Razne stvari. Iz domačih krajev. Poslanec vitez Berks še nikakor ni izstopil iz »Slovanskega centruma, kakor so vedeli poročati nekateri listi. Duhovniške vesti. Župnijo v Kamnici je dobil č. g. Ivan Wolf, dosedaj župnik v Zabukovju, župnijo Sv. Bolfenk v Slov. gor. č. g. Josip Ilešič, dosedaj kapelan v Žalcu, župnijo v Poljčanah č. g. Ivan Mlasko, dosedaj kapelan v Št. Janžu na Dravskem polju. Korvikanj v Mariboru, č. g. Matej Štrakelj, se je sel zdravit v Gradec v bolnišnico usmiljenih bratov ter dobil začasni dopust. V Dramljah je nastavljen kol kapelan č. g. Anton Zavadil. V Ptnju se je zaročil odvetnik dr. Tomaž Horvat z gospioo Vido Lapajne-tovo, učiteljico na okoličanski šoli ptujski. G. dr. Leo Kreft ne ordinira več v Radincih, ampak zopet v Gornji Radgoni. Nemškutarski napad. »Štajerc« je začel kar zaporedoma blatiti slovenske rodoljube in sicer brez vsakega povoda. Nek dop,snik iz Lukavec se je spravil zadnjič nad dr. Rozino, odvetnika v Ljutomeru ter ga grdo napadel. Za nemške odvetnike pa »Štajerc« nima nikdar grajalne besede. Znpan se išče. Dosedanji župan mariborski noče več prevzeti službe župana. Naslednik se išče. Castni občan. Občinski odbor občine Št. Ilj pod Gradičem je imenoval v svoji seji dne 26. januarja 1901 veleposestnika gosp. Ivana Kranjca zaradi njegovih plodonosnih zaslug v blagor občine, enoglasno častnira občanom. Poročil se je dne 11. febr. 1901 v Novemmestu gosp. dr. Karol Grossmann, odvetnik v Ljutomeru z Matildo roj. Mehora iz Novega mesta. — Bilo srečno! V Poberžu pri Mariboru je na ondotni štirirazrednici razpisana služba učitelja v drugem plačilnem razredu. Poučevalni jezik je sicer nemški, a ker je šola na slovenskem ozemlju, bi lahko učitelj slovenskega mišIjenja mnogo dobrega storil. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. so pokopali dne 11. t. m. vrlega mladeniča Ignaciia Čeha. Pogreb je bil slovesen, spremljala ga je z zastavo cela mladeniska družba, katere ud je bil pokoinik. Večna mu luč! Naš rojak gospod Mat. Senčar, c. kr. avskultant v Ljubljani je bil na graškem vseučilisču promoviraa doktorjem prava. Čestitamo! V Eonjicah se obhaja sv. misijon od 10.—17. t. m. Vodijo ga oo. jezuitje. Zaveden mladenič. Na zborovanju bralnega društva v Hočah se je oglasil gosp. P. proti naSemu listu. Toda našel je odpor. Med drugimi je vstal kot zagovornik našega lista tudi vrli mladenič Pivec iz Brezja ter zahteval, da se list, ki se vedno bori za vero, jezik in zemljo Slovencev, ne sme rivati iz naših narodnih društev, ampak število naročenih izvodov se naj pomnoži. In v bralno društvo v Hočah bo zahajal odsedaj naš list v osmih iztisih. Nastopanje slovenskih mladeničev za naš list nam je prijetno zadoščenje za vsa preganjanja zadnjega časa. Iz šole. Deželni šolski svet je izrekel svojo zahvalo okrajnemu glavarju v Ptuju, Baronu Apfaltreru, okrajnemu šolskemu nadzorniku za Ptuj-Ljutomer Ivanu Rajnerju za njihovo veliko skrb ki jo kažeta pri zidanju novih šolskih poslopij. Nadalje je pohvalil okraj. Solskega ogleda na Polenšaku Jurija Lovreca, načelnika kraj. šol. sveta na PolenSaku Alozija Lajha, župana v Cirkovcah Alojzija Goljata in načelnika krajnega šolskega sveta v Cirkovcah Mihaela Beraniča, nadučitelja Simona Sekirnika pri Sv. Juriju na Donački za njihovo skrb pri zidaniu novih šolskih poslopij. Poročil še je dne 3. sveč. t. 1. Josip S o r k o , trgovec na Bregu pri Ptuju z gospodično Elizabelo S o k iz Zamanjec. Poročena sta v Gradcu. e Eako skrhi Bračko za kmeta, kaže ravno njegovo pt^topanje gleda okrainega zdravnika za gornjeradgonski okraj. Milionar Hildebrand v Radencih si išče namreč kopališčnega zdravnika — takemu bi moral plačati kakih 1000—1200 gld. — radi tega je stopil v dogovor z Bračkom, da mu pomaga pridobiti cenejšega zdravnika in sicer na stroške kmeta in občin. Bračko priporoča in dela vsled tega za nemSkega zdravnika dr. Orosela, katerega bi Hildebrand rad imel. Okraj mu naj tla mesto in plačo, Hildebrand pa bo na ta način dobil zastonj zdravnika, ki mu ugaja. Ubogi kmet naj plačuje, milionar Hildebrand pa naj uživa kmetove dobrote, tako si niisli kmetski prijalelj Bračko. Gornjeradgonski kmetie, kako dolgo boste §e hodili za Braekom? Osemdeseti rojstveni dan je minoli petek v krogu svoje družine obhajal Jožef K a r b a, posestnik v Babincih pri Ljutomeru. On spada v vrsto najstarejših zavednih narodnjakov tamošnjih. Dokaz temu je med ostalim tudi okoliščina ta, da »Slovenski Gospodar« ves čas svojega izhajanja zahaja v hišo jubilarijevo. Iz tega se pa lahko sklepa, da se tudi otroci njegovi ravnajo po vzgledu očetovem. Od teh jeden je župnik v Zrečah, drugi je posestnik in vzgledni gospodar na Krapji, dva delujeta na Dunaji, jeden kot c. kr. uradnik na pošti, a drugi služi v cesarskem gradu, dva sina in edina hčerka pa mu pomagajo doma pri gospodarstvu, katero še vpdi sam. Ženo mu je pred okoli dvajsetimi letmi konj s kopitom udaril v lice in usmrtil. Vrli starček je trupla še krepkega, a duha mladeniSki bistrega. Dal Bog tako še mnoga leta! Luče. G. ZiCkar je v državnem zboru, in že se nam sporoCa, da je poljedelski minister na njegovo ulogo dovolil 4 0 0 0 K reči Stiritisoč kron za uravn a v o savinske struge pri Lučah, in je že ta akt šel na graško namestništvo z naročilom, naj vpliva na deželni odbor, da tudi dovoli enako svoto. Kmalu bo leto, odkar se je po Žičkarjevem prizadevanju vršila o tej reči na licu mesta komisija. Ali niso Luče v našem okraju ? — Gospodje v Gornjem gradu vtegnejo to najbolj vedeti. Vemo pa tudi drugi to, in še drugo, in zato kličemo: hvala in Bog živi našega Žičkarja!!! Premog bo dal kopati g. Lapp blizu železnične postaje Turiška vas. Premoga je bojda v izobilju in dvojne vrste. Delo se začne v tem letu. Vitai\je. V času pretečenih volitev smo imeli pri nas bursko vojsko. Slovenci seveda smo pali, dasi smo bili na volitvi sami slovenski sinovi, kakor kažejo naša in njih imena. S Slovenci je volil tudi Jakob Grilc, mož neustrašen in jeklenega značaja. On je kamnosek, dober in pošten slovenski obrtnik. Sovraži ga celo Vitanje nemčurskega tabora in mu ne da vinarja zaslužka. Prosimo torej mi slovenski bratje za njega — vse slovensko občinstvo na zelenem Štajerju, da mu pripomorejo. Dela vstrajno, lepo in okusno. Slovenci, pomagajmo svojim bratom, drugače je zastonj naša politika. Upamo! Na zdar! Loka pri Zidanem mostu. Umrla je dne 11. februarja dopoldan občespoštovana Katarina F o n v starosti 73 let, mati 8 otrok med temi c. kr. deželnega sodnijskega svetovalca g. Alojzija Fona v Mariboru in c. kr. gimn. profesorja na slov. gimn. Ivana Fona v Celju. R. I. P. lz Šmartna pri Slovengradcn. Za kmetijsko zadrugo v Šmartnu se posebno trudita, veleposestnik Fr. Brdnik p. d. Kralj in pa Simon Hribernik, za kar njima izrečemo že zdaj toplo zahvalo. Po vsakem okraju so nasprotniki, posebno pri nas. Ti pravijo. !e počasi in polagoma, da se ne prenaglimo. Tako je torej pri nas! Ko bi Se deset let preteklo, bodo li možje ravno tako pravili. In na ta način bi mi nikdar zadruge ne imeli. Vidva pa spoštovana moža, ki je Vama za ljudski blagor, le potrudita se Se nadalje, in upamo, da trud, ki ga imata, bo Vama Bog stoterno povrnil. Imejta pred očmi ta izrek: vsaka dobra in koriotna reč ima nasprotnike. O plačevanju davka po poštah [e »Slovenski Gospodar« že pret. leto pisal obSirneje. Na to opozarjamo zopet danes. Ako davkoplačevalec greš davka ali desetka plačevat v davkarnico, moraš s hojo imeti truda in zgubo časa, in skušnja uči, da tudi pri davkarniei moraš čakati po cele ure. Zatorej priporočamo: Idi ali koga pošlji na katerosibodi pošto, tam kupi za plačevanje davka poseben list, ki velja 7 helarjev. Na tem listu je tiskan pouk. To preglej in preberi. Potem pa na tisti list napiši, kar je treba. Poštni uradniki sicer niste dolžni popisovati dotičaega iisla, pa če bi si davkoplačevalee ne mogel pomagati sam, bode že rad postregel vsaki prijazen uradnik ali duhovnik ali učitelj ali kateri drugi prijatelj ljudstva. Popisani list in denar izroči pošti. Pošta bo ti dala potrdilo, da je tvoj denar vsprejela. Razven tega boš čez nekoliko dni iz davkarnice skoz pošto dobil naznanilo, ki pravi, da so tvoje vplačilo zapisali v davkarničnp knjigo. Vsa ta »komedija« stane borih 7 helarjev za kakoršnosibodi poSiljatev denarja v davkarnico. Prodajanje nežgane nžganice" je prepovedano. C. kr. okrajno glavarstvo v Celji je občinskim uradom zaukazalo, da vse v občini bivajoče trgovce ali prodajalce, ki za zavživanje namenjene opojne pijače narejaio ali prodajajo, takoj ali ustmeno ali pismeno natanCno o te\ prepovedi obvestijo. Ob zdravstvenih pregledih se je namreč opazilo, da večina prodajalcev, ki se pečajo s prodajanjem opojnih pijač, s k or a j b r e zizjemno nežgane, t. \. z meSanjem spirita z vodo in z določenimi esenci narejene žganice, kakor slivovko, rum, konjak itd. prodaia na debelo in drobno in tudi v zapečatenih steklenicah. Vsled določbe § 11 zakona z dne 6. januarija 1896, drž. zak. iz 1895 št. 89, se narejanje in prodajanje na tak načia narejenih opojnih pijač, ki so za zavživanje nameniene, smatra za prestopek in kot tak kaznuje. Zatorej se obrtniki, ka- teri se pečajo z narejanjem opojnih pijač v velikem kakor v malem, opozariajo, da bodo v to svrho nadzorovani, in pri prestopku se bode dotično »žgaaje« zaplenilo, kakor tudi ovadba na c. kr. okrajno sodišče in na c. kr. okrajno glavarstvo napravila. Ob jednem se c. kr. orožniškim postajam ukazuje, da v tej smeri nadzorujejo in uradno postopajo. Poslanec Žičkar s tovariši je vložil v državni zbornici predlog za ustanovitev slovenske obrtne šole na Spod. Štajerskem. 0 velevažnem predlogu bomo še govorili. Slovenska zmaga. V Št. Vidu pri Ptuju je pri občinskih volitvah zmagala slovenska stranka. Eako delajo Nemci? Ptujski občinski svet je določil za podporo gimnazijskim učencem 100 K, a pristavil, da se s tem zneskom smejo podpirati samo učenci nemške narodnosti. »Štajerc«, kaj rečeS k temu? Ptnj hočejo razširiti. V občinski seji je ptujski župan Ornig predlagal, naj bi se del občine Karčevina in del občine Nova vas pri Ptuju priklopil Ptuju. Pred leti so gospodom v Ptuju v^rjeli Kanižanski občani ter se pridružili vsled velikih obljub mestu, a sedaj se bridko kesajo. Ptujski neraški občinski očetje naj mestno blagajno polnijo, če morejo, s svojimi obč. dokladami, okolico naj pa puste pri miru! V Celju se je poročil narodni urar g. Rafko S a 1 m i č z gdčno Anico L e i t g e b, hčerko umrlega okraj. šol. nadzornika celjskega. C. kr. okrajno glavarstve v Mariboru nam poroča: V smislu § 1 ministerijalne odredbe od dne 15 decembra 1852, štev. 257 drž. zak. se bode občinski lov obfiine Štatenderg v neobvezani površinski meri 669 4217 hektarov in občin3ki lov občine Pečke v neobvezani površinski meri 4864283 hektarov potom očitne dražbe za dobo uštevši do 30. junija 1908 tistemu v najem dal, kdor bode največ ponujal. Dražba se bode na uradni dan v Slovenski Bistrici, v četrtek dne 7. marca 1901 v pisarnici okrajnega zastopa ob 11. predpoldne vrSila. Izklicna cena za občinski lov Štatenberški znaša 20 kron, ona za občinski lov v Pečkah 12 kron. Dražbeni pogoji se zamorejo v tukajšnem uradu kakor tudi na dražbeni dan razviditi. Prijatelji lova so s tem k udeležbi povabljeni. lz Gornje savinske doline. S flosom ne morem po svetu, ker je Savinja zamrznjena, a po lesni trgovini pridem križemkražem. Ne vemo, če bomo mogli v spomladi peljati flose naprej, ker nam moških manjka. Vse gre v Ameriko. Pri lanskem kontrolnem zboru iih je bilo 62, ki so šli čez morje za kruhom. Pa naj začnem po redu, s spodnjim koncem naše doline. V Mozirju so začeli sedaj gonjo proti Mohorjevi družbi, ker jim je preduhovniška. Neka gdčna nabira za družbo sv. Cirila in Metoda, Ceš, da ni treba biti pri Mohorjevi družbi tistim, ki dajo en gld. za družbo sv. Cirila in Metoda. Nekateri Ijudje pač ne sprevidijo, da sta sv. Ciril in Metod bila tudi duhovnika, da je predsednik družbe sv. Cirila in Metoda tudi duhovnik in da so duhovniki za to družbo darovali že več desetakov, kakor ista gospodična šteje ur vsvojem življenji. — V zadrečki dolini snujejo v Bočni že več let faro. Kakor sem slišal, podregal je g. Zičkar že kot prejSni poslanec, naj hitro skuhajo bočansko župnijo. — Vse te žalostne reči naj polajšam z veselo novico, da imamo v Ljubnem sv. misijon. Vodijo ga čč. oo. lazaristi iz Celja. Ljudstva se kar tere, čeprav so veliki zameti. Iz Solčave, celo iz Luč prihajajo. Ta le stanovitnost do konca bo kronana. Flosar. V Orehovi vesi pri Račah je v hiši svoje hčere umrla pridna vdova M a r i j a Komperšek. Njeni mož je bil svoječasno pristavnik pri Sv. Ilju v Slovenskih Goricah. Hiša je bila sicer ubožna, a delavna in vseskozi poštena, vsled tega ji nikdar ni manjkalo ne dela ne jela. Izmed troje sinov je jeden c. kr. orožnik-voditelj v Vitanji, drugi gospodari pri Sv. Ilju, tretji kot bivši součenec domoljubnih mladeničov šentiljski je sedaj mizarski pomočnik v Londonu na Angleškem, od šestero hčerij so tri skrbne žene, a tri delajo v poStenih službah. Ko so otroci stali okoli smrtne posteije raaterine, je bolnica zbrala še slabe moči svoje ter sklenila roke in svojcem poprosila še za nadaljni blagoslov Božji, pa pristavila besede: »Čeravno mi v tem trenotku ločitve ne morete nič več pomagati, vendar sem iz srca vesela, ker na mene niste pozabljali in tudi zdaj nii slajSate bridke ure, ker ste s svojo pričujočnostjo poskusili še razodevati ljubezen do ljubljene vas matere.« Pač lepo spričevalo so te besede v pogledu na posneraanja vredno ljubezen materinsko in otroško. Kmalu potem se je blaga mati preselila, upamo, da v veselo večnost. Svetila ji tam večna luč! Iz drugih krajev. Razkralj srbski mrtev. Dne 11. febr. je umrl na Dunaju razkralj srbski Milan. Obolel je na influenci, katera se je razvila v pliučnico in razkralju zadala smrt. Star še je bil komaj 47 let. Bil je oženjen z rusko plemkinjo Natalijo, a se je dal od nje ločiti. Od tistega časa ni imel več sreče. Pokopan bo v Krušedolskem samostanu na srbskem Ogrskem. »Slovensko cebelarsko društvo« za Kranjsko, Štajarsko, Koroško in Primorsko s sedežem v Liubljani, ne pričakovano dobro napreduje, vsaj ima že prav blizo 700 udov. Za našo čebelorejo, ki je zelo važen del kmetijstva, in ki je bila nekdaj zelo razSirjena, pa je v zadnjem polstoletju m^čno propala, je to društvo največjega pomena, zlasti, ker izdaja vsak mesec strokoven list »Cebelarja«, ki daje potrebne nasvete o naprednem čebelarstvu. Letna udnina (s »Cebelarjem« vred 2 kroni) naj se pošilja blagajniku g. Av. Puciharju, laktorju Blasnikove tiskarne v Ljubljani. — Občni zbor čebelarskega druStva bo 18. t. m. ob polu 10. uri v »Mestnem Dorau« v Ljubljani. Slavlje poljskega pesnika. Najslavnejši živeči poljski pisatelj Henrik Sinkiewicz je obhajal 22. decembra m. 1. 251etnico pisateljskega delovanja, kakor še menda noben umetnik ne. Njegovi slavitelji, na čelu jim Nj. eminenca Skof Ruszkowski, so nabrali 70.315 rubljev. Za to vsoto so mu kupili lepo posestvo z vilo za 51.249 rubljev, blizu 20.000 rubljev pa so mu dali Se na razpolago. Morilec kralja Umberta, Bresci je prepeljan v ječo Portolongone. Ječa je sezidana na skali, ki sega v morje in ima celice, ki so le 2 in četrt m široke, 4 m dolge in 3 m visoke. Jetnik ne sme nikdar ven, in prej mora vsak delj časa prebivati v popolai temi predno pride v tako celico; pravijo, da bo Bresci moral zblazneti, ker v taki ječi ne more nihče prebiti čez tri leta, da ne bi izgubil pameti. Društvene zadeve. Za dijaško knhinjo v Mariboru je darovala vesela družba na Leopold Zupančičevem dorau poslavljajoča god vrle hiSne gospodinje 10 K. V Velenju se je nabralo 12 K. Emetijska zadrnga pri Trojici v Slov. gor. ima na pepelnico t. j. 20 t. m. ob 9. uri zjutraj izvanredni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pogovor o volitvi načelstva, eventuelno nove volitve. 2. Potrdilo letnega računa. 4. Sklepanje o nadaljnem delovanju mlekarnice. 4. Raznoterosti. Ker je ta občni zbor posebne važnosti, so vsi udje k obilni udeležbi vabljeni. Sklepalo se bo pri vsakem Stevilu udov. Ormoška čitalnica. Pri dne 27. jan. 1901 se vršečem občnem zboru »Ormoške čitalnice« se je izvolil predsednikom zopet g. dr. I. Omulec. Odbor pa si je izvolil dne 3. febr. 1901 za podpredsednika g. dr. Oroslava Kristana, za tajnika g. Franca Gomzija, za blagajnika pa g. Adolfa Rosino. Bralno društvo v Cirkovcah je imelo dne 10. febr. v stari šoli občno zborovanje z govorom, s prednašanjem pesmi in predstavljanjem igre in volitvijo novega odbora. Govor je prevzel g. A. Korošec iz Maribora, v katerem je navduševal navzoče, da naj bo bralno druStvo vir izomike in izobrazbe, ognjišče narodne zavesti in srediSče poštene zabave. Osobito je govoril mladeničem, naj si v bralnih društvih s čitanjem gospodarskih časnikov in kujig nabirajo znanosti za svoj bodoči poklic in naj se pridno vadijo v govorniskih nastopih, da bodo iz njihovih vrst doSli našemu kmetu izomikani in spretni zagovorniki kmetskih teženj. Mladenič Goljat in mladenka Hiti sta prednašala primerne pesmi. Igra >Zamujeni vlak« se je igrala zelo dobro in gladko. Nazadnje se je vršila volitev novega odbora. Za slovensko iolo v Mariboru je daroval neimenovan 4 K. Slava mu! Pri Sv. Jurji ob Taboru bo dne 17. februvarja popoludne ob treh vesela zabava v sobi »Bralnega društva«. Igrala se bo zopet smešna igra »Pravica se je izkazala« in še bolj smeSni komični prizor >Povsodi smola«. Domači pevci bodo pa zapeli nekaj prijaznih pesmic. Kdor hoče bili prav dobre volje, naj nas blagovoli počastiti. Posebna vabila se ne bodo izdavala. Vstopnina: stojišče 10 kr., sedež 15 kr. Slovensko politično društvo «Pozor» v Ptnji, si je izvolilo pri glavnem zboru dne 7. februarja sledeč odbor: Predsednik: gosp. profesor Josip Zelenik pri Sv. Vrbanu; podpredsednik: g. dr. Ante Brumen, blagajnik: g. dr. Tomo Horvat, tajnik: g. Miran Lorber, odborniki: g. Karol Zupančič, g. V. Bezjak v Ptuji, g. Alojz Šuta, župnik pri Sv. Marjeti; namestniki: g, Skender Pinterič, g. Mihael Brenčič v Ptuji, g. Josip Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. «Bralno društvo« v Majšbergn ima v nedeljo, dne 17. februarja po popoldanski službi božji svoj letni občni zbor z običainim vsporedom; na to se vrši zvečpr ob 6. uri v prostorih g. Vobnerja veselica z gledališko igro, s petjem, gbvori in prosto zabava. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Bralno društvo pri sv. Jerneju se je 3. februarja 1.1. otvorilo. Društvo šteje že 39 udov. Odbor se je *eestavil tako-le: Predsednik Alojzij Cvahte, posestnik na Ličnici; podpredsedaik: Janez Goričan, posestnik ravnotam; tajnik: Josip Ceh, nadučitelj; blagajnik: Anton Bezget, župan in posestnik na Ličnici; odbornika: Franc Zdolšek, župnik in Vinko Jurše, posestnik na Ličnici. Društvo dobiva vse važnejše slovenske liste. Citalnica pri sv. Jederti priredi 17. februarja zabavo s tem vsporedom: 1. »Pozdrav gostom«; mešan zbor. 2. >Krivica in dobrota«, igra od Ant. Medveda. 3. Ruski sarafan«, s spremljanjem na citre predneseta sestrici Berziionovi. 4. »Matevž Klabuštrač« šaljiv nastop. 5. >Dar sprave«, legenda od A. Medveda. Petje narodnih pesmi in različni šaljivi dodatki oveselijo »dobro došle sosedej« Na svidenje! •Šaleška čitalnica v Šoštaqju» priredi v nedeljo, dne 17. februarja ob pol 8. uri zvečer v hotelu «Avstrija» pustno veselico s sledečem vsporedom: 1. «Mož domu». Šaljivi prizor. Nastop raznih mask in šaljivih skupin in drugi zabavni program. 2. Ples. Na veselo svidenje! Odbor. Na Teharju priredi ondotno kat. slov. polit. društvo v nedelje, dne 24. februarja ob 3. uri popoldan v šolskih prostorih svojo običajno letno zborovanje. K mnogobrojni vdeležbi vabi najvljudneje odbor.