Ameriška Domovi ima
AMCRiCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUA6€ ONLY
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPGR
NO. 17
CLEVEliAND 3, O., TUESDAY MORNING, JANUARY 26, 1954
ŠTEV- LIV —VOL. LIV
'POHOD MATER" PROTI BOLEZNI POLIO
Thyrs.
Turn on Your
FIGHT
POLIO
JAN. 28.7-8 P.M.
This is the signal for * Mothers'-March on Polio Volunteer to call for Your Contribution
V VELIKI KAMPANJI proti ohromelici ali polio bolezni bo1 šlo v četrtek na delo 40,000 žena, ki bodo hodile od sedmih do osmih zvečer od hiše do hiše, nabirajoč prostovoljne darove za pobijanje te bolezni. To bo POHOD MATER proti polio.
Kjer koli bo gorela nad hišnimi vrati ali na verandi (porču) luč, se bodo matere ustavile, da Vzamejo prostovoljni dar za pobijanje te bolezni. Vsaka mati bo dobila odnosno je že dobila potrebna navodila in bo obiskala najmanj deset domov.
Zjutraj istega dne, namreč v četrtek, pa bo 2000 mater obiskalo
krito in razvito cepivo proti o-hromelici ali polio, in 19 milijonov dolarjev za gamma globulin, sredstvo za začasno ustavljen j e bolezni.
Gamma globulin, ki prepreči ohromelico za štiri ali pet ted-
Sovje)!ja ne more izpolniti kitajskih trgovinskih zahtev
Pravi, da so njene tovarne prezaposlene z domačimi zahtevami, resnica pa bo, da Mao nima potrebnega denarja za plačilo blaga.
LONDON. — Zapadni diplo mati sporočajo, da je Moskva povedala Pekingu, da sovjetska industrija ne more izpolniti vseh zahtev Rdeče Kitajske po^ dobavi vitalno važnega orodja in strojev, kar je zadalo težak udarec petletnemu načrtu Mao Tse tunga.
Kitajska trgovinska misija v Moskvi je bila obveščena, da so sovjetske tovarne prezaposlene s proizvodnjo domačih zahtev, da bi mogle izpolniti kitajska naročila. Resnica pa bo menda ta, da Mao ne more pla čati računov za količkaj večji sovjetski izvoz.
Sovjeti so se vedno skrbno izogibali dajanju večjih posojil svojim kitajskim zaveznikom, zaradi česar je bil Peking prisiljen zamenjavati poljske pridelke za sovjetske stroje, tovorne avtomobile in gradbeni material. Sovjeti j a lahko absorbira vse, kar ji pošlje Kitajska. Izgleda, da bo Mao prisiljen zelo okrniti svoj načrt, da bi hitro industrializiral Kitajsko. --------------o-----
V Iranu so zaprli trideset komunistov
clevelandske industrije | priporočamo: prižgite v korporacije, od katerih bodo PO-!med sedm0 in osmo luči nad wale prispevke, za katere so se vrati svojih hiš in oddolžite se korporacije že obvezale.	velikodušno ženam, iki bodo po-
Sedanji program predvideva hirale za ta prekoristni in ple-Vsoto $7,500,000 za nedavno od- meniti namen.
TEHERAN, Iran. — Dne 24. nov, bodo vbrizgali okoli dvema|januarja so iranske čete in poli-milijonoma ljudi, in to večinoma | cija za(prie 30 oseb) ko so poprej v okrajih, ki jih ogroža ta epide-; razkrc,piie komunistično volilno mija. V Cuyahoga okraju bo d6monstracijo v mestu Abada-delčžnih te pomoči nad 1,400 žr- nu v0iitVe so se vršile za po-tev te bolezni, med katerimi jih siance v parlamentu, je tisoč obolelo zadnji dve leti. j	______0_______
Da se dobi za to potrebna ^ed- Ek	nitroglicerina
stva, se zanaša ustanova v glav-,
nem na matere, ki bodo šle na-! STOCKHOLM, švedska, birat prispevke od hiše do hiše. V bližini kraja Nora je eksplo-Vsem našim rojakom prav toplo diral nitroglicerin v delu tovar-
četrtek ne> kjer ga izdelujejo. Ubite so
Novi grobovi
Antonia Kness
V ponedeljek zvečer ob 6:45 je umrla na svojem domu na 16118 Parkgrove Ave. Mrs. Antonia Kness, ki je imela oditi drugi dan popoldne v bolnišnico. Rojena je bila v vasi Senožeti, pošta Dol pri Ljubljani. Semkaj je prišla leta 1900. Njeno dekliško ime je bilo šcarja. Njen prvi mož Marinshek je umrl leta 1912, drugi mož John Kness pa leta 1944. Zapušča sledeče otroke: Anna Marinshek, Angelina Gliha, sestro Raphaelo, redovnico frančiškanskega reda v Lemon-tu, ki je zdaj učiteljica v šoli sv. Kristine, Julia Barrett, John Kness, Rev. Marcellus, ki je bil frančiškan in je že umrl, Mary (umrla) in Catherine, ki je smrt-mo ponesrečila v ognju collin-woodske šole pred leti. Dalje zapušča 16 vnukov in 12 pravnukov. V Jugoslaviji zapušča brata Janeza. Pripadala je redu sv. Frančiška, društvu Sv. Helene KSKJ, V boj, SNPJ in Sv. Janezu št 71 ABZ, kakor tudi obema Oltarnima društvoma pri cerkvah Marije Vnebovzete in sv. Jer orna. Pogreb bo v oskrbi Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lakeshore Blvd. čas pogreba še ni bil določen.
Izgredi v Francoskem Maroku; divjanje national, teroislov
POGREŠANI PISATELJ HEMINGWAY NA VARNEM
Ernest Hemingway, ameriški pisatelj in eden naj-slovitejših svetovnih književnikov sploh, ki je bil nekaj dni z ženo vred pogrešan, je na varnem.—Letalo, s katerim je potoval po Afriki, je moralo zasilno pris!tati.
KAKOR SMO že včeraj na	* * *
kratko poročali, je letalo, v ka-j Mrs. Hemingway, ki se je na-terem sta se nahajala ameriški bajala ž njim v Afriki in ki je pisatelj in bivši vojni poročeva- z njim vred pogrešana, je bila lec Ernest Hemingway in njego-1 njegova četrta žena.. Od prej-va žena, strmoglavilo v af riški šnj ih treh, ki so mu vse rodile
Zastonj bodo kadili
Mexico city. .— Ljudje v
Mehiških zavodih za ostarele in betežne bodo poslej zastonj do bivali cigarete, ker je, vlada iz-tevila, da bo dala tem zavodom ViSe vtihotpljene cigarete in cigare.
Odloki veteranov
LORAIN, o. — Organizacija Veteranov, ki je imela tukaj svo-•*0 konvencijo, je zahtevala, da Ee pokliče pred preki sod one a-^ariške vojake, ki so spreejli 0lttiunizem, ko so se nahajali v komunističnem ujetništvu.
Smrt egiptologa
CHICAGO. — Tukaj je umrl arold H. Nelson, egiptolog in '■’ganizator učenjakov in znan-, Venikov, ki so preiskovali egip ^ske grobnice v Luxorju.
Kava v New Yorku
NEW YORK. — Dve trgovski zvezi sta sporočili padec v nakupih kave, kar je posledica podražitve kave, ki stane zdaj dolar ali več funt. Uradniki teh trgovskih zvez menijo, da se bo cena kavi zopet znižala, če bo manjše povpraševanje po njej.
Potres na Azorih
PONTA DELGADA, Azori,— Otok Saio Miguel so potresli tako močni potresi, da so pričeli zvonovi v zvonikih klenkati..
bile štiri osebe, ranjenih pa deset.
ZAHTEVAJTE UNIJSKI ZNAK
Delavci, trgovci, društva, zahtevajte na vseh svojih tiskovinah unijski znak! Delavci, poglejte vsako tiskovino, če nosi unijski znak, in če ne, zavrnite jo, ker tiskovina brez unijskega znaka je prišla iz skebske tiskarne, kjer se ne plačuje delavcev, da bi pošteno živeli! Zahtevajte unijski znak v svojo lastno korist in zboljšanje delavskega položaja!
Maroška kriza med Francijo in Španijo se zmerom bolj zaostruje.
CASABLANCA, Francoski Maroko. — Dne 24. januarja so teroristi, kričeč protifrancoska; gesla, metali bombe in granate na gasolinske postaje in razna skladišča. To je nov izbruh nasilja v naraščajoči maroški krizi med Francijo in Španijo.
Policija, ki je bila oborožena z brzostrelkami, je prepodila teroriste od treh gasolinskih | postaj, preden so jih mogli raz-dejati. Dve gasolinski postaji so teroristi zelo poškodovali, e-no osebo pa ubili.
Ojačena policija je nato pričela stikati po arabskem delu mesta v upanju, da zaloti teroriste ter jih ustavi v njihovem divjanju.
------o------
Odpoklic prijatelja Borijo iz Italije
RIM. — Sovjetska vlada je u-radno naznanila, da je odpoklicala iz Rima svojega ambasadorja Mihajla Kostileva. Kostilev je bil osebni prijatelj Stalina in justificiranega bivšega policijskega načelnika Berije.
Ugandi na zemljo. Hemingway se je nahajal v Afriki na lovu na divje zveri in v svrho zbiranja tvarine za svoje književno delo. Kakor vsi znaki kažejo, so1 najbrž zakonca Hemingway in ostali, ki so se nahajali z njima v letalu, preživeli to nezgodo.
Pilot letala, ki je pozneje obletel kraj, kjer je Hemingway-jevo letalo strmoglavilo, je rekel v Kairu, da dvomi, da bi bili ljudje, ki so se nahajali v letalu, ubiti..
Capt. R. C. .Jude, pilot angleške letalske družbe, je rekel, da je bilo strto samo eno kolo letala, sicer pa je izgledalo letalo le malo poškodovano. V bližini ni videl nobenih znakov človeškega življenja, kar je lahko pomenilo, da so preživeli ljudje odšli k reki Nil, ki je oddaljena samo 300 jardov od mesta, kjer je letalo strmoglavilo.
Pilot Jude je dalje rekel, da je krožil nad tistim mestom komaj 200 čevljev visoko v zraku ter je videl mnogo slonov in bivolov onkraj Nila.
Iz Butiabe, ki leži na obali Albert jezera, hiti proti kraju nesreče neka policijska ladja.
Strmoglavljeno letalo leži v enem najbolj nedostopnih delov Ugande — v okraju, kjer mrgoli krokodilov, slonov, bivolov, levov in drugih zveri. Na tej točki, tri milje pod Murchisonski-mi slapovi, je tudi najkrasnejši prizor v Ugandi, kjer pada reka Nil 400 čevljev navpično nizdol skozi ozko skalnato sotesko.
Uganda je angleški protektorat v Vzhodnocentralni Afriki, severno od Lake Victoria. Hemingway, avanturist in pisatelj avanturističnih zgodb, je bil že dalj časa v Afriki ter je prebil zadnje tedne v Amboselli nar. parku, nad katerim kraljuje gora Kilimanjaro, katero je on o-vekovečil s svojimi najboljšimi povestmi “The Snows manj aro”.
Zakonca Hemingway sta odletela iz mesta Nairobi v Keniji v soboto. Iskanje njunega letala se je pričelo, ko letalo- ni pristalo vMusindi, kjer je imelo s kurivom napolniti svoje tanke.
otroke, se je ločil.
V prvi svetovni vojni je služil Hemingway v italijanski armadi kot vojak, potem je postal vojni poročevalec. Svetovno je zaslovel s svojimi povestmi, med katerimi je ena najbolj znaw nih in slovečih povest iz španske državljanske vojne — “For Whom the Bell Tolls” (Za kogar (zvon) zvoni), ki so jo priredili tudi za zelo uspel film.
BULETIN
KAMPALA, Uganda. — Ernest Hemingway, eden naj večjih svetovnih pisateljev, je na potu nazaj v civilizacijo po srečno prestani letalski nezgodi, pri kateri ni dobil najmanjše praske.
Pet in petdeset let stari Hemingway, njegova žena in njun pilot so zdaj na potu s policijsko ladjo v Butiabo, kateri kraj leži ob Albert jezeru.
Tito je poklical na odgovor že drugega rdečega veljaka
To pot se mora zagovarjati zaradi “deviacije” od partijske linije Dušan Dimi-nič, urednik zagrebškega “Naprijeda”.
LONDON. —Dne 24. januarja se je znašel v Titovi nemilosti nadaljni jugoslov. voditelj.
Beograjski radio je sporočil, da je bil zdaj Dušan Di-minič, član partijskega centralnega odbora v Hrvatski, poklican na odgovor zaradi svojih člankov, ki so bili pisani “na osnovi protisocialističnih nazorov.”
Diminič je urednik tednika NAPRIJED ter je bil obtožen, da je zavzel v pisanju of Kili-jisto linijo kakor Milovan Dji-las, bivši podpredsednik Ju goslavije, ki je bil pred dobrim tednom dni razrešen vseh svojih položajev zaradi “deviacije” ali odcepa od partijske linije.
------o-----
Iz Washingtona: naraščanje brezposelnosti in drugo
Vremenski
prerok
pravi:
to i*11165 dežni prši, vetrovno in L °- Ponoči oblačno in bolj
53» j«;
\WlSS3s

WASHINGTON. — Eisenhower jev kabinet je bolj v skrbeh zaradi naraščajoče brezposelnosti kakor to javno priznava.
železniške družbe so odslovile izza Božiča 18,000, avtomobilska industrija pa nadaljndh 16 tisoč ljudi. Samo v državi Michigan je izgubilo zaposlitev že nad 142,000 ljudi.
Uradniki delavskega depart-menta so mnenja, da je število brezposelnih v deželi že preseglo dva milijona. Bethlehem Steel je v državi New York že okrnila v zadnjih dveh mesecih proizvodnjo jekla za 25 odstotkov ter uvedla štiridnevni de-Jlovni teden.
V	državah Ohio in Alabama je Republic Steel družba odpustila že 4,000 delavcev. V državi Connecticut je Bridgeport Brass družba uveljavila za svojih 2000 delavcev 4-urm delovni teden.
* * *
V	državnem departmentu se vrši trpka bitka med dvema najvišjima svetovalcema administracije glede vprašanja priznanja Rdeče Kitajske. Eden teh je pomožni državni tajnik Walter Robertson, ki je absolutno nasproten vsakemu kompromisu z Rdečo Kitajsko. Drugi pa je Arthur Dean, odvetniški partner Johna Foster Dullesa ter posebni ambasador v Panmun-
jomu, ki zagovarja idejo morebitnega sporazuma s Kitajsko.
Robertson pravi, da ni najmanjše možnosti, da bi postal Mao Tse-tung daljnovzhodni Tito, in grozi z ostavko, če Združene države priznajo Kitajsko.
Arthur Dean pa je mnenja, da ni vse lepo in gladko med Kitajci in Sovjeti in da bodo morale Združene države prej ali slej delati “biznes” s Kitajsko. Japonska, ki sicer deluje z nasveti in pod vodstvom Združenih držav, je že znatno povečala svojo
trgovino s Kitajsko.
• • *
Obrambni tajnik Wilson se vnema za koncentracijo kontrak-
tov v rokah nekaterih 'velikih družb in za koncentracijo industrije sploh. Vojaški voditelji pa svarijo pred koncentracijo proizvodnje samo v nekaterih tovarnah in v nekaterih mestih, ki bi bila laže uničena v primeru atomskega napada. Vitalmo važne tovarne, kjer izdelujejo obrambno proizvodnjo, morajo biti razkropljene po deželi, ne pa koncentrirane, pravijo vojaški izvedenci.
Zagovornikom te misli se je pridružil tudi senator Kefauver, član Odbora za oborožene sile, ki je predložil resolucijo za preiskavo obrambne proizvodnje.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Tretja obletnica—
V sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. .Vida sv. maša za pok. Mary Kurent v spomin tretje obletnice njene smrti.
Molitev—
Članice Carniola Hive No. 493 T. M. so vabljene nocoj ob 7:30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Antonijo Smrdel.
Štirideset let zakona—
Mr. in Mrs.. John žitnik, 6912 Bayliss Ave., praznujeta danes 40-letnico svojega zakona. Otroci in prijatelji jima želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
V bolnišnici—
Frank Rožnik, 18701 Pasnow Ave., je moral v Glenville bolnišnico na Lake Shore Blvd. kjer se bo podvrgel operaciji, želimo mu skorajšnjega okrevanja!
Nov odbor—
Podružnica št. .15 SŽZ ima za leto 1954 sledeči odbor: duh. vodja Rt. Rev.. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpred. Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St. VU 3-6585, blagajničarka Rose Lausche, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice Mary Janežič, Mary Škufca in Angela Stražar, zastavonoša Mary Novak, roditeljica Jennie Barle, poročevalka Helen Mirtel, zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat.. . Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v S. N. .Domu na E. 80. St.
TAIPEH, Formoza. — Semkaj je dospelo prvih 5,000 kitajskih vojnih ujetnikov iz Koreje, ki so nemudoma vstopili v Čangkajšekovo armado.
Spor zaradi plovbe po Renu
Reka Ren je najpomembnejša vodna pot Evrope. Države, ki se poslužujejo te poti zahtevajo, naj bo plovba po Renu svobodna za vse, Nemci pa se tej zahtevi upirajo. Prišla je do hudega spora. Zasedbene oblasti so skušale pregovoriti nemško vlado, naj tej zahtevi ustreže, ta pa je še vedno na stališču, da je plovba po Renu dovoljena samo nemškim ladjam in onim ladjam, ki jim je Nemčija dovolila. Posebno prizadeti se čutijo Švicarji in Holandci.
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Pentagon je odredil nečastni odpust iz vojaške službe 21 Amerikan-cev, ki so povezali svojo usodo s komunisti.
^OKIO. — Radio v Pyongyan-gu je naznanil, da so komunistični delegatje sporočili zavezniškim delegatom, da so pripravljeni obnoviti pogajanja za korejsko politično konferenco.
BERLIN. — Sovjetski zunanji’ minister Molotov je ustrelil na konferenci z najtežjimi topovi rdeče propagande ter napadel ameriško politiko vse od reke Jallu do Rene, češ da Amerika ogroža svetovni mir. CLEVELAND. — Zakonski par Mathew in Mary Barger, ki sta bila obtožena, da sta mučila svoje dva varovanca-otro-ka, ki sta ju imela v oskrbi, tako da je eden teh otrok od muk umrl, sta bila spoznana za kriva njegove smrti. Obsojena sta bila v zapor od enega do dvajset let.
Ameriška Domovina
{□OSGQ!13lOKSSSSSS^2
811? St. CS^lr Ave.
Vt > »*I C-
liEnderson 1-®8Z8
Clsveiaud S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays^
General Manager and Editor: Mazy Debevec
NA&OČNINA
Za Zod. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta
$4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 17
Tues., Jan. 26, 1954
rekli ne za, ne proti tako kot tisti, ki ne odobravajo in si ne upajo nasprotovati.
Nato so jim naročili, naj ukažejo slovenskim duhovnikom, da prenehajo pridigati in moliti v slovenščini. To da pomeni v teh razmerah propagando proti državi. Slovensko petje pomeni agitacijo za Tita. Da bi to lažje izvršili, so tisto nedeljo vojaki po dogovoru, zapustili cerkev, ko je začel župnik pridigati slovenski. Ljudstvo bi bilo tako '‘nripravljeno” in se ne bi uprlo. Seveda župani se ukaza niso upali izvršiti. Le sredenjski župan Simončič, ki je, zgleda, bil najbolj preplašen, je po tajniku pisal duhovnikom in jih povabil, da začnejo govoriti vse v italijanščini.. Ko se duhovniki za njegovo pismo niso zmenili, pa tudi ni storil ničesar več
Tako šovinisti ne spijo in čakajo le ugodnih trenutkov, da bi Slovence raznarodili. Največja ovira sov njihovih očeh domači duhovniki. Ali ni naša dolžnost, da skrbimo, da^se ta steber ne bo podrl? Ali ni žalostno, ko ni sredstev za šolanje fantičev, ki želijo postati duhovniki? Marsikdo bi dal otroka v semenišče, a mu revne razmere tega ne dovoljujejo.
Zadnjič tržaško danes koroško vprašanje
Zadnjih par mesecev smo vsil Slovenci napeto spremljali raz-
K sodobnim svetovnim problemom
Z združenimi napori v boj proti bolezni
“The March of Dimes”
“Zdravje je največje bogastvo,” so nas učili kot otroke v šoli. V življenju smo se mogli o tem večinoma po lastni skušnji prepričati. Že kratkotrajna bolezen nas hudo prizadene, nas onesposobi za delo in duševno hromi, kaj šele če je bolezen dolgotrajna in pusti za sabo trajne zle posledice.
Ena izmed takih bolezni je otroška ohromelost ali polio. Borba proti njej je težavna. Voditi jo moramo s skupnimi močmi. Za tako skupno borbo je treba potrebnih sredstev. Pokojni predsednik F. D. Roosevelt je začel pred leti posebno letno kampanjo “The March of Dimes.” Vsak odrasel Amerikanec naj bi prispeval vsaj eno desetico (dime) na leto v sklad za borbo proti otroški ohromelosti. Ta kampanja je zdaj v teku. V četrtek zvečer bo v našem mestu. Naj bi nihče ne pozabil nanjo!
Tako radi poudarjamo, da smo med seboj prijatelji in dobri sosedi. Radi pomagamo sosedu, če ga je zadela nesreča. V našem slučaju ni dovolj pomagati samo sosedu, tre-oa je iti dalje. Proti otroški ohromelosti se moramo boriti povsod, kjer koli se pojavi. Le s skupnim naporom in v tesnem sodelovanju je mogoče doseči uspeh proti temu nevarnemu sovražniku naših otrok.
V začetku tega leta je bilo v našem okraju (Cuyahoga) na tej bolezni toliko obolelih kot nikoli poprej. To je znamenje, da moramo svoje napore povečati, zbrati torej yeč sredstev!
Borba z otroško ohromelostjo je silno draga. Treba je poskrbeti za bolnišnice, raznovrstna zdravila, zdravnike in ortopedične pripomočke. Zdravljenje traja vedno več mesecev, dostikrat tudi celo leto in več.
Le redka povprečna ameriška družina more sama plačati velike stroške zdravljenja te bolezni, zato se ti krijejo iz javnega sklada. Sredstva, ki jih bo “March of Dimes” zbral, bodo koristila tistim, ki so danes bolni, pa tudi tistim, ki bodo zboleli jutri ali čez en mesec.. In kdo more jamčiti, da med temi malimi bolniki ne bo morda jutri tvoj ali moj otrok, bratec ali sestrica?
Mislimo na to in dajmo svojo “desetico.”!
Ziaioporoianea ir. In irs. Vatentin Šebenik
voj dogodkov v zvezi s tržaškimi^ na Nemčijo kot zaVezni-vprašanjem. V zvezi s sedanjo L proti Sovjetijij zato se tudi berlinsko^ konferenco velikih sti- Mikci trudi za .UTesničenje sku,p.
rih pa bomo napeto čakali, kako le evrapske armade) v Aziji,
se bodo zunanji ministri ZDA, I a_. na p)aijnem vzhodu, pa pri-Sovjetske zveze, Anglije in Fran-|ja podokna viQga Japonski.
cije v zvezi z avstrijsko mirovno Japonska je p0Staia po skle-
pogodbo' odločili glede naših bra- nkv- mirovne pogodbe v San tov in sester na Koroškem. Na- Franciscu predlanskim Spet SVo-ša dolžnost bi bila, da bi podob-1 j^dna država, čeprav nosi za no kakor zadnjič ob tržaški na'j enkrat za njena varnost na zu-petosti, sedaj podprli^ z vsemi odgovornost še vedno Ame-sredstvi zahteve 'koroških roja-j	Postaja pa vsak dan bolj
kov.	1 jasno, da bo morala Japonska to
Celovec-Belgrad	J skrb prevzeti na svoja lastna
Kakor je bralcem AD znano, j pleča, ker Amerika noče biti ču-je koroška dež. vlada izdelala j Var vsega sveta, nov osnutek zakona za dvojezi-j Japonsko javno mnenje počne šole. Pri tem je črtala siko- novni oborožitvi države ni po-raj polovico dvojezičnega ozem-jsebno naklonjeno. Na eni stra-Ija. ‘‘Kaerntner Landeszeitung”Ini smo Japoncem vsa po-z dne 18. dec. 1. 1. je osnutek oz-j vojna leta dopovedovali, da je načila izrecno kot delo koroške J njihove nesreče v največji meri vlade. Osnutek je dala vlada j kriv militarizem, na drugi stra-prosvetnemu ministrstvu na Du- j ni so pa uvideli sami, da vsaj za naju v preučitev. K osnutku ka- zdaj velike oborožene sile ne kor tudi k spremnemu članku v j morejo vzdrževati.
V Evropi se hoče nasloniti Angleškim nasprotovanjem in hudo nemško konkurenco.
Japonci zavise od izvoza industrijskih izdelkov in od uvoza cenenih surovin. Ne smemo pozabiti, da živi na prostoru, ki je po velikosti enak približno naši Kaliforniji, nad 80 milijonov ljudi. Domača zemlje te ogromne množice ne more preživeti, Japonska mora zato vsako leto u-voziti velike količine živeža. Tega mora z nečim plačati. In to so izdelki njene obrtne in industrijske delavnosti.
Japonska trgovska poslanstva so danes v vseh večjih prestolnicah sveta:. Na nje ne naletimo samo v deželah Azije in Bližnjega vzhoda, ampak vsepovsod. Japonci se trudijo, da bi vzpostavili dobre odnose z vsemi narodi sveta. Da se pri tem otepajo vsake odločne politične in vojaške povezave, je kaj lahko razumljivo.
Kljub temu razpoloženju in morda prav zaradi njega je Ei-senhowerjeva napoved, da bo
“Kaerntner Landeszeitung” jej Dokler je trajala vojna na Ko-j NSKS zavzel na svoji širši seji reji, so Japonci nekam dosti do-j Amerika del svojega vojaštva 30. dec. 1. 1. stališče, kakor jejbro shajali. Njihova industrija potegnila s Koreje, Japonce dobilo objavljeno tudi v AD danes j je delala za potrebe vojske, | kaj bolj vznemirila kot nas sa-teden. — K osnutku je zavzel| veliko ljudi je imelo delo pri os-1 me.
^tališče tudi namestnik jugoslo- krbi prevoza vojaških potreb-1 Uvideli so, da bodo morali za-van. zun. ministra dr. Aleš Beb-hčin, pri oskrbi ranjenih in bol-ideti sami skrbeti za svojo* var-ler.. V izjavi, ki jo je dal 8. t. mJnih. Vse to je zdaj v glavnem1 ni0st. Washington jih je že dalj je poudaril, da bo Jugoslavija! >dpadlo. Japonska mera poskr-Casa prigovarjal k ohoroževan-vse storila, da odvrne Avstrije J beti za nove vire dohodkov. In j jUj pa do sedaj nj dosegel veliko
Mislimo tudi na Beneško Slovenijo!
Vzburjenje okoli tržaškega vprašanja se je poleglo. Vojske so se umaknile., utihnilo je tudi izredno kričanje laškega šovinizma.
Medtem ko je borba za Trst pritegnila vso pozornost slovenske javnosti v tujini, drugega sunka slovenskih nasprotnikov skoraj nismo zapazili. Izvršil se je v Beneški Sloveniji. Potrebno je, da se ga zavemo vsaj sedaj.
Znano je, da je 1. 1933. fašistični videmski prefekt uradno prepovedal sleherno slovensko besedo v cerkvah Beneške Slovenije. Med Slovenci ob Nadiži je završalo, toda sila je odpor zlomila. Slovenski duhovnik je moral s svojim ljudstvom govoriti v tujem jeziku, ki ga mnogi še razumeli niso.. A šli so še dalje! Že sama prisotnost domačega duhovnika jim je bila odveč. Prestavljati so jih začeli v Furlanijo, v Slovenščino pa pošiljati italijanske, fašizmu vdane, duhovnike. Da bi enkrat za vselej končali z domačo slovensko duhovščino, so na prefinjen način usmerjali slovenske bogoslovce v misijone, da bi tako ovce ostale za vedno brez domačih pastirjev.
Deset let potem, 1. 1943., je fašizem padel. V farah, kjer. je še ostal domači duhovnik, so se spet oglasile slovenske molitve in petje. Videmski šovinisti so se potuhnili, pa skrbno pazili, da bi na fare, kamor je enkrat prišel italijanski duhovnik, nikdar več ne prišel Slovenec. Zadnjega seme-niščnika Lovro Petričiča so pognali iz semenišča, da je moral iskati zavetja na Koroškem, v Avstriji.
Lanskega novembra, 1. 1953., ko so vse beneške vasi trepetale od strahu pred vojno in bile polne italijanskega vojaštva, so spet udarili. Ne več po lašistično, ampak po “demokratično.” Udarili so v dve smeri; proti domačim zavednim Slovencem in proti še preostalim slovenskim duhovnikom.
Slovenci v Italiji so se pred časom pritožili na Združene narode in zahtevali otvoritev slovenskih šol tudi v Beneški Sloveniji. Da bi izpodbili veljavo tej spomenici, so izbrali za to kritičen trenutek vojne napetosti, ko je vsako obotavljanje bilo sumljiv znak “veleizdaje’ proti državi. V Benečiji so aretirali domačega časnikarja Izidorja^ Predana. Še danes tiči v zaporih in čaka na razpravo o “vohunstvu.”
Prefekt je sklical 7 županov iz občin, kjer so še slov. duhovniki. Dal jim je podpisati protispomenico na ZN; “da je bila zahteva po slovenskih šolah napravljena brez vednosti ljudstva' katerega predstavniki so. Ljudstvo da živi v j
miru v naročui “madrepatrie” in nima takih želja, ki so sa-1,	^	^ _
mo poživitev še vedno nezmrzle'grabežljivosti neke tuje si-:sPre.iern gostov v Suckerts Cha-Je po teh nad vse itali/anskih dolinah.” Tako je pod to izja-' Ut, kjer sta zlatoporočenca pre-vo 7 priimkov, ki iasno kažejo slovenski značaj Ben. Sio-' iela čestitke Prijateljev in znan-venije; Birtič, Juretič, Marko, Kručil. Simončič, Čičigoj, cev. Tem se pridružujem tudi Pavletič.. Župani so na prefekturi molčali ko grob. Niso podpisani, s srčno željo, da bi
in zadovoljna še mnogo, mnogo let!
Dan J. Postotnik.
Dežela slepih
Dva mlada angleška znanstvenika sta se v Liverpoolu vkrcala na ladjo in odpeljala v deželo slepili na zahodnoafriški o-bali, kjer je oslepelo kakih 100 tisoč ljudi, ker jih je pičila neka muha. Angleški časniki so opisovali strašne razmere v tej zanemarjeni pokrajini, kjer težka in bridka usoda često zadene cele družine. Domnevajo, da nevarna muha ob deževju zleže jajčeca pod človeško kožo. Posledica je, da vidni živec ohromi in zato človek popolnoma oslepi. Angleška zdravnika nameravata tri leta proučevati nevarno muhr>, čeprav bosta sama; v nevarnosti, da bosta oslepela.
Cleveland, O.— V ponedeljek j Vaju ljubi Bog ohranil zdrava 11. januarja 1954 je minulo 50 let, odkar sta stopila pred oltar v cerkvi sv. Vida v Clevelandu in si vpričo takratnega župnika fare in sedaj že upokojenega Rt.
Rev. Msgr. Vitus Hribarja obljubila večno zvestobo in ljubezen Valentin Šebenik in Marija rojena Železnik. To je bilo leta 1904. Valentin Šebenik, ki je še vedno “fest fant,” je bil rojen februarja meseca 1877 v Notranjih goricah, fara Brezovica pri Ljubljani. V Ameriko je prišel 25- novembra leta 1901 in se takoj naselil v Clevelandu.
Njegova gospa soproga Marija, ki je tudi še pri dobrem zdravju, je bila rojena oktobra meseca leta 1876 v vasi Podlipa, fara Vrhnika. Stopila je na ameriška tla kak mesec pred svojim., soprogom, to je bilo 16. oktobra leta 1901, in se je tudi ona namenila naseliti se v tej največji slovenski naselbini. Tako je prišlo, da sta se tu v Clevelandu spoznala in vzljubila.
Kakor vsi drugi naši vrli slovenski pionirji, je moral tudi slavljenec trdo delati v tovarnah za vsakdanji kruh; v tistih časih namreč ni bilo lahkih del in mezde so bile zelo revne. Posebno težko pa je bilo za naše večje slovenske pionirske dru-žinue. Valentin Šebenik je naj-prvo delal kako leto v American Steel & Wire Company. Potem pa je delal celih 39 let v National Carbon Company. V zasluženi pokoj je šel leta 1942, ko mu je bilo 65 let. Že 40 let živita v osrčju slovenske naselbine v Clevelandu na 1372 E: 53rd St.
V zakonu se jima je rodilo dvoje sinov in četvero hčera.
Sin Edward je težko zbolel, ko j mu je bilo 7 let, in je podlegel leta 1921. Še živeči otroci, 'ki so vsi poročeni in imajo svoje družine v Clevelandu, so: Frank,
Pauline poročena Seifert, Ella poročena Zupančič, Josephine poročena Knaus, in Theresa poročena Gunsch.
Nedeljo 10. jan. je bila darovana slovesna zahvalna sv. maša ob 10. uri v cerkvi sv. Vida, pri kateri sta se slavljenca zahvalila Bogu za vse prejete dobrote. Popoldne pa je bil
od tega koraka, ki je v škodo slo- J to ne bo posebno lahka stvar. -venski narodni manjšini. Ce- Nekdanja japonska tržišča so
lovska dnevnika “Neue Zeit” in “Volksedtung” (pivi socialistični, drugi Ljudske stranke) sta poročilo o Beblerjevi izjdVi sicer prinesla, toda vsak drugače, kar se tiče očetovstva novega zakon-skega osnutka. “Neue Zeit ” priznava, da je osnutek delo koroške deželne vlade, “Volkszei-
veliki meri zasedli Angleži in drugi evropski narodi; Kitajska, j ki je bila od nekdaj najvažnejši trg za japonsko industrijsko bla-'go, je prišla pod oblast komunistov in je začasno izločena iz japonske gospodarske delavnosti; Filipini, Indonezija, Indija, Pakistan, Indokina, Siam nabav-
tung” pa trdi, da osnuteik ni de-Ujajo danes blago, ki ga rabijo, lo zvezne vlade marveč uradnika | v Ameriki ali v Evropi. Japonci koroškega deželnega šol. sveta j se trudijo, da bi se vrnili na ta (Beamtenentwurf).	Odgovorni J tržišča. Pri tem uživajo veliko-
gospodje, kakor je podoba, se žel dušno podporo Združenih držav, najbrž kesajo, da so ravno pred J pa se morajo boriti z ostrim an-berlinsko konferenco velikih štirih spravili to vprašanje na dne- j seboj no spoštovanje narodnih vni red. Ali bo znala druga stran I pravic pa se menda najbolj zrca
to politično nespretnost koroške deželne vlade pravilna izrabiti, malo verjamemo. — Celovški] “Naš tednik’’ v zvezi s tem po-| ročilom upravičeno poudarja: “Slovenci pa smo seve zelo za-1
li v tem, da so taisti korošjd socialisti v svojem novem osnutku za dvojezične šole črtali skoraj polovico dvojezičnega ozemlja, da so taisti socialisti predlagali za deželnega šolskega nadzorni-
Slovenska Koroška
Slovenska Koroška na konferenci v Berlinu
Na seji velikih štirih, ki se je začela včeraj v Berlinu, bodo razpravljali tudi o avstrijski mi- vrsto, bosta tja odpotovala še zu-rovni pogodbi in s tem seveda tudi o Slovenski Koroški. Prepričani smo, da so poleg uradnih jugoslovanskih krogov gotovo tudi zamejni slovenski predstavniki v zvezi s tem vse storili, da bodo v avstrijski mirovni pogodbi jasno določene pravice slovenske narodne manjšine na Slovenskem Koroškem in v Radgonskem kotu kakor tudi pravice gradiščanskih Hrvatov. Jasno je, tla spadajo k temu tudi vse potrebne sankcije, da bo Avstrija spolnjevala te svoje obveznosti.
“Austrijskaja problema”
Po poročilih, ki jih imajo tukajšnji (ameriški) ruski listi iz
interesirani na tem, da bi vsebo- ka izrazitega pripadnika bivšega vala državna pogodba za Avstri- nacističnega režima, da so taisti jo točne določbe tudi v vseh teh J socialisti ob nastavitvi dvanaj-vprašanjih.”	Istih učiteljev, ki so lani končali
Za svojega zastopnika pri raz-j študij na celovškem učiteljišču, govorih v Berlinu je Avstrija j prezrli vse Slovence, čeprav bi imenovala šefa političnega od- po normalnem ključu vsaj dva delka v uradu zveznega kancler- morala biti nastavljena.” ja poslanika dr. Jos. Schoener-	Krivica na krivico
ja. Ko pa naj bi avstrij. vpraša- Na letnem občnem zboru koro-nje prišlo v Berlinu stvarno najške Ljudske stranke 5. in 6. t. m.
so razpravljali največ o občin-nanji minister inž. Figi in nje-Iških volitvah 14. .marca t. 1. gov namestnik dr. Kreisky. S Med drugim je govoril tudi drž. tem v zvezi velja opozoriti na to, tajnik Graf, ki je glede ameri-da je avstrij. vlada pret. teden Iškega denarja, ki ga dobiva vsa imenovala za Washington dr. povojna leta Avstrija v nič manj Karla Gruberja za poslanika, ki bogati meri kakor Tito, da so od je tu dobro zapisan in4 zato še tega denarja dobili veliki pre-prav posebno nevaren slovenski J več, mali pa premalo.. To je si-stvari. — Ali je Belgrad za Ber- cer res, toda res je tudi, kar gos-
lin prav posebej komu naročil I pod Graf ni povedal, da je pa naj vzemajo za nevtralnost po vzO'
l uspeha. Precej krivde za to j ndsi nova japonska ustava. Ta j namreč prepoveduje vzdrževan-Jje velike oborožene sile. Pred začetkom vsakega obsežnejšega oboroževanja mora torej država spremeniti nekatere določbe svoje ustave. To pa ni tako enostavna stvar. Vlada Shigeru Yo-shida ima sicer relativno večino v parlamentu, to se pravi, da jo stranka predsednika vlade najmočnejša, nima pa absolutne večine. Yoshida, ki se naslanja na srednji stan, je za gospodarsko sodelovanje in vojaško zvezo z Združenimi državami. Ustavo pa more spremeniti le, če dobi za svoj predlog tudi katero izmed drugih strank. Dogovoril se je z desničarsko Napredno stranko, ki jo vodi bivši zunanji minister Mamoru ShigemitsU-Ta je podpisal leta 1945 predajo na krovu bojne ladje Missouri in bil kasneje obsojen kot vojni zločinec. Šele po več letih zapora je prišel spet na svobodo. Da po vsem tem Ameriki ni posebno naklonjen, je kaj razumljivo; vendar pa se zavzema za ponovno oborožitev Japonske in za sodelovanje z Ameriko. Zahtevi le, da mora Japonska najprej dobiti popolno suverenost. Pr1 tem svojem načrtu uživa podpO' ro nekdanjih vojaških krogcv i*1 drugih “žrtev čiščenj”.
Omenjeni stranki sta se dogo' vorili o potrebni ustavni ref oj" mi.. Imata tudi dovolj velik0 ; večino, da spremembe lahko iz' ! vedeta.
Obstoje pa na Japonskem tudi levičarske stranke, ki .so v načelu proti vsaki oborožitvi. T21' kozvani desni socialisti se za-
skrbeti za varstvo slovenskih ko- J Koroškem dobil nemški del de-risti, doslej še ni znano.	žele preveč odnosno skoraj vse,
Narodno izdajstvo DF slovenski del pa male, komaj Po jugoslovanski poročevalni vre^no za omembo. Posebno službi (Tanjug) je ljubi j an. Slo-1 bridko^ odnosno za Amerikance ven. poročevalec prinesel poro- kaJ laskavo pa je, da so se čile o obč. zboru Demokratične ameriški predstavniki na Duna-
,___ , _________ ____ (fronte' delovnega ljudstva v Ce- iu> ko 80 sUvenski ljudje pri njih
Sovjetskih virov, bodo na bcrlin-j lovcu 9. t. m. Tu stoji: “Udele-J ponovne posredovali za pravič-
ru Nehrujeve Indije, levi social' sti pa so za zbližanje s komun*' stično Kitajsko.	Komunističn3
stranka na Japonskem trenutn0 ne igra nobene vloge.
Japonska vlada je izdelala na črt za obrambo in upa, da bo ^ teku petih let imela toliko ob° roženih sil, da se bodo amerisk13
Oborožena ali
ski konferenci razpravljali o na-! ženci skupščine so potrdili poli-1 neJ8° razdelitev denarja, sklice-j čete lahko umaknile iz dežel slednjih 4 zadevah: nemško vpra.l tično linijo Demokratične fronte vali na avstrijske oblasti, te pa Pri tem pa računa seve na sanje, atomni načrti predsednika j na Koroškem, ki sloni na sodelo- j so sPiet Udile, da odločajo Ame- nančno pomoč Washingtona.
Eisenhowerja, Vključitev pekin-j vanju s pokrajinske socialistično rikanci.
ške vlade v vrsto udeležencev! stranko po načelih enakopravno-1 Franc Schnabl umrl prihodnjih konferenc (in organi-]sti in medsebojnega spoštovanja V Celovcu je 13. t. m. po dolgi zacije Združenih narodov) ter!narodnih pravic. Delegati so so- bolezni umrl ugleden trgovec “austrijskaja problemma.” Zna-j glasno sklenili, da bodo na bliž- Franc Schnabl, Slovenec z dušo čilnc je, da je vprašanje spreje- njih občinskih volitvah na Korc- in telesom. Dolga leta je bil v ma Pekinga v organizacijo ZDYkem v marcu letos sodelovali z odboru Družbe sv. Mohorja, Slo-pred reševanjem avstrijskega!avstrijska socialistično stranko.” venske posojilnice, v Celovcu, vprašanja. Iz tega se da sklepa-j Naš tednik je k temu pripisal: | Slovenske zadružne zveze itd. ti, da bo avstrijsko, vprašanje po-j “Poročilo samo že podaja dejan-stalo sploh brezpredmetno, če :sko sliko “slovenske” linije'De-zapadni zavezniki ne bodo pri-' mekratične fronte, tiste fronte, volili v sprejem Pekinga v orga-!ki je imela in ima slovenstvo v nizacijo ZN.	! zakupu. Enakopravnost in mes-
Rajnki naj počiva v božjem miru, družini doma in sorodstvu po svetu zlasti še njegovim dragim v Trstu in New Jersey iskreno sožalje.
neoborožen nam bo Japonska povzroč3 ^ tudi v bodoče dosti skrbi. Ae* jetno ji bomo morali še celo v sto let nuditi gospodarsko la v<jJ jaško pomoč, če jo bomo h° ^ ohraniti v taboru svobodo^ sveta. Japonci sicer niso korr1^ nisti in komunistov ne noaT3-^ borba za obstanek pa jih sil*> ^ so z njimi na dobrih nogah; ^ morejo od njih dobivati stLr0^i ne za svojo industrijo in-prodajati svoje blago.
Ameriška Domovina
iz* fi/i' B n ■ e/% m— n o/vi e-
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Odmevi s prerije
Navadno se tam okoli Novega premoga. Letni povpreček izko-leta in po njem delajo obračuni.' panega premoga pa je bil vse-Doma kot v tujini. Zato topot eno 4,000,000 ton. le nekaj številk iz zahodne Ka-	*	*	*
nade, predvsem iz Alberte. j Pol albertske pokrajine po-Polio smo smatrali do nedav- krivajo gozdovi (130,620 kvad-
Nočejo posnemati Amerike
Ottawa. .— Prvi odmevi nedavnega predloga poslanca Black-more iz province Alberta (Lethbridge) v našem zveznem parlamentu, naj bi vlada poskrbela za ustanovitev izbranega komite-
na bolj za “poletno bolezen”, pa ratnih milj), a le 60,000 juter.ja v svrho prerešetavanja komu-
je zlasti lahi prinašala vsak me- gozdov je dostopnih in vrednih see nova obolenja, ki se nadalju- poseke. Tudi les prinaša težke jejo že tudi v januarju letos. — milijone, čeprav je v primeri z V Alberti je bilo 1413 obolenj, Britansko Columbijo lesna indu-119 smrtonosnih. Največ polio strija komaj v povojih, obolenj je bilo v Manitobi, skoro Bog je res dal Alberti obilne 2500.	j prerije, a v njih naročja je po-
*	* *	jložil oljna bogastva, dal pa ji je
Zadnje desetletje je bilo za tudi precej lepot, kakršnih si jih
Alberto zlata doba razvoja, pro- želi planin in hribov vajeno slo-cvita, uspehov in s tem dohod- vensko oko. Ljudje skušajo tod kov. Najbolj donosna panoga je te lepote ohraniti — zato so jih poljedelstvo, saj je Alberta po- uredili v narodne parke, s čimer znana žitnica Kanade. Lani je so prirodo in njena bogastva — bila letina spet odlična — pše- (divjad, rastlinstvo) zavarovali, nice spet na ostajanje — farmar Prvi tak narodni park je postal kot država trenutno še ne vesta, že 1. 1885 Banff (2,564 kvadrat-kam z njo. 70,000 mernikov, nih milj) malo gnezdece v osrč-vrednih nad $100,000,000 čaka ju gora, ki je eno najznameni-vnovčenja.	1 tejših, severnoameriških letovišč
*	* *	pomembno še posebno radi tep-
Število farm se je v Kanadi peli. In od vseh kanadskih pared leta 1900 podevetorilo. Takrat: kov je imel Banff letos nojveč 9479 farm, danes: 84000. Vred- obiskovalcev, namreč 584,000, — nost poljedelskih proizvodov se Jasper še severnejše od Banff a je od začetka stoletja SOkratno 129,411 in Watertcn Lakes na povečala. Pšenice posejejo 7,000, kanadsko - ameriški meji 207,-000 juter, nad 5,000,000 juter pa 533. Vse kanadske parke je ob-zavzamejo posevki drugih žita- ^ iskalo v sezoni (aprila do oktob-ric. Pol milijona juter rodovit- ra) nad 3,000,000 turistov.
ne zemlje se zdaj umetno na-	*	*	*
rna,ka- • •	^	Šepetajo, da bodo v Red Deer
. ;	’ (malo mestece med Calgaryjem
Sladkorne pese so pridelali v in Edmo,ntonom) gradili velike
južni Alberti 432,000 ton, iz nie| tovarne za sestavljanje avtomc-pridobili v treh mesecih tovarni .ddoV) s £emer Li tam nastalo ne-škega obratovanja 117,000,0 ;kak0 avtomobilsko industrijsko funtov sladkorja in farmarjem sred^de za Zapadno Kanado. Ti bo kapnilo nad $6,300,000 samo _ ne doje i^Qj-gbitne krize, 'od sladkorne letine. . .	j 0 kateri se včasih tod komu skri-
*	* *	v . v j vama vtihotapi in utrne kaka
Bencin’je 2. “zlato donašajoč. mjse^ katere uresničenja pa nas
studenec” Aberte in trdijo, da g0g obvarji! bo prav kmalu nadkrilil dohod-
ke poljedelskih panog. 243 bencinskih vrelcev je dalo 95,697,-
Čudnb muhasto zimo imamo. Do predbožičnih dni ni bilo ne
nistične nevarnosti v Kanadi so> bili manj ugodni. Glavni vzrok pravijo da je bila bojazen, da bi pomenil tak komite za Kan. nič drugega ko manj posrečen posnetek ameriškega kongresnega komiteja za neameriške dejavnosti.
“The Ensign,” ki izhaja v Montrealu. Tednik je eden najbolj protikomunističnih listov na vsem ameriškem kontinentu ter stane letno $3. Naslov tednika je: “The Ensign,” 425 St. Sulpice St., Montreal, Que.
Revijo “Duhovno življenje” lahko naročate na naslov: France Turk, 263 Oakwood Ave. Toronto 10, Ont. in na isti naslov lahko pošiljate naročnino.
F. T.
000 kubičnih čevljev ^enc^na’ mraza) ne snega. Sicer smo ime-od katerega so uporabili' ali hra- j.	za nov0letno muzi-
nili doma 40 odstotkov. Šesto le- ^ sq	vetrovi, ki so
to je že, odkar črpanje bencina v žvižgali kaj ubran “forte” nad Alberti naglo napeduje. Statis- 9Q mil. na ur0_ Trije k;^ pa tike povedo, da živi posredno ah go «veslali»_ Vse je bilo v lužah neposredno od te produkcije ^ odjugi. Pa zima ne priza-040,000 ljudi (od 1,000,000 prebi- nege^ odi0ži že, a zamudo podvo-valcev Alberte). Trdijo, da ima _.eno zagode. Zadnji teden je Alberta sedaj tolikšne rezeive prpjsnda z vsemi registri, vse bencina, da ga brez skrbi ^abbo vremenske p0staje so zabeležile prične izvažati na debelo na 15 ;januarja nad 30 pod ničlo. vse strani, saj bo teklo to svoje- ^ ^ mraz ovije kosti, pa površino zlato tisoče in tisoče milj gkrbe vetrovi, zunaj seve, v do-daleč po ogromnih bencinovo- meb pa pa- bo]j privijamo plin-
dih.
* * *
S preevitom bencinske proiz- j vodnje pa seve peša produkcija
! ske vijake.
Pragi rojaki širom Kanade
Toronto, Ont. — Zopet smo nastopili novo leto. Ko smo oh kcincu leta ugotavljali na gospodarski napredek v preteklem letu, prav gotovo nismo pozabili narediti bilance tudi za naš duhovni napredek, ki je za praktičnega katoličana veliko važnejši od gospodarskega, četudi tega ne podcenjuje. V novem letu pa si vsak izmed nas vsaj v mislih dela načrte za bodočnost. U č o t a v 1 j a, kaj mu je v preteklosti manjkalo ter kako bo to v bodočnosti nadoknadil. Pri tem ugotavljanju prav gotovo nihče izmed nas ne bo prezrl verskih časopisov in revi], ki so vsakemu katoličanu, ki se trudi in noče postati sodoben član velike katoliške družine, ki je včlanjena v skrivnostno telo Jezusa Kristusa.
Ena izmed teh katoliških revij je že večini izseljeniških Slovencev poznana revija “Duhovno življenje,” ki izhaja vsak mesec v Buenos Airesu. O njeni bogati vsebini že skoro ni več potrebno razlagati, saj jo domala že vsi poznajo, želeti bi le bilo, da bi to revijo tudi vsi naročili ter tako še bolj dvignili njeno že itak bogato opremo in sodobno vsebino. Revija stane za Kanado $5 letno, če primerjamo'nje vsebino in komaj nekaj tisoč izvodov, ne bodemo godrnjali nad njeno nardčnino, saj so tukajšnje revije ki imajo desetisoč in stotisoč naročnikov, skoro ravno tako drage.
Pohitimo z naročitvijo, če pa smo že na njo naročeni, pa čim pr j e obnovimo naročnino, ker le take' bomo omogočili tej bogati reviji njeno veliko poslanstvo, ki ga vrši med slovenskimi rojaki v zamejstvu.
Istočasno bi prosil vse stare1
Brezverske in protiverske knjige v Quebecu prepovedane
Quebec City, Que. — Zakonodajna skupčina quebeške provin-cijalne vlade je sredi preteklega tedna enoglasno odobrila vladni zakonski osnutek, ki prepoveduje širjenje tiska, ki ima za namen škodovanje ali ki naravnost napada katerokoli vero v tej provinci. Predsednik Quebeca Du-plessis je izjavil, da je zakon namenjen predvsem pripadnikom verske ločine, ki je znana pod imenom “Jehova Witnesses.” Zakonski osnutek sta sprožila dva poslanca quebeške liberalne stranke in dejala, da zakon ne bo pomenil krajšanje verske svobode v tej provinci. Zakon ima za namen končati z neprijetnim nesoglasjem, ki ga je imela que-beška provincijalna vlada z versko ločino zgoraj omenjenega imena. Prestopki zoper ta zakon bodo kaznivi.
DIN 500 za 1 dolar bankovci
POŠILJANJE denarja v domovino po dnevnem tečaju.
100 Ibs. BELE MOKE ..$11-45
100 Ibs. KORUZNE MOKE.. 10.90
1 Ib.	RIŽA ...........21
1 Ib.	TESTENIN .....  21
1 Ib.	SLADKORJA ......21
1 Ib.	KAVA MINAS .....80
1 Ib.	KAVA SANTOS.....93
1 Ib.	MASTI ..........38

..... 1.32
1 kg OLJA
Cene franco prejemniki
Sestavljamo Vam poljubne pake-*e* Zahtevajte podrobni cenik!
Potniške karte: z avionom ali *adjo, po uradnih cenah. Posebna dobra lastna organizacija več agen-CI1 za emigrante.
PREVODI - VIZUMI - POTNI LISTI - IMIGRACIJA
transmundial
SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE
-J8 College St.	Toronto, Ont.
tel. MI 4868
2098 St. Catherine St., W. Montreal tel. FI 5306
Kanadski farmarji so zaslužili manj kot I. 1952
Ottawa. — Dobiček kanadskega farmarja se je v preteklem letu na splošno znižal za 4 ’odstotke v primeri z dobičkom 1. 1952, poročajo s Statističnega urada v Ottawi. Edini dve provinci, kjer so farmarji imeli preteklo leto boljši uspeh kot h 1952 sta Saskatchewan in Nova Scotia.
“UPNIKI NA PLAN”
Toronto, Ont. — SLOV. DRA-MATSKI KROŽEK priredi v nedeljo, 31. januarja ob štirih popoldne v dvorani sv. Helene na Dundas St. in Landsdowne Ave. Karol Piškorjevo veseloigro v treh dejanjih “UPNIKI NA PLAN.”
Vstopnice bodo v prodaji pri gled. blagajni cd treh dalje. Čisti dobiček bo za slov. cerkev in delno za slov. Karitas.
Odbor.
Policijska hajka na komuniste
Naraščajoča brezposelnost po kanadskih mestih in zlasti v Montrealu nudi komunističnim agentom priliko za živahnejše organiziranja nepoučenega delavstva v komunistično stranko.
Vladna podpora za obnovo gradu
Ottawa. — štirideset tisoč dolarjev, ki jih je kanadska vlada odobrila v namen prenovitve zgodovinskega kanadskega gradu Chateau de Ramezay, je po mnenju velikega števila imenitnih Kanadčanov dobro naložena vsota denarja. Grad Ramezay je skoraj 250 let star in je svoje čase služil za sedež kanadskih guvernerjev. — Doslej so popravili streho tega gradu. Notranje stene gradu mislijo popraviti z naravnim lomljenim kamnom, kakršnega so imele stene prvotno, tako da boi videz notranjščine prostorov nespremenjen. Za popolno popravo tega gradu bo potrebnih še nadaljnjih 20 tisoč dolarjev.
•-----o-----
Razprodaja kožuhovine
Montreal, Que. — V tem mestu so imeli v preteklem tednu veliko tradicij onalno razprodajo kožuhovine, ki je na glasu kot na j večja razprodaja kožuhovine vsako leto na svetu. Kakor druga leta, so tudi letos prispele za to razprodajo v Montrealu na trg kože divjačine iz vseh koncev in krajev kanadskih provinc od Newfundlandije do Brits. Kolumbije. Vsega skupaj je bilo namenjenih za razprodajo veliko število1 kož, ki so vredne dva milijona dolarjev. Kože so vseh vrst, hermina, bobra, polarne lisice, veverice itd. Za to priliko! so prispeli v Montreal nakupo-vaci kožuhovine iz raznih delov Kanade, Združenih držav, Nem
ve Peru v Južni Ameriki.
Omejitev inozemske plovbe na jezerih
Montebello, Que. — Na tukaj- čije^ Italije, Španije in iz drža-šnjem zasedanju a m e r i škega združenja za prevozno brodovje na jezerih je govoril predsednik te organizacije admiral Spencer in dejal, da se njegova organizacija ne strinja z nadaljnjim dopuščanjem plovbe inozemskih prevoznih ladij med kanadskimi in ameriškimi pristanišči na Ve-
Posebnih osebnih novic tod ni. Malo nas je, zato se bolj poredkoma zgodi kaj pomembnejšega med nam. Pač: Predbožične dni so trije zastopniki (plus tri zastopnice seve) z zahoda odromali na “ukance”. — Malo iz “firbca”, malo zares, šli so pokukat vsa čuda nebes, — namreč Toronto, naš živelj tam in razmere v tem “izseljeniškem središču Slovencev v Kanadi” Franku se je prvemu stožilo pO’ domu, Ludvik in Ivan še vasujeta tam, Ko se vrnejo, bomo že zvedeli vtise, — sam jih približno že kar vem, da namreč “za vse ni nikjer”, več pa zvemo od
naših oglednikov.
* * *
Vse dopise, prošnje, poizvedovanja in podobne zadeve namenjene slovenski skupini v Leth-bridgu naslovljajte na društveni naslov (tj. na predsednikov ali tajnikov naslov.) Mr. Peter Dimnik, ali pa Mr. Tone Dimnik, 707 — 13th St. North, Lethbridge, Alta.	•
------o--------
— Violina je zgrajena z približno 70 različnih kosov lesa.
likih jezerih. Ves prevozni vodni naročnike, da naj vselej kadar j promet med kanadskimi in ame-spremene svoj naslov, to nemu- riškimi pristanišči naj bi oprav-doma sporoče naravnost ha upra- Jjale bodisi ameriške ali kanad-vo Revije Dž v Buenos Aires) ske ladje. Organizacija je posla-ali pa na moj naslov, da ne bo: la tozadevno prošnjo predsedni potem nepotrebnih zmešnjav z! ku Eisenhowerju v Washington
dostavljanjem po pesti, in da! in ker upajo, da modo omejitev zajel neko ledeno goro, ter jo
Ledene gore love
Na daljnem severu, na otoku Elesmer, leži meteorološka postaja Eureca, ki daje Kanadi vsa potrebna obvestila 10 vremenu na Arktiki. Uslužbenci te postaje imajo velike težave s pitno vodo, ker so njihov edini vir sladke vode ledene gore. Lani so imeli velike težave zaradi pomanjkanja vode, ker niso “ujeli” nobene gore. Letos jim je skušal ustreči mali ledolomilec, ki jim je pripeljal hrano; blizu otoka je
jo pošta ne bo vračala nazaj na inozemske plovbe na jezerih slej upravo, ket se je to pogosto do- ali prej uzakonili, je pričakova-gajalo v preteklem letu.	1 ti, da bo na Velikih jezezih vide-
Rojakom bi še priporočal tu- ti v bodoče manj neameriških kajšnji znani katoliški tednik ladij kakor doslej.
privlekel s seboj do same obale otoka. Tu pa se mu je gora z,c~ pet izmuznila in sedaj čakajo možje na otoku, če bo ledolomilcu uspel nov “lov.” /
Montreal, Que.—Posebn oddelki montrealske policije so priredili sredi preteklega tedna nepričakovane hajke v različne prostore v tukajšnjem mestu, kjer so v zadnjem času zaradi naraščajoče brezposelnosti zabeležili čedalje živahnejšo delavnost komunističnih agentov in pri tem zaplenili veliko množino komunistične literature, časopisov vzhodnoevropskih dežel kakor tudi seznamov članstva komunistične stranke v tem mestu. Policija je bila z uspehom zadovoljna in eden uradnikov teh posebnih “protipodtalnih” policijskih edinic je dejal, da bo po pregledu zaplenjenega gradiva policiji mnogo jasneje, kako obsežna je postala zadnje čase komunistična delavnost med delavstvom v Montrealu.
V popoldanski hajki v sredo 20. januarja so policijski oddelki vdrli v tako imenovani “Montreal Employment Council” na St. Dominique St. v tem mestu. Ta “zaposlitveni svet,” ki ni nič drugega kot postojanka in shaja-išče komunistov, se nahaja na omenjeni ulici v neki dvoranici, ki so jo priredili iz nekdanje garaže. Policijski poročnik Benoit je dopisniku časopisa “The Montreal Gazette” povedal, da se je v tej dvorani shajalo zadnje tedne na stotine brezposelnih delavcev. Komunisti so izrabljali brzepo-selncst tega delavstva v svoje namene s tem, da so jim ponuja-najrazličnejšega branja, ki je pod zglednimi naslovi in ovitki vsebovalo značilno, čistokrvno komunistično podtalno propagando. Ta poročnik je dejal, da je policija v tej dvorani zasegla več zabojev raznih letakov in knjižic, ki so bili komunistične vsebine in da so zasegli tudi večje število časopisov iz dežel za “železno zaveso.”
Niti osem ur kasneje pa so ločeni policijski oddelki obiskali stanovanja štirih znanih komunističnih agitatorjev po tem mestu. Te hajke, ki jih je policija priredila v okviru posebnega zakona v tem smislu, niso zabeležile nikake osebne aretacije. Preden se je vrnila na policijsko ooveljstvo zadnja posadka, je bil kup komunističnega propagandnega čtiva v uradu poročnika Benoita že zelo velik. Hajka na komunistične postojanke v preteklem tednu je bila prva po večji hajki podobne vrste pred božičem 1. 1951, ko je policija takisto zaplenila množino propagand, nega gradiva in večje število seznamov članstva komunistične stranke v Montrealu in v montrealskem predmestju Outre-mont.
Policijski častniki radovednim novinarjem niso hoteli dajati kakih pojasnil, zakaj se je bila policija odločila, da je priredila hajke na komunistične postojanke, dejali pa so, da so bili vnaprej prepričani, da bodo našli na posameznih naslovih, katere so obiskali obilo komunisti čne propagande. Eden poročnikov je dejal, da je hajka poleg drugega pomagala ustanoviti dej
NAJHITREJŠA IN NAJVARNEJŠA TVRDKA!
V CENAH JE URAČUNANA VOZNINA, CARINA IN DAVEK!
Bela kanadska MOKA, 100 Ibs.$11.75 Fina koruzna MOKA, 100 Ibs. $11.50
Paket “A”—$38.00
■stvo, da je postala komunistična stranka zadnje čase po Montrealu mnogo delavnejša in si je zlasti prizadevala z indoktrinira-njgm in učlanjevanjem komunističnega podmladka in naraščaja.
Uradniki na policiji so dalje mnenja, da bo verjetno preteklo teden dni, preden bodo utegnili pregledati vse, kar so zaplenili. Policija je prepričana, da bodo komunisti v doglednem času spet založili svoje postojanke komunističnimi knjigami in brošurami in letaki, a da bo to trajalo dlje časa. Gradivo pa, ki so ga zaplenili, bo nudilo policiji dovolj informacije, kakšno in v i cakšni meri je komunistično delovanje po največjem mestu Kanade in dovolj podatkov, ki bodo morda nekoč v bodočnosti še dragoceni, so pojasnili na policiji.
Invalid igre peš v Rim
V Rim je prišel mladi bivši francoski legionar Gastone Morel. Mladi romar, iki je v državljanski vojni v Indokini izgubil eno nogo, je napravil vso pot od Pariza do Rima peš z bergljami. Izjavil je, da je napravil to pot, cer se je tako zaobljubil, ko je bila neka bitka najbolj srdita. Prvi njegov obisk v večnem mestu je bil posvečen cerkvi sv. Petra.
100 Ibs. bele moke 22 Ibs, sladkorja - sugar 22 Ibs. masti - lard 11 Ibs. špagetov - spaghetti 11 ibs. riža - rice
4	ibs. kave - coffee
5	ibs. pralnega mila 2 Ibs. toaletnega mila
Paket št. 1—$14.75
5 Ibs. kave - coffee 10 Ibs. sladkorja - sugar 10 Ibs. riža - rice 5 Ibs. špagetov - spaghetti 5 Ibs. masti - lard 5 Ibs. pralnega mila
Pake št. 2—$14.50
20 Ibs. bele moke 5 Ibs. surove kave 10 Ibs. sladkorja 5 Ibs. pralnega mila 5 Ibs. svinjske masti
6 Ibs. surove kave.$7.50 — 20 Ibs. sladkorja.$6.00
U. S. radio aparat, 5 cevi, 220 voltov...$50.00!
ZAHTEVAJTE NAŠ NOVI CENIK! — Pošiljamo zdravila, blagove in vso ostalo robo! Pošiljajte z zaupanjem vaša naročila, pisma, čeke in denarna nakazila na:
EXPRESS TRADING (0RP.
- Telefon: ST 6-9083 -- Long Island City 1, New York
27-18__40th Avenue
Moikl dobijo delo
Electrician and Millwright
Mora biti pripravljen delati
Ženske dobijo delo
PRILOŽNOST ZA DEKLE
ZA DELO V BANKI TELLER
Izkušena ali učenka delo poln čas
Prijazne delovne okoliščine
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 St. Clair Avenue HE 1-5670
(x)
Hišno delo
Splošno hišno delo za žensko, ki ima rada otroke. Imamo avtomatične priprave. De-o od 9 zj. do po večerji, ali pa ahko ostane v tem dobrem domu. Mora imeti priporočila. Kličite SKyline 1-6787.
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Miren in pošten zakonski par z 2 hčerkami, 10 in 14 let stare, nujno potrebujejo 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici za zmerno najemnino. Kličite po 5:30 EN 1-7559.	—(18)
Iščem garažo
v bližini cerkve sv. Vida. Kličite HE 1-4139.	—(18)
Opremljena soba
Lepa prostorna soba se odda moškemu. Privatni vhod v sobo, kopalnico in na verando. Vprašajte na 1086 E. 71 St. UT 1-5839.	—(19)
Iščejo stanovanje
Zanesljiv par z enim otrokom išče 4 ali 5 neopremljenih sob blizu sv. Vida fare. Kličite UL 1-3868.	(21)
Iščejo stanovanje
Zakonski par želi 3 ali 4 neopremljene sobe (apartment) med St. Clair in Superior. Kličite EX 1-7281.	(19)
Sobe se odda
Dve sobi se odda v najem katerikoli šift. Visoka plača zakonskemu paru brez otrok, od ure. Mora imeti vsaj 3 1&- gi iahko kuhajo. Novonaseljen-
ta izkušnje v tovarni. Sestanki med 8 zj. ia 4:30 pop. od pondeljka do vklj. petka.
FISHER BODY
(Euclid Plant)
Division of
General Motors Corp.
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
(20)
ci imajo prednost. Na 10011 Elizabeth Ave. MI 1-0760.
—(19)
Avtomobil naprodaj
Buick-50, Roadmaster, v zelo dobrem stanju se proda. Garancija za nov avtomobil. Oglejte si ga pri Brodnick Bros. Furniture Dealers, 16013 Waterloo Rd., tel. IV 1-6072. (21):
Da bi se moja mržnja do ljudi dopolnila, mi manjka samo, da bi še Tebe izgubil in da bi me še Ti izdal. Žalostno je, v enem samem srcu združevati vsa čuvstva do ene same osebe, saj razumeš! Preskrbi mi do povratka v pariški okolici ali v Bourgogni majhno posestvo-Tam bom prebil zimo popolnoma sam. Ljudje se mi gnusijo. Potrebujem miru in samote. Vsa veličina mi je dolgočasna. Moje čuvtsvo je strgano. Pri 29ih letih se mi zdi slava prazna.. Izčrpal sem vse. Ne kaže mi drugega, kot postati še popolnejši egoist. Hišo v Parizu bom obdržal in je ne prepustim nikomur, prav nikomur ne! Več, nego kar potrebujem za življenje, nimam. Do Tebe nisem bil nikoli krivičen, to moraš priznati, čeprav se mi je včasi hotelo biti. Saj razumeš. Poljubi svojo ženo in Jeroma. Bonaparte.”
Tako so se cinizem in Ijudo-domržnost, maščevalnost in zahtevnost po dolgih letih prvič izlili v melanholično melodijo. Od’kar je kot sedemnajstleten mladenič napisal ono turobno stran v svoj dnevnik, ni več tako govoril. Popolnoma udano človeško srce, ki je navzlic vsem prevaram še vedno zaupalo, se zdi zdaj prebodeno- Potem takem je seveda vse ničevo: zavojevanja, slava in Aleksandrov pohod! Če človek doživi prevaro v edini stvari, v kateri je ne zasluži, v kateri se je zaupal z mladostnim ognjem; kaj je potem veličina? Pričenja z rižem in sočivjem, konča s samoto in omrzo.. Koga ima še na svetu razen brata? Vse sem izčrpal.
XV
Poživi ga udarec.
Na povratku od ježe po puščavi vstopi v Marmontov šo-' tor, trdi obrazi so prepadeni. Kaj se je zgodilo? Brodovje
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
rVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA
za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
Smrt je kruta— brez srca, kar vzame—
več nazaj ne da . . .
Poslednji dnevi, ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškem odru, ostanejo v trajnem spominu.
Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda blagodejno vpliva na žalujoče.
Naj bo po-g r e b poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni zavod
478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland, Ohio
je uničeno. Nelson ga je včeraj pri Abukirju napadel in je potopil ali zavzel vse ladje razen štirih-
Molče stoje možje okrog njega. Celo granadir, ki stoji zunaj na straži, vsakdo razume, kaj pomeni ta poraz. Bonaparte (prebledi, ali v trenutku se zave, da je on dolžan, dvigniti razpoloženje. Zato pravi po kratkem premoru sijajne besede: “Navezani smo torej na E-gipet. Dobro. Treba je dvigniti glavo nad valove, polegli se bodo . . . Morebiti nam je usojeno, izpremeniti Orientu o-bličje! Ostali bomo tu, ali pa bomo zapustili deželo veliki kakor stari Macedonci.”
Strahovit udarec. Kaj pravi Pariz? Poveljnik brodovja sicer ni on in ni bil v bitki, ali njegov sloves je prizadet. Kdo nas bo ščitil na poti domov? Turške ladje? Ali pa bo sultan ostal miren? Omahoval je med Rusijo in Francijo, ali se ne bo zdaj odvrnil od poraženih? In še Anglija! Vseh trinajst bojnih ladij uničenih: Koliko let potrebujemo? Celih deset, da se bomo na morju lahko zopet pomerili z Anglijo! Alah je Alah, ali za kakšen o-blak se je skrila moja zvezda?
Ne, ne moja zvezda! Kajti, ko poroča o porazu, ne prikriva ničesar, marveč v uradnem pisanju na dolgo in širo*ko dokazuje, kako mu je Fortuna prizanašala, ker je tako dolgo odlašala z Nelsonovim povratkom, da se je on lahko utrdil v Egiptu.
Tedni negotovosti! Novo ra-spoloženje v Bonapartovem življenju: čakati, brez dela, dokler mu uradne vesti ali časopisi ne pojasnijo novega evropskega položaja. Če bo Anglija čuje-ča, sploh ne pride nobeno pismo čez morjč. Prvič v življenju se ta človek vprašuje: kaj početi, kako ugonobiti čas? Zakaj upravljanje cele armade, strahovanje nemirov, prenavljanje starih trdnjav je zanj že bzrezdelje. Kakšne so posledice? Bolj nervozen in fantastičen je nego 'kedaj. Bourrien-ne ga miri: “Počakajmo, kaj bo ukrenil direktorij!”
“Ah, vaš direktorij je kup govna! Sovražijo me in me bodo pustili tukaj poginiti!”
Če bi mogel vsaj jahati! A vročina je prehuda, zlasti v uniformi, pri kateri vztraja, zlasti odkar se je poizkus z arabsko obleko ponesrečil. Če pa vendarle jezdi in ob povratku ne prejme nobenih poročil, prične takoj snovati:
“Ugenite, Bourrienne, na kaj mislim ... Če se še kedaj vrnem v Francijo, bi bila moja največja želja lepa vojna v Bavarski nižini! Tam bi rad dobil veliko bitko, da bi Francijo maščeval za Hochstatt. Nato bi se umaknil na svoje posestvo in bi živel mirno in zadovoljno. Kako spet kipi v njem, kako žari! Tako hrepeni ta nemirni duh v Padski nižini po Orientu, tu v Egiptu pa po Bavarski, in vedno misli o bitkah.
Zdaj, ko visi v zraku, kajti povratek mu je morebiti popolnoma odrezan, in ko ga srce prav nič ne vleče v evropsko daljo, se pogaja z dvema angleškima sovražnikoma, s perzijskim šahom in majsurskim sultanom, glede pomoči za pohod v Indijo. Aleksandrov pohod se bliža izvršitvi. Toda ko svojo sanjo natančno preračuna, zdvo-mi in se umakne: “Pohod v Indijo bi smel tvegati le, če bi tukaj ostalo 150,000 mož in če bi
jih jaz imel še trideset tisoč po vrhu.”
Čeprav ostane vse samo v zamisli, so to za Bonaparta najsrečnejše ure:	premišljati o-
gromne načrte! Čez štiri leta pravi: “Samo v Egiptu nisem čutil vezi ovirajoče civilizacije. Tam sem videl sredstva za izpolnitev vsakih sanj. Videl sem se kot ustanovitelja nove religije na poti v Azijo: na slonu, s turbanom na glavi in z novim Alkoranom v roki, ki bi ga sestavil po svoji uvidevnosti. V svojem podjetju bi združil izkušnjo dveh svetov, izkoristil bi zgodovino, napadel bi angleško moč v Indiji in bi po tej poti zopet prišel v stik z Evropo.”
Ali govori to pesnik? Ali pa ]e strahovalec sveta tako zelo soroden pesniku? Kot romantik se je v Egiptu imenoval Sultan El Kebir. Nekaj sultanske-ga je bilo vedno v njem. To je njegovo tretje ime, ki je prav tako fantastično kakor ves ta pohod.
Najprej ga zavede razdražena domišljija, srd na nezvesto ženo, podnebje in predolgo mirovanje — v ljubezensko razmerje. To je lepa žena nekega po-
Toulonu pre- položaj!
ročnika, ki se je v oblekla v mosfcega in se vtihotapila na ladja. Vzame si to pikantno modistko z vijoličasti očmi in zlatimi lasmi, ki je nezakonska hči neke kuharice, in pošlje njenega moža uradno nazaj v Francijo- Ta ženska se kmalu z gracijo in drznostjo vživi v vlogo majhna Kleopatre, predseduje pri obedih in se vozi z vojskovodjo^ na izprehode. In če mora Eugene, sin njene tekmovalke, kot adjutant jezditi za vozom, je položaj vendarle neprijeten. Zato ga rajša odslavljata.
O škandalu svoje matere ve več, nego mu je ljubo: poučil ga Je Bonapart sam. Kakšen
Koketa, ki je blizu štiridesetih, smeši ime svojega moža — narodnega junaka, ker ga javno vara z gizdalinom in vojnim dobičkarjem, ki je komaj starejši od njenega sina. Ta sin je pri očmu pobočnik in mora jediti za vozom, v katerem se neomejeni gospod armade in paša kolonije vozi s svojo mlado priležnico po ulicah glavnega mesta na izprehod. Mala modistinja, ki bi morda rajša imela lepega adjutanta, se smeje s svojimi belimi zobmi. Nadeja se, da bo s svojimi čari izrinila kreolsko ’komteso in hvali novega duha enakosti. V sredi pa stoji Napoleon Bonaparte in ne zahteva od mlade žen-
ske nič drugega nego otroka.
Da, če mu da naslednika, po katerem že toliko časa hrepeni, pravi, da jo bo vzel, kajti ločil da se bo na vsak način. Tako globoko je v to dušo vkoreni-njena volja do rodbine. Nič zato, če je mati proletarsko dete, kakor generali okrog njega: da bo le njegov otrok legitimen in Bonapartske krvi. Prav tako močan kakor njegov čut za e-nakost vseh sposobnih, je tudi njegov čut ža legitimnost. Dednost kraljevske oblasti je
pri kraju. Zdaj se pričenja dednost najsposobnejšega. To je napaka v njegovem sklepanju.
(Dalje prihodnjič)
UNION
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja

TRGOVINA S POHIŠTVOM
KINK0PF BROS.
PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI _ RADIO
MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd.
Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF
820E.200Si.	IV M9M-IV M9I2
ODPRTO vsak večer do 9. ure
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
Ohio
1879
1954
/Naznanilo in JZ/ahnJala
Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla po dolgi in mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, naša ljubljena soproga, mama, stara mama in sestra
Frances Kavčič
rojena POPIT
Zatisnila je svoje mile oči dne 4. januarja 1954.
Pogreb se je vršil dne 7. januarja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojna je bila rojena dne 9. marca 1879 v vasi Rovte nad Logatcem na Notranjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence k njeni krsti. Ta dokaz ljubezni in spoštovanja do nje, nam je bil v veliko tolažbo.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojne. Bog plačaj!
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnico, ko je ležala na mrtvaškem odru, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Globoko zahvalo naj sprejme č. g. Mathias Jager za molitev rožnega venca, opravljeno slovesno sv. mašo zadušnico, pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče. Enako se zahvaljujemo č. g. Victor Cimpermanu in č. g. Alois Ruparju za tolažilne obiske v času bolezni. Toplo zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno voden pogreb. Hvala tudi sosedom iz E. 167 St. za vse, kar so prispevali in storili za nas, posebno pa Mrs. Anna Jereb, ki je toliko žrtvovala in stregla v bolezni. Hvala nosilcem krste, članom društva V boj št. 53 SNPJ in društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ kakor tudi članicam podružnice št. 10 SŽZ za molitve.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem. Ako se je pa katerega pomotoma izpustila, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo tisočero zahvalo.
Končano je Tvoje življenje, ljubljena. Preslano je trpljenje in se-naj počiva Tvoje truplo v hladni zemlji. Tvoja duša pa je odšla k dobremu Bogu, da sprejmeš od Njega plačilo za vse, kar si dobrega storila. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo na kraju večnega miru — nad zvezdami.
Žalujoči ostali:	JOHN, soprog
EDWARD, sin
MRS. CATHERINE ČESEN in MRS. MARY STIMAC, hčeri MRS. JENNIE DOLENC in MRS. MARY BOYER, sestri SNAHA, ZET, in VNUKI v stari domovini zapušča SNAHO in VNUKINJE, brata MATIJA in sestre ANO, LOJZO, in CECILIJO ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 26. januarja 1954.
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F, INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. ITT podpredsednik: JOHN TURK,- 3473 E. 76 St.
Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 15312 Holmes Ave.
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
TU. nadzornik: FRANK NAROBE, 15909 Pythias Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.

irušfva Najsvefejšega Imena
Cleveland, O. — Ob pričetku dovclj, da k društvu pristopimo novega leta se radi spominjamo in plačujemo malo članarino. Bo-dogodkov pretečenega leta. Prav dimo dobri, delovni člani! Ude-je, da se spomnimo onih naših ležujmo se skupnega sv. obhaji-članov, ki so bili lansko leto ob la in tudi skupnih molitev za tem času še med nami veseli in'umrle člane, zdravi, a jih zdaj ni več. Odšli j Skupna seja zveze slovenskih I so v večnost. Ohranimo jih v le- društev Najsvetejšega Imena bo pem spominu in se jih večkrat ’v nedejo dne 31. januarja v cer-spomnimo v molitvi.	jkveni dvorani sv. Lovrenca. Ob
Koliko nas bo dočakalo pri- 2. uri popoldne bodo molitve v hodnjega leta? Morebiti ne boš cerkvi, po končanem cerkvenem j Ti, ki to čitaš, ali pa jaz, ko to opravilu bo seja. Udeleže naj se pišem drugo leto ob tem času več , je glavni odborniki, zastopniki in j med živimi. Ne vemo ne ure, ne | vsi prijatelji našega društva. Po dneva. Vemo le to, da nas bo seji bo medsebojni razgovor. Sli-Bog poklical s tega sveta, zato šali bomo poročila tajnika. Ob-je prav, da smo na to pripravi j e- jasnil bo, kaj je Zveza v času ni. -Svoje telo zavarujemo pri svojega obstoja storila, raznih društvih, svojo dušo pa Bodite vsi najlepše pozdravlje-lahko zavarujemo pri društvu ni in na svidenje v nedeljo po-; Najsvetejšega Imena, kajti ta za-1 poldne v cerkveni dvorani!
: vorovalnina velja preko smrti. Ni I	Jakob Resnik, predsednik.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKQ-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In ženske od 18. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 18. leta.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje
dobe od $250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoi.
•
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti M obrnite na uradnike in uradnice krajevnih drnitev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, Dl.