni dovolj, da skrbi za vse to le od'bor društva, ki mu načeluje šol. upravitelj g. Gumilar in ozek krog izobražencev, temveč vsa javnost
AVTOMOBILSKA NESREČA PRI SV. PETRU
Pri Sv. Petru se je prevrnil tovorni avtomobil. Pri nesreči si Je teže poškodoval reko avtomeMmk Ivan Mi-sle iz Gaieve ulice, obraz pa orožniški narednik Ivan Jelenko iz Cmureka. Oba se zdravita v bolnišnici. Šofer hi ostali potniki so ostali nepoškodovani,
POŽAR PRI GROFU ZABEU
Včeraj je v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil požar v poletni vili grofa Zabea nad Sv. Lovrencem na Pohorju. Vila je bila v nekaj minutah vsa v plamenih. Ljudje so se komaj rešili i* gorečega poslopja. Le velikim naporom doma:i'i gasil ev se je zah\a i'i, da ognjeni zublji niso zajeli tudi sosednjih gospodarskih poslopij, Skoda je velika, ni pa še ocenjena.
o	Sloventaradee. Na tuk. meščanski šoli ste po božičnih počitnicah nastavljena kol učitelja Kociper Stane in Boršič Zlata.
o. Sr. Vid pri P!u|>.*. Tukajšnje šol. upraviteljstvo se v imenu revne šol. mladine najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so po svojih močeh prispevali k prireditvi letošnje šol. božičnice.
ter«
»VIA MALA- NA CELJSKEM ODRU
rV petek so Člani Narodnega gledališča is Maribora uprizorili v Celju v režiji Petra Malca John Knilllovo dramo v 4 dejanjih „Via Mala“. Uprizoritev je nudila globok umetniški užitek in je ledi v Celju dosegla popoln uspeh. Zasedba vlog je bila zelo posrečena, igralci so posebno v tretjem dejanju dosegli višek umetniške dramatike igre. G. Danilo Gorinšek je v vlogi Niclausa igral odlično, istotako ga. Go-nnškova v vlogi gospe Lanretzeve. Z umetniško neoporečno igro so se odlikovali gdč. Rasbergerjeva (Sylvcli), g. Na-krst (gospod Richcnauiki), gdč. Starčeva (Hanna) in gdč. Kraljeva (gospa P.ichenau-ška). Tudi manjše vloge so bile rešene izvrstno. Gledališče jo bilo popolnoma raz-nrodano, občinstvo je umetnikom nrirelrdo živahne in navdušene ovacije. M. C.
c Novi grobovi V Lokrovru je umrla OS letna prenžitkarica Neža Krusičcva, v Leskovcu pri Škofji vasi pa 63 letna posestnica Jožefa Rczarjeva.
e S L februarjem prične ihdadjnfl dnevno pošto poštnemu uradu na Frankolovem avtobus mariborskega avtobusnega podjetja, ki vozi na progi Celje-Maribor
e Premeščena je iz Ljubljane na okoliško šo.o v Cviju učiteljica Ljudovika Terček, iz Celja pa na šolo za delektne otroke v Ljubljani Vera Polakova.
c Iz pravoslavne parohijfs. Na Bogojav-Ijenju v petek bo ob 9. v pravoslavni cerkvi sv. Save liturgija, ob la blagoslov vode. V četrtek in v petek popoldne bo blagoslovitev stanovanj pravoslavnih vernikov. — Svetosavska proslava bo 27. t. m. Ob 9. bo služba božja v cerkvi sv. Save, nato procesija v telovadnico vmesim Soli, kjer bo šolska proslava. Zaradi resnih časov odpade letos svetosavska be-seda. t
c V šolski leforadnfei sl je zlomi! desno roko v zapestju 14 letni dij'ak Dušan Janežič iz Celja.
Pfof V
p Ogenj. Izbruhnil je požar pri posestnici Mariji Cuš v Sakušaku pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Uničeno te go-
vred. Škode zavarovalnino.
za TO! bo za
Poslopje s pridelki te 20.000 din, ki ni krita z si
Ogenj je bil podtaknjen.
P L redni dan zbornice I tuj, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo 25. januarja v poslovalnici združenja trgovcev v .Narodnem domu".
Ptujski cestni proračun
Okrajni cestni odbor je odobril novi proračun, Id Izkazuje 1,823.980 din izdatkov in 1,288.013 dinarjev dohodkov. Za vzdrževanje banovinskih cest je določeno 952.410 din; za vzdrževanje teste k železniški postaji 12.630 din; za podpore občinam 8500 din: za vzdrževanje subvencioniranih cest 75.475 din; anuiteta za posojilo 30.362 din; za jdr-ževanje okrajne imovine. broda v Zavrču. ceste Leskovec—Podlehnik in Majšperk—Naraplje 56.100 din; za gradbene sklade 11.500 din; za preureditev bano-
vinskih cest bi mostov 375.000; za odkup zemljišč in napravo načrtov 51.000 dinarjev.
Dohodi, so predvideni tako: dohodki cestnega okraja 45.963 din; prispevek ba-z\ yzdr2evanje banov, cest din 446.840; železniška uprava 4210 din in prispevek banovine 241.000 din. Primanjkljaj znaša 535.967 din. ki bi se naj knl z 18% okrajno cestno dokado na neposredne državne davka.
Novi proračun je za din 82.375 dH> manjši od
Maribor
fs zgodovine mariborskega šolslta
Kako je bila pred svetovno voino upoštevana na ljudskih šolah slovenščina
fl. od istih ustanovnikov kot zgoraj in pod istimi pogoji. Pod b) pa 71.70 fl. obresti od šolske ustanove mestnega lekarnarja J. Nossa med revne šolske otroke iz Maribora brez razlike narodnosti.
Leta 1893 pa pravi na koncu: Tuji, tukaj všolani otroki, kakor tudi oni iz Tez-na in Pobrežje, naj se ne predlagajo. Za ustanove pod a), c) in d) naj se upoštevajo otroci nemške narodnosti.
Pod točko b) je bila ustanova J. Nossa v znesku 101.74 fl., ki se je razdelila kakor vedno, med otroke brez razlike narodnosti.
Leta 1894 navede vsoto 182.82 f!.,ki se bo razdelila med otroke po možnosti iz Maribora in n e m š ke narodnosti. Isto tako leta 1895. Gotovo so bile v tej svoti
Sola v Magdalenskem predmestju je bila ustanovljena leta 1793. Nastanjena je. bila v sobi pritlične hišice, ki je stala na mestu, kjer stoji še danes staro poslopje II. dekliške šole na Magdalenskem trgu.
Zanimivo je, da se je pred 2 letoma ponovno vselila v to staro poslopje III. deška, ki se je bila pred 50 leti izselila od tam v novo poslopje na Ruški cesti, kot novo ustanovljena šola. Na Ruški cesti primanjkujejo namreč trije prostori in bodo najbrže kmalu potrebni štirje.
V	prvotno magdalensko šolo so hodili otroci iz Radvanja, Pobrežja, Studencev in Sv. Magdalene.
Prvi učitelji na šoli so bili: Matija Mali, Franc Pinterič, A. Ferš, P. Irgolič, I. Stipper, A. Janžek, I. Rošker in drugi. Šolski nadzorniki pa Mat. Matjašič, J. Treplak, Fr. Perko in drugi.
Iz šolskih listin na III. deški šoli je razvidno, da je bil tedaj pouk na šoli nerh-ško-slovenski (»Tabelle« 1865) ako ne celo slovensko-nemški. Na šoli so . se namreč uporabljale v pretežni večini slovenske učne knjige. Nemške, se v uradnih spisih nekaj časa sploh ne navajajo. Tako n. pr. v katalogih od
tudi obresti Nossove ustanove, ki so se prejšnja leta podeljevale med otroke brez razlike narodnosti.
Leta 1909 se izrecno imenuje šolska ustanova J. Nossa, katere obresti, v znesku 142.43 K se naj po sklepu seje mestnega šolskega sveta razdele med revne, pridne nemške šolske otroke.
H koncu pa še značilna okrožnica mestnega šolskega sveta mariborskega z dne 11. decembra 1918. leta, v nemškem jeziku še seveda, ki se v prevodu glasi sledeče:
Da obvarujemo nemško šolsko mladino pred nevarnostmi v soboto 14. decembra, to je na jugoslovanski narodni praznik, naj se jih pouči, da ne hodijo tega dne na ulico. Dan je zato (!) pouka prost.
Faganeli Anton.
1	* Obvestilo. Radi konference vseh jugo-
I slovanskih zbornic v Ljubljani v sredo se ta teden uradni dan Zbornice za TOI ! pri podpisanem Združenju ne vvši. — Združenje trgovcev za mesio Maribor.
■	* Narodno dame! Dame, ki si želijo aa-
j bavili narodne noše, se lahko obrnejo do
1	gospe Pfeifer, Zagreb, llica 3. Vljudno vabimo čim več aam v narodnih nošah na Jadransko noč. Odbor.
*	Jadranska straža! Naznanjamo občinstvu, da bo 20. L m. v Sokolskem domu velika prireditev „Jadranska noč“ z_ revijo narodnih noš. Vabimo vsa društva,
knjižnici občni zbor Zgodovinskega društva v Mariboru, katerega je dolgo vrsto let uspešno vodil umrli prelat dr. Kovačič. Včerajšnje zborova-leta uje je vodil podpredsednik ravnatelj 1866 dalje zapisujejo učitelji učno snov, (dr. Tominšek, ki je uvodoma pozdra-ki so jo predelali, doslovno tako le: j vil zastopnika župana dr. Sankoviča, Nach Maji katekizem vom Atlfang zastopnika škofa kanonika dr. Ostrca bis...; od upanja bis,... — Im Abe-ji11 zastopnike kulturnih- organizacij, čedni k bis. Seite. 61... — Das. Lesen Po poklonitvi spomipu pokojnega za-
Delo Zgodovinskega društva
dopoldne je bila v Studijski nimivo je bilo poročilo knjižničarja
'ravnatelja Glaserja. Društvena knjiž-
im Malo berilo bis Seite 115. slov. und deutseh... — Das Lesen im Velko berilo.bis Seite... — Die Sprach-lehre nach der Praktična gramatika bis 60 und verschiedene Aufsatze slov. und deutseh... — Ferne-r aus dem Ponovilo und Blaže in Neži-g a jnehareres:.. Einige Lieder aus V e-nec cerkvenih in šolskih pesem...
V	razrednih katalogih', kolikor jih je dobiti do leta 1869 je vedno navedena »Slovenische Sprache«, predmet, ki se je tudi redoval. Tako n. pr. je razvidno iz
služnega predsednika prelata dr. Kovačiča je obširno poročal tajnik arhivar prof. Baš. Društveno delo je tudi v. preteklem letu slonelo na organizacij F znanstvene zgodovine. Društveni časopis za zgodovino in narodopisja je v veliki meri pripomogel k lepim uspehom, O finančnem stanju je poročal upravnik kaznilnice Vrabl. Za-
nica se je pomnožila za 650 knjig, 134 revij, 9 skladb in eno fotografijo. Največji društveni mecen je bil pokojni prelat, ki je daroval knjižnici 1453 knjig, 18 rokopisov in 2 zemljevida. Tudi arhivsko, poročilo prof. Baša je bilo zelo zanimivo in uspešno, V imenu nadzorstva je poročal dr. Jančič, nakar je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik prof. Baš, odborniki dr. Dolar, Janko Glaser, dr. Tominšek, Vrabl, Minarifc, Richter, dr. Sušnik, prof. Košar, prof. Stupan, prof. Še-divy, namestniki prof. Bunc, dr. Travner in dr. Škerlj, pregledniki računov so dr. Heric, dr. Jančič in dr. Trstenjak,
USPELI SOKOLSKI PLES
V	soboto je priredilo mariborsko sokolstvo v proslavo kraljičinega rojst-
„ dne v Sokolskem domu 4. so >Priitungs-Extraact« od leta 1858, da je i koJski ples, ki je združil številne-za* hti	—	vedne	Mariborčane v prijetnehi raz-
položenju, Med odličniki smo videli
bil 18. avgusta omenjenega leta ob za ključku poletnega tečaja izpit. Pri izpitu so biji v prvem razredu od 122 otrok izprašani 103 iz slovenskega jezika- V drugem rauredu pa nihče. Pri izpitu leta 1859 pa so tudi: v drugem razredu izpraševali slovenski jezik. Ob zaključku zimskega tečaja, leta 1860 so pri izpitu 1. in 2. aprila od 88 otrok v obeh razredih re-dovali iz slovenskega .jezika 73 učencev.
V	katalogih za leto 1870 je še predmet »Slovenische Sprache«, ki pa ni re-dovan. Ljudska šola je bila že državna. Pozneje ni več v katalogih tega predmeta. Šele leta' 1880 se pojavi predmet »Zweite Landessprache«, ki pa ni nikdar redova«. Leta 1870 je torej izginil iz magdalcnske šole slovenski jezik. Pojavi se znova leta 1911, ko je učitelj železničarske kolonijske šole Peške, hotel imeti v prostorih šole na Ruški cesti privatne kurze iz slovenskega’jezika. Če*je do tega prišlo tu na Šoli, tega iz šolskih Zapiskov ni razvidno;
Od leta 1887 dalje' se v uradnih statistikah, ki jih je iždajalo šolsko vodstvo koncem vsakega šolskega leta, označujejo Šolski Otroci tudi po narodnosti. Tako je koncem šolskega leta 1886-87 navedenih 434 Nemcev in 80 Slovencev. V razrednih katalogih se pa more ugotoviti 1.36 slovenskih rodbinskih imen, seveda so vsa pisana z gotico razen: Prinčitsch m Boschtijančič ter Černko in Črepinko.
Socialno skrbstvo na šoli.
že v prvih začetkih šole so mnogi socialno čuteči mladinoljubi podpirali revnejše učence. Vsako leto, običajno proti /imi, so se delile vrednejšim in potrebnej-t Sim učencem obresti raznih šolskih ustanov in drugih volil, večje in manjše svo-te. Navadno je poklical predsednik mestnega šolskega sveta vsa šolska vodstva, da predlagajo podpore potrebne in vredne učence,
Meseca novembra leta 189] je v taki okrožnici rečeno, da se bode po volji ustanovnikov razdelilo 75.42 goldinarja zapadlih obresti med 22 revnih in pridnih šolskih otrok.
mnoge zastopnike mariborskega javnega življenja. Pleš je otvoril polkovnik Radovanovič, ki je s poclnačelnico Živieevo zaplesal Kraljevsko kolo. Med plesi so prevladovala paša narodna kola in je zato imela prireditev res značaj proslave rojstnega dne naše kraljice. O polnoči je prof. Slrona želel vsem pravoslavcem uspešno novo leto. Tudi letošnji sokolski ples je prav lepo uspel in ji; prijetno družabno razpoloženje združilo vse navzoče prijatelje Sokolstva.
,m Zadru*«« predavanje. V torek bo v v dvorani Ljudske, univerze ob 20. predavanje. Predava g. Brandner Anton o temi: „Zadružništvo in demokracija' . Po predavanju'razgovor o vseh aktualnih zadružnih vprašanjih.	„	.. 1
m Umrla je 78 letna-Jožefa. Lopič s Pobrežja. Pogreb jutri ob 16. na pokopališču na Pobrežju.
in Poriv malim obrtnikom. Davčna uprava poziva vse male obrtnike, ki imajo pravico do pavšalne obdavčbe s pridobnino, da vložijo do 31. januarja pri davčni upravi prijave o števila pomočnikov, številu .strojev na pogo.n in njih jakosti, ki jih
uporabljajo v svojem obraiu. Pripominja se, da pridejo pri tem v poštev vsi rtiali obrtniki, ki delajo z največ dvema pomočnikoma.
m Prijava biciklov. Lastniki biciklov in fijakerskih voz iz Maribora se pozivajo, da za leto 1940 prijavijo svoja vozila v zak. roku l. j. do 25. februarja pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru, sicer bodo kaznovani po taks. zakonu. Poleg redne prijavne takse, se plača leUia davščina za drž.; cestni sklad: za kolesa 10, din, za fijakerske vozove 50 din. Tiskovine za prijavo se dobe na stražnici št. 1, izpolnjene naj oddajo v sobi št. 4.
m Ljudska univerza v Mariboru. Drevi bo predaval komponist prof. Antun D o -bronič iz Zagreba o vlogi slovanstva v glasbenem razvoju. V pojasnitev značilnosti slovanske glasbe se bo posluževal gramofonskih plošč. V petek pa bo predaval inž. M. Karšulin o vtisih s potovanja na Švedskem.
člane in prijatelje Jadranske straže, da se udeležijo naše vsakoletne prireditva. Odbor.
m Nočna lekarniška služba (od 13. do
vključno 19. L m.) Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel.
Kino
• Grajski kino. Danes veliki letalski film o zračnih junakih »Jeklena armada". Film, kateri navduši mladino.
* Kino Union. Do vključno torka kriminalni velefilm „Uinor na ladji“, napeta vsebina. V glavni vlogi znameniti Charli Chan. Nedeljo ob pol 11. uri matineja!
♦ Esplanade-klno, „B e 1 A m i“, najsijajnejše delo Willy Forsta, polno veselja, romantike, šarma, po romanu Guy de Maupassant-a.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 15 .jan.: Zaprto.
Torek, 16. jan., ob 20.: „konto X v Red B.
Sreda, 17. jan., ob 20.: Koncert Glasbene malice. Red A.	'	„
Gledališki abonenti in koncerti Z ozirom na to, da imajo za prihodnji simfonični koncert Glasbene matice, _ 17. t. m. v v Unionski (Sokolski) dvorani pravico samo abonenti reda A, se ostali abonenti opozarjajo, da bodo tudi oni dobili — seveda kasneje — svoje koncertne večere, o čemer bodo pravočasno obveščeni. Abonenti se naprošajo (red A), da dvignejo svoje vstopnice za koncert pri dnevni gledališki blagajni.	_____________
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA, žrebanj« IV. raz. 39 kola, 19. jinuarja
Din 500.000.—: 13773 Din 200.000.—: 183S6 Din 100.000.—: 83236 Din 6U.000.—: 65029 Din 50.000.—: 17432 Din 40.000.—: 36078
Din 12.000.—:
62255 75280 2031 59579 90035 Din 8000.—:
20235 20654 34713 40547 46490 51680 57877 82254 83222 96811
Din 5000.—:
11584 17503	22083	23880	31011	32556	44764
49402 65902	66500	7(M87	83154	97559	12340
26158 23865	54734	62460	71669
Din 2000.—:
144 1064	‘ 2136	8534	10590	14256	17668
22402 25428	29322	39064	43283	45151	47945
56145 57288	67853	76356	77752	80113	84230
88019 91571	13611	20806	60283	66833	67244
(Brez jamstva)
Pooblaščena Klavna koMctora (,rž- razredne loterlle bančna ooslovalnlca BfZJAK. Ma*
rlhnr OncnncV« nllon ->*
Važno opozorilo!
Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca. Cim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet, v veljavo.
Poravnajte zato naročnino takoj! V. Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več!
UPRAVA »VEčERNIKA«.
Pomemben Jubilej gozdarske šole
V 9. letih je vzgojila lepo Število narodnozavednih gozdarskih strokovnjakov
Slovensko gozdarstvo je nujno potrebovalo zavod za strokovno vzgojo gozdarjev. Tega so se zavedali vsi, kmet s Pohorja, Kobanskega, Podravine in Haloz, gozdarji, drvarji, zlasti pa mlad posestniški naraščaj, ki se je zavedal posledic protinarodnih gozdarjev in logarjev tujih fevdalcev. Prav zato ima nižja državna gozdarska šola v Mariboru velike zasluge, ker je končala žalostno zgodovino teh »feršterjev« in pričela s strokovnim vzgajanjem slovenskih gozdarjev. Od ustanovitve leta 1930 do danes je ta strokovni gozdarski zavod vzgojil lep kader mladih slovenskih gozdarjev,
ki so mnogo pripomogli k pametnejšemu Leta 1892 pod a) se bo razdelilo 75.52 gozdnemu gospodarstvu, Vsi ti razlogi so
tekom let ovrgli vse pomisleke proti mariborski g6zdarski šoli, ki je pokazala, kako potrebna je v času, ko se povsod tako nesmotrno trebijo gozdni zakladi. Brez mladih gozdarjev, ki so izšli iz mariborske gozdarske šole, bi bila gozdna revščina v Sloveniji še mnogo večja. Slovenija ima visoko razvito lesno industrijo. Ta pa potrebuje strokovno usposobljene ljudi, ki prihajajo vprav iz Maribora. Povsod se pozna strokovno delovanje mladih gozdarjev, tako v kmetskem gozdnem gospodarstvu, kakor v zasebnih podjetjih in državnih gozdovih.
Kdor se še vedno ne zaveda važnosti mariborske gozdarske šole in povzroča, da je iz leta v leto nevarnost za ukini-
tev tega zavoda, naj pogleda izvestja, ki jih izdaja vsako leto ravnateljstvo te šole in bo spoznal, da je treba to šolo še povečati, ker bi bilo z ukinitvijo tega gospodarsko tako važnega učnega zavoda težko prizadeto slovensko gozdarstvo. Pogled v slovenska gozdna gospodarstva nam pokaže, da je še vse premalo strokovno usposobljenih gozdarjev. Še mnogo več pažnje je treba posvetiti mariborskemu gozdarskemu zavodu, ga razširiti in mu dati možnost še večjega razmaha.
Zaradi izredne važnosti državne nižje gozdarske šole v Mariboru bomo o njenem dolgoletnem uspešnem delovanju š* obširneje poročali.
m v&sil
r .še vedno nalhujši eksptoziv
l‘yd e se niso iznašli strašnejšega eksploziva, zato ;e vsako presenečenfe v vojni nemogoče
Nedavno so se tudi pri nas razširile vesti o novem nemškem orožju, ki naj bi spomladi pripeljalo nemško ofenzivo do zmagovitega zaključka. Govori se, da pripravljajo Nemci v podzemskih tovarnah strahovit eksploziv, s katerim bod:> napolnili letalske bombe za pomladno ofenzivo na Maginotovo črto. Ta eksploziv naj bi imel to posebnost, da bi razširjal vročino do več tisoč stopinj, ki bi popolnoma uničila vse življenje več sto metrov, da celo kilometrov dalač od oksp*ozije. Bomba naj bi, če bi zadela na Marinotovo črto. beton raztopila ter branilcem onemogočila življenje pod zemljo, da bi morali priti rta površino, nakar bi jih pehota uničila. Če bi bomba padla na zemljo, bi jo raztopila, da bi se vse vdrlo v zemljo.
Te vesti, razširjene po ostalem svetu, ugotavlja ugledni angleški list »Manche-ste Guardian«, so močno pretirane, kajti do sedaj je še vedno najhujši eksploziv trinitroto’i'en. ali na kratko T. N. T.s ki so F* uporabljali že m-d svetovno voj-ho. Že takrat ni jil nič novega, ker so ga odkrili L 1863. Vsa. prizadevanja izumiteljev in strokovnjakov med zadnjo .vojno in do danes, da bi iznašH še straš-nejši eksnldziv, se niso posrečila. Iznajdba novih eksplozivov je silno redka stvar in prav zato moramo iemati vse vesti o kakšn’h »skrivnih orož%« in no-eksplozivih z veliko rezervo na znanje.
Težava pri iznajdbah novih eksplozivov je predvsem naslednja. Ekrploziv mora biti neobčutljiv za udarce. Čs n* potem se lahko zgodi, da eksplodira ne n~d sovražnikom, ampak že v topa, ko ga izstrelimo. Lahko se zgodi, da eksplodira že prej, pri transportu v tovarno ali n., fronto. Eksploziv ne sme K I s!ru-pen, ker bi sicer zastrupil '■‘tevce, ki sa po!n!,o v granate. Nadalje mora biti izdelan iz takega materiala, ki ga je do-vc * na razpolago ?n ni prev"5 dre;,.
Snovi, ki imaj~ take lastnosti, je zelo malo. Moderna vojna je danes že prej problem tehnologije, kakor znanosti: zmagal bo tisti, ki lahko izderu?e več znanih orožij, in ne tisti, ki bo izdeloval nova orožja. Kajti nova orožja izdelovati na veliko ni mogoče preko noči. Za to so potrebni meseci in leta.
Prvi eksploziv je bil smodnik. Začeli so ga uporabljati v 14. stoletju. Nato ni bilo 500 let nobenih iznajdb. V začetku 19. stoletja je Schonbein iznašel strelni bombaž. Sele po doleih poizkusih, ki sta jih delala Lenk in Abel, se je posrečilo ta nevaren eksploziv »udomačiti«. Sam je preveč močan, da bi ga uporabljali kot strelivo.. ker bi raznesel topovsko cev.
Zato so ga zmešali z acetonom, nakar je postal tudi praktično uporabljiv.
Smodnik je mehanična spojina, strelni bombaž, ali trlnitrotolnen pa je kemična spojina in zaradi tega tudi veliko močnejši. Pri udarcu se spremeni v pline, ki zavzemajo več stokrat večji obseg ter imajo tudi svojstvo, da razvijajo vročino. Pri T. N. T. eksplozivu igrajo važno vlogo atomi, ki se pri udarcu razločijo in zaradi tega nastanejo plini, če bi hoteli iznajti še močnejši eksploziv, bi mo-
rali razbiti atome. Če se lahko sile, ki nastajajo ob razbitju atomov na atomska jedra, zajamejo, potem nastane možnost še veliko močnejših eksplozivov kakor so znani danes.
V začetku lanskega leta je Otto Hahn,
strokovnjak za eksplozive na »Institutu cesarja Viljema za kemijo« v Berlinu, odkril, da se da uranijeve atome razbiti
Na ta način bi dobil štirikrat več nevtronov. Mislili so, da bi se pri nadaljnjem procesu posrečilo dobiti 16krat toliko
„Mir! Tu Je pri deta genij!..."
Z neobičajnim zaslužkom se bavi v New Yorku bivši mornariški častnik Do-nald Peterson. Na vratih njegrve ir^hne poslovalnice visi napis: »Bureau za alibije: izpričeval za alibije, dramatično sestavljena izdaja strokovnjak. Nizka cena, solidna postrežba. Nezakonite stvari se ne obdelavajo!« Pod tablico je napis: »Miri Tu je pri delu' genij!«
Za pisalno mizo sedi gospod Peterson in posluša neprijetnosti svojih klientov. Tako je n. pr. mrs. Comvay hotela iti
na partijo bridgea, toda bi se ne mogla vrniti pravočasno in skuhati možu večerjo. Peterson je poslal v njeno stanovanje inštalaterja, ki je odvil pipo za plin ter jo vzel s seboj, češ da jo bo popravil. Ko je prišel mož domov, ga je lahko žena mirne vesti poslala v restavracijo na večerjo. »Plačala mi je pet dolarjev, mene je stala stvar osem dolarjev, toda pomislite, kakšna zabava je to bila zame!« je dejal Peterson novinarjem ...
Amerika Ima 2800 milijonark
Amerika ima še vedno največ bogatašev. Med dolarskimi magnati je pa več milijonark kakor milijonarjev. Davčna statistika navaja 2800 milijonark, od katerih jih ima 400 nad 20 milijonov dolarjev. Najbogatejša med njimi, najbrž tudi na vsem svetu, je gospa Martfordova, poseduje .»malenkost« 200 milijonov dolarjev! Drugo mesto zavzema vdova »kralja mleka« Smitha s 150 milijoni. Mis Vanderbiltova ima »samo« 100 milijonov,
gospa Carnegijeva pa 50 milijonov dolarjev.
Moške je napeti lov za bogastvom spravil hitreje v grob, vdovice so postale naslednice težkih milijonov. Med ženskami je malo podjetnikov, zato je naravno. da bo okoliščina dediščine za moškimi glavni vzrok, zakaj so Evine potomke številnejše med petičniki težkega kalibra.
Toreadorski bik, ki se Je naveličal borbe
Ameriški in angleški listi prinašajo nenavadno, pa resnično zgodbo o biku Le-chuzo v kraju San Lucar v Andaluziji. Ko je 1890 nastopal ta bik v areni, je ta’.:o naglo likvidiral vse toreadorje, matadorje in pikadorje, da je navdušeno občinstvo zahtevalo, naj ga spuste na svobodo. Toda, gospodar živali ni hotel izpustiti. Nedeljo za nedeljo je moral bik v areno, vselej je zmagal. Vsakokrat so
gledalci zaman terjali zanj svobodo.
Nekega dne se je bik mirno vlegel v areni na tla in se ni zmenil za borbo. Bogat Andaluzijec je skočil čez ograjo in odkupil bika za drag denar. Odvedel ga je na dom, kjer je prebila žival v miru in svobodi še osem let. Kaj se je tistega dne zganilo v živali, da se ji je zdel boj s toreadorji že smešen, listi seveda ne vedo povedati.
Postrvi so točne kakor ura
V naravi živeče živali so večkrat toč-nejše kakor človek, čeravno se lahko orientirajo le po sončni uri, pi? vzhajajoči ali umirajoči svetlobi. Lovci vedo, da se
vračajo fazani skoro na minuto natančno vsak večer k nočnemu počitku na določeno drevo, srnjak hodi ob določenem času na pašo, divji petelin prihaja
nevtronov in tako dalje. Na ta način bi nastala veriga razbitja, ki bi kmalu dala ogromno eksplozivno moč.
Toda kemiki še do danes niso iznašli, kako bi se dalo dcsečl to verigo razbitja. Je pa v resnici tudi nemogoče priti do tega, ker bi dobili namesto velike eksplozije popolnoma nenevarne delce uranija.
Angleški list zaključuje, da bo verjetno to sicer prava pot, vendar je potrebnih še najmanj 20 let temeljitega dela na tem polju, da bo proces bolje poznan. Praktično pa sploh ne prihaja v poštev, ker je poleg vsega še uranij zelo jredlta in dragocena substanca. Tako danes še ni misliti, da bi k a'.e ra vojska im sla močnejše eksplozive kakor so doslej znani. T. N. T. je še vedno najstrašnejši znar' eksploziv.
ob svojem času v nočno bivališče itd.
Tudi požrešne postrvi - roparice, od kilograma težine dalje, so fanatičen poznavalec časa. Stari ribiči vedo povedati, kako odhajajo velike postrvi iz svojih skrivališč točno ob določenem času na lov na manjše ribice in se po tem tudi ravnajo, kadar gredo ribarit.
Vsako minuto proizvedejo na svetu 70 tisoč funtov sladkornega trsa.
Kitajcka abeceda sestoji iz 40 tisoč znakov. Neizobraženi Kitajec pa v običajnem govoru ne rabi več kot 80 besed.
Na poti na univerzo je nekoč opazil pesnik Ludovik Uhland, kako se neki vajenec trudi, spraviti težko naloženo cizo na vrh klanca. Sredi klanca je deček obstal, Uhland je pristopil in mu pomagal. Ko sta prisopihala na vrh klanca, je Uhland vprašal dečka:
— Kaj pa misli tvoj mojster, da te pošlje s tako težkim vozom na pot?
Težko sopeč je dejal odkritosrčni vajenec:
— Bo že šlo, kar pojdi na pot, me je nagnal mojster. Ce bo pretežko, se bo že našlo kakšno govedo in ti pomagalo dalje...
— Gospod direktor, zdi se mi, da bomo dobili sneg.
— Kaj mislite s tem, gospod knjigovodja ... bomo dobili, £omo... saj niste nlkak delničar naše firme!
MARIJ SKALAN:
RAM AS IN JORA
roman zadnjih
Ratnas je ponovil povedano in dodal:
»Po vsem tem tudi med nama ne sme več biti sovraštva. Izpustil te bom. Skupaj odideva gori. Hočeš?«
»Izdajalec!« je siknil divje Mahabali.
»Zakaj?«
»Nisem mislil tebe, ampak njega.«
»Yagirija Seonija?«
»Da Bil sem norec. Kako sem se le mogel zanašati na človeka, ki ne pozna nič drugega razen svojih osebnih koristi. Izdal me je, kakor toliko drugih. Bilo bi mu morda celo Že ljubo, da bi poginil tu doli in se nikoli več ne bi vrnil. Toda ni še vsega konec! Mahabali Patna.je še živ in dovolj oborožen, da lahko poseže v boj, ki se bo slabo končal za zločinski Seonijev rod.«
»Ne razumem te.« je dejal Ramas. »Čemu se huduješ na človeka, s katerim sl bil vse doslej tako tesno povezan. Mar res zaradi Jore?«
»Izpusti me iz te preklete luknje,« je ■siknil Mahabali. »Tako se tie moreva pogovarjati.«
»Takoj! Le še malo potrpi!« je odgovori! Ramas. se umaknil na hodnik, pritisnil na vzvod in opazovaj, kako se je
LJUDI NA ZEMLJI
58
pričela jeklena celica z Mahabalijem počasi dvigati, 'dokler ni prišla vštric z vhodom v hodnik. Tedaj je inženir posvetil v. celico. Pogled na Mahabalija ga je prevzel. Bil je bled, upadel in divje kosmat. Nič več ni bil podoben tistemu, ki ga je pred dnevi zaprl. Moral mu je pomagati, da je prišel na hodnik in po njem v knjižnico, kjer mu je ponudil okrepčujoče pijače.
»Zadnjič si prišel k meni, da bi ti izdal skrivnost, ki me veže z Yagirijem Seonijetn«, je dejal Mahabali, ko si je opomogel. »Takrat sem te nagnal, ker sem bil še vedno prepričan, da me Ya-giri Seoni ne bo zapustil in me bo rešil iz ječe. Sedaj mi je žal za vero, ki sem jo imel vanj.«
»Pozabiva na vse, kar je bilo!« je vzkliknil Ramas. »Naša pomiritev ne bi bila popolna, ako bi ostalo v tebi še dalje staro sovraštvo.«
»Saj tebe ne sovražim več«, je odgovoril Mahabali. »Nasprotno, ponujam ti :elo svoje prijateljstvo. Kljub vsemu, kar si mi storil zlega.«
»Vse. kar sem storil, sem storil samo v samoobrambi. Odpusti mi!«
»Odpuščam ti. Toda Yagiriju Seonijn ne bom odpustil.«
»Ako sva mu odpustila jaz in tnoj oče. i.«
»Dovolj!« ga je prekinil Mahabali. »Nit? besede več o tem! Ko boš slišal vse, kar ti bom povedal, boš tudi ti drugače sodil. Ali te res prav nič več ne mika izvedeti, kdo so bili tvoji predniki, kdo sl prav za prav ti sam, zakaj je Yagiri Seoni preganjal tvojega očeta in tebe in kako so Seoniji prišli do oblasti v Raya-nipuru?«
»Seveda me zanima. Mar ti vse to veš?«
»Vse in še veliko več. Sedi m poslušaj! Bolje je, da sediš, kajti to, kar tl bom pripovedoval, bi te utegnilo razburiti.«
Ramas je sedel in Mahabali je pričel:
»V teku zadnjih stoletij se je bil v Rayanipuru stalno več ali manj prikrit, a neizprosen boj med dvema vodilnima rodovinama: med Rajmniji in Seoniji. Ko 50 se Seoniji dokopali do moči, je bila njihova edina želja, da bi izpodrinili Rayanije in sami dokončno zavzeli njihovo mesto. Ta želja je šla od rodu do rodu. dokler se ni Yagirijevemu očetu Mirzi Seoniju posrečilo s tajnim Strunom. ki je deloval počasno in neopazlji-vo. spraviti s sveta zadnjega vladarja iz rodovine potomcev ustanovitelja naselbine, Dranatha Rayanija.«
»Mirza Seoni je zastrupil Dranatha Rayanija!« je kriknil Ramas. »V kroniki Rayanipura je zapisano, da je umrl za skrivnostno, neozdravljivo boleznijo, in...«
»Da«, ga je prekinil Mahabali. »Ta bolezen je bilo zastrupljenje.«.
»To se čudovito ujema.«
»In potrjuje to, kar ti pripovedujem. Toda razen mojega očeta Angabada Pat-ne ni nihče v Rayanipuru vedel za ta Seonijev zločin. Angabad je bil tedaj neznaten človek brez položaja in ugleda. Mirza Seoni ga je pridobil za svojega pomočnika, ker mu je obljubil mesto senatorja in položaj tajnika. S tem je navezal svojo usodo nanj. Upal je, da bo z njegovo smrtjo izumrlo tudi znanje o njegovem zločinu. Toda Angabad je preživel Mirzo in pred smrtjo izdal svojo skrivnost meni. Tako sem dobil v roke sredstvo, s katerim sem lahko pritiskal na Yagirija, Mirzinega sina. Kadar koli se mi je hotel upreti, sem mu zagrozil, da bom stopil pred senat in povedal, da je prišel do oblasti z umorom. Tako setn dosegel, da mi je izročil nadaljevanje dela na vsemirskem letalu in končno sam ponudil za ženo svojo hčer Joro že tedaj, ko^ je bila še otrok. Menil je, da bo z združitvijo obeh rodovin, Seonijeve in Patnove, najbolje zavaroval skupno skrivnost moči in oblasti.«
(Dalje.)
S aort
Smučarski praznik v Ribnici na Pohodu
PODZ;VEZSNO PRVENSTVO V KLASIČNI KOMBINACIJI SI JE OSVOJIL FANEDL (ISSK MARIBOR), PRVAK V
SKOKIH PA JE POSTAL WELLE KURT (ISSK MARIBOR) — REKORD SKAKALNICE JE DOSEGEL MARGUČ ERNEST (ISSK MARIBOR) - SLOVESNA OTVORITEV SKAKALNICE — TEKMOVANJA PRI OTVORITVI BOMO
VIDELI TUDI V KINU
V	najidealnejše zimsko jutro, ki si ga moreta želeti zimski športnik in planinec, se je prebudila včeraj prijazna planinska vasica Ribnica na Pohorju, kjer so šLevil-ne trobojnice raz hiš pozdravljale tekmovalce in ostale udeležence.
TEK NA 15 KM
Tekmovanje se je pričelo dopoldne s tekom na daljavo 15 kip. Vremenske prilike so bile izvrstne. Temperatura je znašala —17 C, 15 cm pršiča je pokrivalo •staro snežno podlago. Pred gostilno Puhr se jo zbralo veliko število gledalcev, ko so ob pol 9. uri začeli tekmovalci v polminutnih presledkih zapuščati start. Startalo je 29 tekmovalcev, večinoma Mariborčanov, izmed .katerih sta dva radi kva-ra na smučeh odstopila.
Proga za tek je bila tipično norveška, srednje težka, razmerje ravnine, spusta in vzpona je bilo v kilometrih izraženo 7:1:1. Izpred gostilne Puhr je tekla po novi banovinski cesti proti Vuhredu, nato nazaj na staro banovinsko cesto in na travnike pod Ribnico, skozi gozdove pod novo skakalnico, nato menjaje sc skozi gozdove in preko travnikov, zapadno od cerkve sv. Lenarta pod vas Ribnico, dalje po travnikih ob novi avtomobilski cesti preko potoka Velke v smeri proti Lehnu, od tod mimo Lenarčičeve parne žage in mlina, preko Skočirjevega posestva nad vas Ribnico, nato pa naravnost navzdol v vas pred gostilno Puhr. Tekmovalci so prispeli na cilj v sledečem redu:
1. Lamut Karel (ISSKM) 52:16. 2. Šubic Janko (ISSKM) 50: 25, 3. Krajnčič Leopold ,SKŽ) 56:32, k Gcrtpovsek Štefan (SSK Maraton) 59 :01, 5. Stanič Jožef (IS S KM) 59 : 35, G. Skočir Ivan (ISKM) 1:00 : 02, 7. Kuhar Jože (SKZ) 1:00-37 S. Knific Jožko (SKZ) 1:00:12, 9 Karlin Rudolf (SKZ) 1:00:11, 10. Kralj Alojz 1:00 : 56, 11. Sodec Karel 1:01:21	12
Švare Ozvahl (vsi Maraton) 1:01:21 13 Heric Josip (SKZ) 1:1:21, 14. Kramberger Ivan (Rapid) 1 .- 01 :39, 15. Simčič Karel (ISSKM) 1 :01 :42, itd. Med tekmovalci, ki jih doli omenjamo med enajsterico v kombinaciji, j e v teku zasedel Burnik Jože (ISSKM) 10, Soje”: Ivan (Maraton) 19.. Kra-maršič Franc (SKZ) 20.. Krell Robert (SK Celje) 22. in Košir Miroslav (ISSKM 26 mesto.
(18, 17.5), 2. Krajnčič Leopold (SKZ) 330 (17.5, 18), 3. Sodec Karel Maraton) 293.9
15.5), 5. Kralj Alojz (Maraton) 284.2 (14,
16.5), 6. Herič Josip (SKZ) 280.7 (15. 15.5), 7. Burnik Jože (ISSKM) 272.6 (15, 14.5), 8. Kuhar Jože (SKZ) 271.5 (14, 15.5), 9. Kra-maršič Franc (SKZ) 241 (13, 14), 10. Sojč Ivan (Maraton) 198.6 (13.5p, lip), 11. Košir Miroslav (ISSKM) 162.1 (14.5, 15).
KONKURENCA SAMOSTOJNIH SKOKOV
Takoj nato se je pričela konkurenca samostojnih skokov, tudi s-skrajšanim zaletom. Doseženi so bili že precej boljši rezultati, kakor pri skokih za kombinacijo. Naslov podzvezinega prvaka v skokih si je priboril WeHe Kuri (ISSKM) 135S.3 točke (18.3, 20), slede, mu 2. Marguč Ernest (ISSKM) 135 (19, 19.5), 3. Fa-nedl Karel (ISSKM) 134.9 (17, 18.5), 4. Jurič Herbert (SPD, Maribor) 134.5 (18.
19.5), 5. Krajnčič Leopold (SKZ) 132.4 (19,'
SLOVESNA OTVORITEV SKAKALNICE
Po končanem teku so udeleženci tekmovanja prisostvovali službi božji, nakar se je po kratkem opoldanskem odmoru začela zgrinjali množica gledalcev okoli skakalnice na severnem roku ribniške vasi. Na skakalnici so sc zbrali vsi ofieielni zastopniki ,nakar jo predsednik MZSP Ludvik ZorzuL spregovoril nekaj besed kotvo-skakalnice ter se najprej spomnil najvisjega pokrovitelja športnikov Nj. Vel. kralja Petra II. Ko so pevci iz Itibnicc, katerim so pomagali tudi ostali, odpeli državno himno, je govornik pozdravil nav-zoče odličnike: okrajnega načelnika dr.
Jan k a Šiško v zastopstvu pokrovitelja otvoritve. podbana dr. Stanka Majcena, zaslon-
lil!."!	oiirloii	I -v	Ar	..	*i	.A
122.6 (16, 16.5), 10. Petrun Milan (ISSKM) 97.3 (13, 13.5), 11. Ilerič Josip 90.1 (16.5
16p).
reditelji tudi najbolj zameravajo, da obljube ni izpolnil.
Zaključek letošnjega podzvezinega prvenstva je bil zvečer v gostilni Puhr, kjer so iz-pregovorili preds. MZSP Zorzut Ludvik, polk. Peter Kiler, dr. Bergoč Jože, dir. Rodošek Franjo, nakar so bile razdeljene plakete prvi trojici v teku, kombinaciji in samostojnih skokih. Kot najbolje plasirani Ribničan pe je prejel specialno plaketo tvrdke Sport-Divjak Skočir Ivan.
Prvo tekmovanje za prvenstvo MZSP v klasični kombinaciji je tako za nami, poteklo
je nad vse zadovoljivo, zlasti ako upoštevamo, da si ta smuška disciplina šele utira not na našem Pohorju. V veliki meri gre za to zasluga izvrstnemu tehničnemu vodji Pur-kelcu Viktorju, sodniškemu zboru, ki so ga tvorili Aljančič, Golubovič in Voglar, katerim so zvesto pomagali Jenko kot zapisnikar, Ber gant, Matela, Šapec in drugi. Požrtvovalno sta bila ves čas na razpolago zdravnika doktor Lutman in dr, šeber ob asistenci ribniških gasilcev, ki pa jima ni bilo treba niti enkrat intervenirati. Pa tudi ostali Ribničani so šli prirediteljem v veliki meri na roko, zlasti žandarmerijska postaja, ki je dala sodniškemu zboru na razpolago svojo sobo za nemoteno računanje, ker so bili vsi lokali prezasedeni. Vse je zapustilo vtis najlepšega zadovoljstva, ki so ga pokvarili le oni skakači, ki so sodelovanje obljubili, a jih ni bilo blizu.
Primarij dr. Lutman je ves dan marljivo filmal posamezne dele tekmovanja ter skakalnico ob otvoritvi. Skupno z lepimi naravnimi posnetki bodo tvorili snimki lep film, ki ga bomo videli tudi v domačih filmskih žur-nalih.
Bilfardisti iz Čakovca so zmagali
REKORD NOVE SKAKALNICE IMA MARGUČ S 23 M
Konkurenco- v skokih so zaključili poizkusni skoki za postavitev rekorda nove skakalnice. Skakači so v tej konkurenci jemali poln nalet od vrha skakalnice, dosežene so bile večje daljine, razumljivo pa se je znatno povečalo tudi število padcev. Najdaljši skok je dosegel Marguč Ernest s 23 m, dočim je pri 24.5 m padel, drugi najboljši je bil Welle Kurt (ISSKM) z 22.5 m, pri 24 m je padel, tretji je Šofič Srečko (SPD) z 22 m, Čop Franci in Jurič Herbert (oba SPD) sta dosegla daljavo po 21.5 itd.
Baš v konkurenci solo skokov in rekordnih skokov se je marsikdo nadejal, da bo videl na startu nekatere naše priznane gorenjske skakalce, izmed katerih so nekateri za trdno obljubili svoje sodelovanje v oranju ledine skakalnega športa na Pohorju. Toda prišel ni nobeden, brzojavno odpoved je poslal cek> SK Ilirija za Priboška, ki je nedavno zaključil tečaj na Pohorju, in kateremu pri-
Smuški tek pfu'skfh dijakov
V	nedeljo ob 22.50 je priredila agilna ptujska podružnica »Počitniške zveze-: tekme v smuškem teku na 5 km. Popoldansko sonce je razmehčalo sneg in pokvarilo tako terensko že itak težko progo. Številna udeležba je pokazala veliko zanimanje za smuški šport med dijaškimi vrstami. Kljub mehkemu snegu so bili doseženi razmeroma dobri rezultati; zmagal je Zorko v 16:41, slede mu Zavadlal 18:20, Krajnc 18:23, iz višjih razredov, naslednja mesta pa so zasedli nižješolci Furlan 21:25, šentjurc 22:01 ter Šarner 22:38.
Čakovec — Maribor 3:2
Včeraj je bila v »Jadranu« medmestna biljardna tekma Maribor — Čakovec kot re-vanž za lansko srečanje v Čakovcu, ko so Mariborčani zmagali s 5:0. Radi visoke zmage prve garniture v Čakovcu so letos Mariborčani poslali v borbo drugo moštvo. Po poteku tekmovanja sodeč __ je bilo to ravnanje pravilno, ker je edino Sterniša dosegel prepričevalno zmago, dočim so bili nasprotniki v vseh drugih partijah enakovredni. Rezultati:
Zavratnik (M) — Legenstein I (Č) 400: 373, Sterniša (M) — Sekušan 300:188, Legenstein II (Č) — Puh 300:292, Eppinger (č) — Strohmajer (M) 300:279, Žinič (Č) — Čerič (M) 300:282.
Potek tekmovanja je bil radi izenačenosti igralcev jako zanimiv ter je pokazal, da mariborski drugi garnituri manjke le nekoliko borbenosti in živcev.
10. in 11. februarja bo v Ljubljani revan-žno srečanje z ljubljanskimi biljardisti, ki so v Mariboru izgubili s 5:3.
ŠTAFETNI TEK SMK LJUBLJANE
SmK Ljubljana je priredil pod Rožnikom medklubsko štafetno tekmo 3X10 km. Startalo je 10 stfet, 5 SK Ilirije, 3 SmK Ljubljane ter po ena Reke in Planine. Zmagala je Ilirija I (Mrak, Rožič J., Petrič) v času 2:26:43 pred Ljubljano 1 in Ilirijo II.
Ilirija državni prvak v hokeju
Ljubljanska Ilirija je na turnirju v Zagrebu premagala Maraton s 4:1, ZDK pa s 5:0 ter si tako osvojila naslov državnega prvaka v hokeju na ledu, Maraton je premagal Hašk s 5:4, ZDK pa Hašk s 4:3. Vrstni red ligašev je torej sledeči: 1. Ilirija, 2. Maraton, 3. ZDK, 4. Hašk.
MALI OGLASI
CENE: MA! !M OGLASOM: V malib oglasih sfane vsaka beseda 5C oar uaimaaiža oristoJbina ta te oglase ie ain S-— Dražbe oreklici dopisovanja »o žemtovanlski oglasi din !•— oo besedi Naimaoišf znesek za te oglase te din !0.-~ Deoelc tiskane besede se račonaio dvolno Ociasni davek za
euKratno obiavo znaša din 3—. Znesek za male oglase se plačuje tako! or! naročilu oziroma ca ie vposlati v oismu skuoai z naročilom ali Da oo poštni položnici na čekovni račun št. 11.409 Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora oriložiti znamka za 3 din
Rasno
mka komandanta mesta Maribora polk Petra Kilerja, zastopnika mariborskega župana dir. Franjo Rodoška, zastopnika okrajnega načelnika dravograjskega Ma-CDn Tim
fi.jo Šega, zastopnika SPD iii TPD dV
.100 Evgena Berganta. Govornik je nato podal kratek historial nove skakalnico, ki bo poslala trdna vez med mestom in deželo ter naštel vse dobrotnike. Zgradijo so v prvi vrsli omogočili ribniški domačini, radi česar se naj iudi skakalnica oficielno imenuje ..Ribniška skakalnica".
Ko je nato ribniški župnik izvršil bla-goslovitvenc obrede, jc okrajni načelnik dr. Šiška kot zastopnik pokrovitelja proglasil skakalnico za otvorjeno.
SKOKI ZA KOMBINACIJO
Že med govorom so se. začeli gledalci seliti, da bi si pod skakalnico zagotovili najboljša mesta. Res je kmalu zaplaval nad skakalnico Franci Čop, član SPD ki je izvedel otvoritveni skok. Po nekaj poizkusnih skokih se je začela konkurenca, v kateri se je pokazalo, da ima smuški naraščaj na področju MZSP v svojih vrstah več izrazitih talentov, ki so že po razmeroma kratkem času vežbanju dosegli veliko sigurnost in lep stil. Skoki za kombinacijo so potekli skoroda brez padcev, kar je -enako laskavo za tekmovalce kakor za skakalnico. Pri skrajšanem naletu s stolpa so bili doseženi prav zadovoljivi rezultati, ki jih prinašamo v oklepaju pri končnem rezultatu za kombinacijo.
PLASMA V KLASIČNI KOMBINACIJI
Skupna ocena v teku in skokih za kom. binaeijo je podala sledeč izid:
1. Faiiedl Karel (ISSKM) 384.5 točke
MLADINSKI SMUŠKI DAN V CELJU
Savinjska podružnica SPD v Celju je priredila včeraj pri Celjski koči mladinski smuški dan, ki je nad vse lepo uspet. Dopoldne je bil sialoni najmlajših, ki so po večini prvič nastopili. Zmagal je Anton Marinko v 46 sek.
Popoldne pa so se borili naraščajci in ju-niorji, ki so pokazali tudi že precej izvežba-nosti. Zmagal je Slon z 1:52.4, drugi je Fricko z 2:00, naslednja tri mesta pa so zasedli Janko Breznik, Dominik Uršič ter Josip Košir iz Maribora.
SKAKALNE TEKME V MOSTECU
Razen stefetnega teka SmK Ljubljane so imeli ljubljanski smučarji še skakalno tekmo v Mostecu. Startalo je 41 tekmovalcev. Med seniorji je zasedel prvo mesto Pribošek Franc (Ilirija) s M6.6 točke (24 in 25.5 m), pred dr. Baeblerjem L. (Ljubljana) in Zupanom Ivanom (Ilirija). Juniorski zmagovalec pa je bil Rožič Branko (Ljubljana) s 131.5 (očke) 21.5 in 22.5), drugi je Polda Ivan (Dovje-Mojstrana), tretji pa Mulej Tinče (Ilirija).
s Gradjaiiski in BSK sta se sporazumela, da bosta odigrala četrto tekmo za pokal predsednika vlade šele 4. februarja v Zagrebu.
s Hrvalska nogometna zveza bo imela jutri v Zagrebu svoj prvi redni lclni občni zbor.
Smmarsfca poročila
(„Putiiik‘', Maribor, 15. jan.)
Sv. Lovrenc na Poharju:	-12	C, jasno,
mirno, 11 cm pršiča na podlagi 12 cm.
ltibnica na Pohorju: -9 C, jasno, mirno, 13 cm pršiča na podlagi 12 cm.
Senjorjzv doiu:	l	L,	jasno,	mirno,
15 cm pršiča na podlagi 30 cm.
Peca: --10 C, jasno, mirno, 30 cm pršiča na podlagi 50 cm.
OPOZARJAMO, da ni priporočljivo, ponudbam na šifrirane oglase prilagati izvirne listine, spričevala, no-selske knjižice itd. Bolje in varneje je priiagati samo prepise.
Šifrirana pisma izročamo na naših linicah proti izkszilu o naročenem oglasu, ne ugotavljamo pa identičnost prejemnika.
Zato za priloge k šifriranim dopisom oz. ponudbam (slike, dokumente i;d.) ne moremo prevzeti nobene odgovornosti.
UPRAVA »VEČERNIKA«.
! Kupim
LEPE BRILJANTE
za nakup išče privatnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Takoišen plačnik«.	13634-3
Prodam
GOSTILNA TRIGLAV
Prvovrstna, samo sortirana vipa iz Slovenskih in Ljutomerskih goric, izvrs-na meščanska kuhinja. Se priporoča A. E. Lisjak, gostilna »Triglav«. Glavni trg 3.	13350-1
NA DOBRO DOMAČO HRANO
sprejmem več delavcev ali na meščencev. Kneza Koclia ulica 24-1. vrata 4.	13459-1
INSERENTA
ki je dvignil ponudbe pod »Penzijsko mesto«, prosim, da vrne dokumenta reflektan-tu iz Ruš.	13625-J
CVETLIČNI IN MEDICIN AL-NI MED
lastnega pridelka mudi čebelama O. Črepinko, Zriniskega trg 6, po ugodni ceni. 13637-1
Poses«
HIŠO
z gostilno in nekai zemlje (ekonomijo) v bližini ali okolici večjega trga ali mesta v Sloveniji kupim. Event. vzamem v najem na prometni točki. Vrednost naj ne Pre^ sega 100.000 din ob eksistenc ni možnosti. Ponudbe na: Šercer Ferdo, posestnik v Libeličah-Meža. 13633-2
€itai!e„VečernikM
SVETLA SPALNICA
iz trdega lesa naprodaj.
Strossmayerjeva 28-11, 9. 1.3471-4
JABOLKA
različne sorte prodajam. Mlinska ul. 10, od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Poslušite se, dokler so na zalogi. 13626-4
SSUžOO POPI
ELEKTRO-STROJNIKA
išče s 1. aprilom elektrarna. Pismene ponudbe pod »Elek-trostroj« na oglasni oddelek »Večernika«.	13623-9
Spomnite se CMDI
NATAKARICO
pridno, pošteno, sprejme s 1.
iebruarjem gostilna Moscha.
13629-9
HOTELSKO SERVIRKO
takoj sprejmemo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
13638-9
Službo Išie
KUHARICA
išče službo k dvema osebama. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	13631-10
SLUŽBO HIŠNIKA
oskrbnika ali trgovskega sluge iščem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	13632-10
MOKA
Ogg din 3.25, jedrca din 22.—, fižol din 5—7 po kg, bučno olje din 18.—. mleko din 2.— po litru. Krompir, jabolka, rozine, čebul in dr. po na.i-nižjih dnevnih cenah pri
Jožci Ralšo
Slomškov trg 14. nasproti Mestni hranilnici.
Zahvala
Ob priliki težke izgube mojega nepozabnega in nadvse skrbnega zaročenca, gospoda
dr. Rudolfa Gmajnerja
se v svojem pa tudi v imenu njegovih sorodnikov najprisrčneje zahvaljujem vsem njegovim nekdanjim tovarišem iz »Prve hrvatske štedionice« kakor tudi prijateljem in znancem, ki so ga na njegovi zadnji poti v tako lepem številu spremili. Prav lepa hvala tudi vsem darovalcem lepih vencev.
Posebno zahvalo pa sem dolžna oficirskemu zboru in vojaški godbi za izkazano počastitev.
M a r i b o r, 15. januarja 1940.
LAURA SCHEIDBACH v imenu vseh sorodnikov.
Izd In tn urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi sc ne rračajo, — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 0. — icielon ureduištvu štev, 25.-67 in uprave šjev. 28-67. -r Poštni čekovni račun štev. 11. 409.
J