Dopisl '', Buše-Smolnik. SmolniSka nedelja, ki so redno pbhaja prvo nedeljo jullja, se letos radl mladinBkega tabora, katerega se udeležijo skoraj vse pa&e mlade moCi, preloži na drugo nedeljo, to je na 9. julij. Sv. opravilo bo ob 10. — RuSka cerkev se je aprila in maja lepo prenovila. Izginile fo razpoke na oboku, kl so žaloaten spomin na požar- leta 1779 ln na potre3 leta 1895; ves obok, jprelepl okraskl In nežne slike na oboku in na fctenah so se deloma obnovill, deloma prenovlll, tako da se cerkev zdaj kažo v svoji resničnl lepoti. Občudujemo veliko mojatre, ki so ustvarili to prekrasno. Ijpzje »vetiSče. Iz srca smo hvalež- ni dobrotnikom, ki so omogočili prenovitev Marijinega doma. Verniki od blizu in daleč bodo ruško cerkev odslej še rajSi obiskovali. St. Peter prl Marlboru. Drugo nedeljo v mesecu bo imeli naSi mali lepo slovesnost prvega sv. obhajila. Skupno je pristopilo prviC k mlzl Gospodovi 84 dečkov in deklet obeh tukajšnjili Sol. Po cerkvenl elovesnosti so bili vsl pogoSčenL — Preteče:ii torek se je vrSila pri naa kanonična vlzitacija in skuSnja \z verouka. — Ko se je mudll prl naa vseuS. profesor dr. Stele, je v naSi itak lepl župnijski cerkvi odkril dve velikl oljnatl sllkl, ki «ta delo znanega slovenskega sli- karja Mercingerja in predstavljata lepo vrednosL — Z delom smo precej zaostali, ker iuui jo motilo vedno deževje. Sadna letina ne bo takšna kot se ja pričakovalo. Velik del sadeža je že odpadel. — šempeterčanl se bomo v pre-cejšnjem Stevilu udeležill ronoanja k Marijl v Rajhenburg — na mladinski tabor v Marlbor naa bo pa kar proce3ija. Sv. Jnrij v Slov. goricah. Vsak teden naS prlljubljeni »Slov. gospodar« prinaSa dopise iz vseli krajev naše lepe Slovenije, kar je dokaz, kako razširjen je. Tudi v naši fari je najbolj razširjen. Dobivamo sicer tudi druge liste, pa so v znatnl manjšini. Tako je tudi prav, saj branl »Slov. gospodar« že nad sedsmdeset let naše svete narodne pravice. Deževno vreme junija meseca j« mnogo škodovalo pridelkom in ljudje ne vedo, kaj bo kaj s košnjo. Hvala Bogu, doslej snM bili obvarovani toče, ki je že prav resno strašila. Letina še nekam dobro kaže, le žito sta dež in veter povsod pomandrala in bo pridelek bolj slab. — Na prosvetnem polju smo pridno na delu, zlaati dekliški krožek in fantovski odsek živahuo delujeta, za kar gre zahvala g. kaplanu, ki s« vedno in povsod trudi, da vzgoji mladino v narodnem in katoliškem duhu. V Maribor na mla» dinski tabor nas pojde precej. Tam se nas bo zbrala armada in pokazali bomo vsem, da so nam svete slovenske in katoliške pravice in tudl naša jugoslovanska meja. Stojimo in bomo stall na braniku slovenskega naroda. V imenu Šent. jurčanov kličem vsem: Slovenci, vsi na naš tabor v Maribor! Ljutcmer. V nedeljo je pri rani sv. maši ža drugič poveličeval cerkveno petje a svojim dobro izurjenim mešanim zborom pod vodstvorn g. učitelja Kuharja iz šafarskega (Razkrižja). Posebno učinkovit je bil tenoraki solo g. učitelja žuneca, ki je zapel z umetniškim zanosom prlmeren spev. če ne smete v Razkrižju peti slovenski, pa le še pridite k nam! Strigova pri Ljutomeru. Dne 16. junija smo imeli kar dve nesreči, in sicer gostilničar Diml. trovič Mirko je tako nesrečno padel s kolesa, da so ga morali takoj prepeljati v bolnižnico. Mladenič Pintarič Franc se je pa z nepravilnim ravnanjem samokresa ustrelil v trebuh. Po prvi zdravniški pomoči ao ga prepeljali v bolnišnica v Mursko Soboto, kjer pa je naslednji dan poškodbi podlegel. Pripeljali so ga zopet domov tet pokopali na domačem. pokopališču. Naj počiva v miru, njegovim domačim pa naše sožalje! — Zadnji čas nas hočejo priseljenci prepričati, da smo Hrvatje. V dokaz za to so nam prinesll a Hrvatake h-vaško zastavo ter z njo manifestirajo. Obenem so nam prepovedane naše slovenske pesmi, ki smo jili mi, naši očetje, dedi in pradedi prepevali; vsiljujejo pa nam štokavsko hrvaščino. Tudi so nas pozvali, češ, če nam ni pa volji v štrigovi, naj ee preselimo v Ljutoraer, Tem tujcem-priseljencem odgovarjamo: Ml, W smo domačini, na lastni grudi rojeni in od naSih mamic v štrigovl vzgojeni, smo popolnoma zadovoljni ui se držimo načel, katerih so nas naučili naži starši. Priseljenci pa, kl jim ni za našci materino besedo, kl ;iam ne bl hotell priznatl našib. podedovanih pravic, pa naj se izselijo tn gredo, odkoder so prišli. Poljčane. Na praznik sv. Petra in Pavla bo obhajal naš ataroata Bohak Peter, bratranec pokojnega g. dekana- Bohak Franca, avoj god la rojstni dan. Izpolnil bo namreč osemdeseto leto, Poljčančani ne pustimo tak redek slučaj kar tako mimo nas iti. Lansko leto je s avojo ženo otn hajal zlato poroko. Njegovo življenje ni bilo a rožcami postlano, paS pa spremljano z boleznlj« ln različniml nezgodami v družlni. Zanimivo gft je poslužatl, ko pripoveduje, kako je 8. decem« bra 1881 stražil na Dunaju gore« Ringt^f.ter, kako eo se vojaki bali za svojega obersta Kinarta, kl se je tudi udeležil predstave, pa vtndar pravočasno zapustil gledaliSče. Zelimo juhSantu zdravje, da bi čil in zdrav dočakal Se devetl krlž! Braslov6e. V predzadnjem »Slov. gospo<3arju« Je bOa pomota v datumu dneva tombole, katera (Be vrši pravilno dne 23. julija, katero prirejji občinski stavbeni odbor pri novera ubožnem domu v Braslovčah. Za tablice, ki so po 2 din komad, ee lahko dobijo lepi dobitki, kot n. pr. metorno fcolo, tri moška in dve ženski kolesi, sežerj bu- kovih drv, blago za moško ln žensko obleko in veliko drugih. dobitkov. Ker je člsti doblček namenjen za kritje stroškov za novi občinski ubožni dom, se nakup tablic toplo priporoča. Za Btavbo so doslej darovali: kr. banska uprava 4000 din, obe posojilnici v Braslovčah po 1000 din, trgovina Krašovec 1000 din, trgovina P. MarSič 500 dln in Kmetijska zadruga. Odbor ee vsem najlepše zahvaljuje kot tudi vsem drugim, ki eo s prispevki v lesu, z vožnjaml In delom kakorkoli pripomogli, da se je ta prepotrebni dom tako kmalu postavil.