Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 7 • julij 2005 • letnik III • ISSN-1581-7156 OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Mladi folkloristi - ponos občine Beltinci Župan Milan Kerman je pozdravil občanke in občane in jim čestital ob letošnjem prazniku. Proslavo, ki se odvija zdaj že tradicionalno pred občinsko zgradbo, je obiskalo kar lepo število ljudi. UVODNIK BESEDA ŽUPANA Spoštovane občanke, spoštovani občani! Pred nami je nova številka Mali rijtar, ki ga izdajamo kot informativno glasilo Občine Beltinci. To glasilo je že krepko poletno. Vroče sonce že vzbuja v nas sanje o zasluženem dopustu, ki ga bomo preživeli bodisi na morju ali pa si bomo zaželeli pustolovščin v tujih kulturah. Nekateri se bodo odpravili prej, drugi pozneje. Vmesni čas lahko izkoristimo doma, ko si v domačem okolju pričaramo občutek počitništva. Če pomislimo, bo še prehitro konec tega leta, kajti ostala nam ni niti polovica. Prav tako so otroci že zaključili s poukom, nekateri manj, drugi bolj uspešno, pa kljub temu vsi ponosni, da so izpolnili svoje dolžnosti. Študenti se vračajo iz študijskih središč na zaslužene počitnice, vendar vsi že z načrti za naprej. To je čas, ko se želimo v prvi vrsti spočiti od vsakdanjih obveznosti in si nabrati dovolj energije za preostanek leta ter vse napore, ki jih bomo morali še prenesti. Dolga zima nam je vsem nekoliko prekrižala načrte in potrebno je veliko truda, da nadoknadimo zamujeno. V resnici ne smemo obtoževati dolge zime, kajti starejši ljudje nam vedo povedati, da je bilo nekdaj to povsem normalno. Mi imamo tak občutek, kajti živimo v dobi, ko bi želeli opraviti vse v istem hipu. Zavedati pa se je potrebno, da narava ne prenese prehitevanja. Lahko uberemo bližnjico in si mislimo, da smo jo prelisičili, vendar nam zna vrniti z obrestmi. Prav je, da naredimo polletno bilanco opravljenega dela v naši občini. Nekoliko se je zavlekla rekonstrukcija Ravenske ceste v Beltincih in se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem stanovalcem ob tej cesti za potrpežljivost. Ob sami izgradnji so se namreč pokazala dodatna dela, ki prvotno niso bila planirana. Želeli pa smo in mislim, da je edino racionalno sedaj narediti tako, da ne bomo čez nekaj časa rezali asfalta. Prav tako je bilo smotrno zaradi varnosti izvesti še manjkajoči pločnik. S tem se je investicija glede na predračun tudi podražila. V aprilu smo pričeli z izgradnjo devet stanovanjske zgradbe z neprofitnimi stanovanji. Ta projekt izvajamo skupaj s stanovanjskim skladom Republike Slovenije, ki sofinancira 5 stanovanj, Občina Beltinci pa preostala 4. Lahko rečem, da je to po mnogih letih, kar se beltinčani prav gotovo spominjajo, nova tovrstna gradnja v Beltincih in pridobitev novih stanovanj. Stavba mora biti po terminskem planu zaključena do konca oktobra tega leta. Glede na prizadevnost izvajalca Gradbenega podjetja Gomboc Beltinci, bo verjetno dokončano še pred rokom. Še vedno pa ostaja problem promet. Odbor za spremljanje izgradnje avtoceste se trudi z vsemi argumenti prepričati pristojne na ministrstvih, da je edina rešitev problema izgradnja avtoceste in to v najkrajšem možnem času. Lahko povem, da smo po dolgotrajnih pogajanjih uspeli skrajšati termin izgradnje s prvotnega leta 2013 na leto 2008. To je velik uspeh skupnega nastopa te regije proti državi. Med tem časom bo izvršenih nekaj ukrepov za ublažitev, ki pa celotnega problema ne morejo rešiti. Nekateri ukrepi so že opravljeni po strokovnih ocenah pristojnih institucij, nekateri pa še bodo. Za nas je najbolj pomembno, da bo obnovljena cesta skozi Beltince, in sicer se bodo dela pričela septembra tega leta z odsekom od bencinske črpalke do križišča pri blagovni hiši. Preostali del bo v izgradnji v letu 2006. Prav tako bo v letu 2006 obnovljeno cestišče od priključka na avtocesto do začetka Beltinec. Zavedati se moramo že sedaj, da bo v tem enem letu precej zastojev in bo potrebna strpnost nas vseh. Ministrstvo pripravlja še druge kratkoročne ukrepe za ublažitev posledic prekomernega prometa. Ponovno pa poudarjam, da je celovita rešitev edino v čim hitrejši izgradnji avtoceste. Tisti, ki se vozite skozi Beltince, lahko opazujete hitro izgradnjo na lokaciji Granar. Zastavljeni projekt dobiva svojo podobo in Občina Beltinci novo pridobitev. Po informacijah investitorja bo objekt dokončan do septembra. Investitor bo s tem omogočil, da bomo v Občini Beltinci pridobili nekaj novih delovnih mest. V medobčinskem inšpektoratu je v mesecu aprilu pričela z delom inšpektorica. Delo opravlja za pet občin, njena pristojnost je predstavljena v tem glasilu, prav tako tudi delovni čas. Povrnimo se na začetek tega sestavka. Predajmo se soncu, dopustu, vročemu poletju in si naberimo energije za naprej. To vam želi župan občine, Milan KERMAN Mali rijtar - informativno glasilo Občine Beltinci • uredniški odbor: Ivan Mesarič (odgovorni urednik), Mira Šömen (glavna urednica), Milan Zrinski (pomočnik glavne urednice), Marjan Maučec, Srečko Horvat, Franc Novak (člani) • jezikovni pregled: Nada Forjan, Cvetka Rengeo • fotografija na naslovnici: J. Bratuš * prelom: Robert Kuzma • fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Soboška tiskarna - Solidarnost d.d. • julij 2005 • glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, (02) 541 35 35. UVODNIK BESEDA UREDNICE Spoštovani! V zadnjem uvodniku 6. številke “Maloga rijtara” sem zapisala, da je po petih številkah zmanjkalo konkretnih obvestil piscem prispevkov. Vendar se pri delu uredniškega odbora vedno znova srečujemo z zadevami, ki jih je potrebno reševati, nanje ponovno opozarjati ter obveščati pisce besedil in bralce. Tokrat vas želim spomniti na oddajo fotografij s podnapisi. V začetku je bila to stalna praksa, sčasoma smo nanjo malo pozabili. Od 71 fotografij, objavljenih v 6. številki, jih kar 49 ni bilo opremljenih s podnapisi dogajanja ali oseb. Pri kratkih člankih, ki opisujejo konkreten dogodek in je priložena fotografija, to ni moteče. Bili smo opozorjeni, da se tudi v dnevnem časopisju pod fotografije običajno beležijo podnapisi. Zato prosim vse pisce prispevkov, da k fotografijam priložijo še podnapise. Vse drugo ostaja nespremenjeno, pa vendar mi dovolite, da osvežim dogovore. Članke nam pošiljajte do roka, še bolje, kar sproti, v elektronski obliki, na disketi oz. CD-ju. Fotografije priložite v originalu s podnapisi. Sestanek uredniškega odbora je običajno en teden po določenem roku za oddajo prispevkov. Vse, kar dobimo do takrat, je vedno objavljeno še v tisti številki. V primeru, da želite objaviti kak dogodek tik pred izidom glasila, ga lahko vnaprej napoveste pri meni ali Liljani Žižek, da zanj pri računalniškem urejanju besedil rezerviramo prostor. V nasprotnem primeru objava ni mogoča. Ob pregledu izdanih glasil ugotavljam, da je Mali rijtar pridobil nekaj stalnih sodelavcev, ki redno pišejo za glasilo. Vsem se zahvaljujem in vzpodbujam še druge. Naj se ne izneverim tradiciji, zato ob koncu uvodnika še kratko razmišljanje. Prav gotovo se vam je že primerilo, da so se, ko ste srečevali svoje sodelavce ali prijatelje in ste bili prešerno razpoloženi in dobre volje, tudi oni do vas obnašali dobrovoljno in naklonjeno. Spet drugič pa, ko ste “vstali z levo nogo” in tega niste mogli skriti, vaši sodelavci niso iskali naše družbe in so bili tudi oni nekam čemerni. Kako, da se naše razpoloženje tolikokrat ujema z razpoloženjem okolice? Tako kot se z drugimi ljudmi lahko “uglašujemo” v razpoloženju, se poznajo medsebojni vplivi tudi pri dobrem in slabem. Akciji sledi reakcija in obe sta najbolj pogosto iste barve - jeza največkrat izzove jezo in “lepa beseda običajno lepo mesto najde”. To pomeni, da če hočemo od drugih prejemati predvsem dobro, moramo dobro najprej dajati. Pri vsaki komunikaciji so najpomembnejši prvi toni. S svojo naravnanostjo na dobro drugih ne izzivamo, da bi bili do nas grdi. Celo oviramo jih pri tem, če ne že kar napeljujemo, da bi bili tudi oni do nas dobri. Pri vsakokratnem vzpostavljanju medsebojnih stikov in odnosov so zelo pomembni prvi toni. S tonom prvih, med seboj izmenjanih besed, se sogovornika med seboj nekako uglasita. Vedno se splača uglaševati le na prijazne tone, saj so le tako ustvarjeni potrebni pogoji za uspešno besedno izmenjavo, da ne pade kakšna beseda preveč, da ne padejo besede pretrdo. Nikoli ne bo nikomur uspelo koga poboljšati z očitki in obdolžitvami. Zaradi napačnih prvih tonov si s takimi poskusi ustvarjamo sovražnike. Šele razumevanje, uvidevnost in ljubezen uglasijo sogovornika na take tone, da postane dojemljiv in sprejemljiv. (Povzeto po črtici PRAVE STRUNE - Razmišljanja in izkušnje za trenutke... Z. Modrej LJ 1995) V skrbi za boljšo in konstruktivnejšo komunikacijo med občani in tistimi, ki smo vam zaupali odločanje v našem imenu, vsem želim lepe počitnice. Mira ŠÖMEN AKTUALNO V OBČINI SPREJEM DOKTORJA ZNANOSTI MATEJA GOMBOŠIJA PRI ŽUPANU OBČINE BELTINCI Sprejem sta popestrila Katja Sraka in Matjaž Balažic. V soboto, 7. maja 2005, je bila v dvorani beltinskega gradu slovesnost ob sprejemu Mateja Gombošija, ki je uspešno opravil zagovor doktorske disertacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter si pridobil strokovni naziv DOKTOR ZNANOSTI. Župan Milan Kerman je izrazil zadovoljstvo in ponos ob dosežkih Mateja Gombošija, ki je s svojim vztrajnim delom dosegel uspeh, na kar smo v občini Beltinci lahko ponosni. Ob prijetnih zvokih glasbe, ki sta jo zelo lepo izvedla naša domača mlada glasbenika Katja Sraka in Matjaž Balažic, je bilo vzdušje v grajski dvorani tega dopoldneva še posebej prijetno. Podelitve so se poleg nagrajenca, njegove soproge in očeta udeležili tudi podžupan, člani občinskega sveta Občine Beltinci, člani upravnega odbora Razvojnega sklada Občine Beltinci in predstavniki medijev. Upamo in želimo, da bo gospod Gomboši s svojim strokovnim znanjem še naprej sodeloval z našo občino in pripomogel k še hitrejšemu razvoju sodobne računalniške tehnologije. Dr. Matej Gomboši s soprogo in z očetom v beltinskem gradu po sprejemu pri županu Milanu Kermanu Lilijana ŽIŽEK DELO POLICIJE USMERJENO V SKUPNOST Policisti želimo, da bi bili partner lokalni skupnosti, zato že nekaj let v svoje delo vpeljujemo tudi preventivne aktivnosti, s katerimi opozarjamo in skušamo skupaj z vami odpravljati vzroke za nastanek negativnih pojavov, še preden do njih pride. Policija brez skupnosti ali enostavneje brez vas, občani, ne more biti pri svojem delu uspešna. V svoje delo pa že nekaj let vpeljujemo filozofijo in organizacijsko strategijo, ki zagovarja nove partnerske odnose med državljani in policijo. Temeljne usmeritve za delo policije od leta 2003 do leta 2007 temeljijo na razvijanju partnerskega odnosa policije s posamezniki in skupnostmi. Zakonska podlaga za opravljanje v skupnost usmerjenega policijskega dela je v 21. čl. Zakona o policiji, ki govori o partnerskem sodelovanju policijskih postaj na lokalni ravni in sporazumnem ustanavljanju različnih oblik partnerskega sodelovanja. V skupnost usmerjenem policijskem delu mora biti dan velik poudarek na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Policisti opravljamo različne naloge, tako preventivne kot tudi represivne. S preventivnimi opozarjamo, odpravljamo vzroke, izobražujemo in še kaj. Zato bi tudi ob tej priložnosti želeli opozoriti starše na njihovo odgovornost po 94. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa, ki pravi: - Če otrok ali mladoletnik prekrši predpise o varnosti cestnega prometa, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim, se za prekršek opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva kaznujejo z globo najmanj 20.000,00 SIT njegovi starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki. - Starši, posvojitelji, skrbniki oz. rejniki so v primeru iz prejšnjega odstavka dolžni plačati tudi stroške iz 24. čl., 123. čl., 240. čl., 241. čl., 243. čl. in 248. čl. tega zakona. - Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prvega odstavka tega člena nastopi zlasti tedaj, ko starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo vožnjo vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa. Ugotavljamo tudi, da veliko staršev ne pozna znakov, ki kažejo, AKTUALNO V OBČINI da je otrok zašel na pot prepovedanih drog. Na kratko bi lahko bili pokazatelji naslednji: - spremembe v učnem uspehu, - rdeče oči, podočnjaki rjave barve, široke zenice, sledovi vbodov na različnih delih telesa, tudi skritih, zanemarjenost, - spremembe v prehranjevalnih navadah in spalnih navadah (nespečnost, spanje ob neobičajnih urah, izgubljanje telesne teže), - sprememba družbe - vidna očitna razlika med prejšnjo družbo in novo družbo, - sprememba v obnašanju (sovražnost, izredna občutljivost, opuščanje hobijev in dejavnosti, s katerimi se je prej ukvarjal itd.) - fizični dokazi (pisemca-majhni zvitki iz papirja, na njem sledovi prašnih snovi, folije, injekcije, igle, osmojene žlice, citronka, tablete ...), - izginjanje denarja iz denarnic staršev, izginjanje zlatnine, prodaja svojih stvari ... Želimo, da živite varno! Jožef PRŠA, komandir policijske postaje, policijski inšpektor II > tran. račun: 01100-6030695188 > e-mail: sks.rakican@guest.arnes.si > http://www.s-sksr.ms.edus.si Rakičan, Lendavska 3, 9000 M. Sobota > telefon: (02) 530 37 50 > faks: (02) 530 37 51 > ravnatelj: (02) 530 37 53 Na šoli smo se odločili, da bomo v šolskem letu 2005/2006 razpisali oddelek odraslih za triletni izobraževalni program KMETOVALEC. Program bo prilagojen odraslim, ki so zaključili že dvoletni izobraževalni program POMOČNIK KMETOVALCA in si želijo pridobiti višjo izobrazbo. Občani občine Beltinci! Vabimo vas, da se vpišete v drugi letnik programa KMETOVALEC za odrasle. Vpisnice bomo zbirali do petka, 30. 09. 2005, v tajništvu šole. Cena za drugi letnik programa je 70.000,00 SIT in jo je možno plačati v treh obrokih. Vpisnina pa znaša še dodatnih 10.000,00 SIT, plača pa se ob vpisu. Obveščamo vas tudi, da se pri nas lahko udeležite: • postopka preverjanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in si prido- bite CERTIFIKAT za poklic ČEBELAR/ČEBELARKA; • tečaja varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki, ki omogoča pridobitev vozniškega izpita F kategorije; • lahko pa opravite tudi celoten vozniški izpit za F kategorijo. Vse dodatne informacije dobite v tajništvu šole in na telefonski številki 02/530-37-50. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT OBČIN BELTINCI, ČRENŠOVCI, ODRANCI, TURNIŠČE IN VELIKA POLANA Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in določb občinskih statutov občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana so občinski sveti omenjenih občin avgusta 2004 sprejeli Odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Medobčinski inšpektorat ima status samostojnega skupnega upravnega organa občin ustanoviteljic. Sedež inšpektorata je na Občini Beltinci. Inšpektorat opravlja inšpekcijski nadzor iz naslednjih področij: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalnih in odpadnih voda, • ravnanje s komunalnimi odpadki, • javna snaga in čiščenje javnih površin, • urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, • izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti ter drugih javnih površin, • urejanje, vzdrževanje in upravljanje javnih tržnic in plakatnih mest, • urejanje javnih parkirišč, • mirujoči promet v naseljih in parkiranje, • komunalne takse, • turistične takse, • ravnanje s plodno zemljo, • zimska služba, • označevanje cest, ulic, naselij in zgradb, • javni red in mir in druga področja, ki jih določijo občinski in drugi predpisi. Delo inšpektorja opravlja Alenka Maroša, univ. dipl. inž., ki je nastopila z delom 01. 04. 2005 v poslovnih prostorih občin ustanoviteljic, kakor tudi izven poslovnih prostorov teh občin; terensko delo na območju občin. Uradne ure za občane Občine Beltinci so VSAKO SREDO od 14.00 do 16.00 ure v prostorih Občine Beltinci. Alenka MAROŠA AKTUALNO V OBČINI INFORMACIJSKA PISARNA V BELTINSKEM GRADU V mesecu juniju bo v okviru dejavnosti ZTK Beltinci pričela z delovanjem informacijska pisarna v beltinskem gradu (desni prostor v banjasto obokam veži). V Informacijski pisarni bomo turistom, izletnikom, naključnim obiskovalcem nudili celovite informacije o znamenitostih, prireditvah in dogodkih, gostinski ponudbi, prenočitvenih zmogljivostih, naravnih in kulturnih znamenitostih, domači obrti, izletih idr. informacije v občini Beltinci ter širši pokrajini. Izvajali bomo lokalne oglede posameznih znameni- tosti in organizirali izlete, saj bomo v naslednjih dneh pridobili licenco Gospodarske zbornice Slovenije za opravljanje dejavnosti organizacije in prodaje turističnih aranžmajev. Prav tako bomo v prostorih informacijske pisarne izvajali redno dejavnost ZTK Beltinci. Informacijsko pisarno je Občina Beltinci opremila s pomočjo sredstev EU v okviru projekta “Zakladi panonskega podeželja”. Elica HORVAT NOVE TURISTIČNE PUBLIKACIJE ZTK Beltinci in TD “Büjraš” Ižakovci sta v mesecu marcu 2005 izdala prospekt o izletniški točki “Otok ljubezni” v Ižakovcih v nakladi 8.000 izvodov v slovenskem in v nemškem jeziku. V prospektu je celovito, v besedi in sliki, predstavljena ponudba te priljubljene izletniške destinacije. Opisani prospekt smo distribuirali po vseh večjih turističnih organizacijah v Pomurju in Sloveniji. Večje količine prospekta pa je možno dobiti na sedežu ZTK Beltinci in na “Otoku ljubezni” v Ižakovcih. Slovenska turistična organizacija je v okviru projekta “NA LEPŠE - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih” v štirih jezikih (slovenski, nemški, angleški, italijanski) izdala zloženko-zemljevid za množično distribucijo ter vodnik po stranskih poteh. V obeh publikacijah je predstavljena tudi ponudba občine Beltinci in ZTK Beltinci. SLOVENSKI TURISTIČNI PORTAL: www.slovenija.info Poglejte si predstavitve ponudbe občine Beltinci na slovenskem turističnem portalu. Elica HORVAT 3. Beltinci 100% PANONIA Mladinska ulica 2, SI-9231 Beltinci, T: 02 5413535, F: 02 5413570, GSM: 040 835017, E: obcina@beltinci.si, www.beltinci.si Zavod za turizem in kulturo Beltinci s sedežem v beltinskem gradu nudi celovite informacije o turistični in kulturni ponudbi občine Beltinci in njene širše okolice. V zavodu organizirajo in izvajajo turistične oglede in vodenja ter vam omogočijo spoznati nepozabna doživetja panonskega podeželja ob Muri. Zavod je tudi upravitelj priljubljene izletniške točke Otok ljubezni v Ižakovcih s plavajočim mlinom na Muri. Oglejte si še pletenje izdelkov iz slame v Lipovcih, beltinski grad in cerkev sv. Ladislava z grobnico rodbine Zichy. AKTUALNO V OBČINI POROČILO O NADZORU NAD VODO PRESKRBNIM SISTEMOM VODOVODA OBČINE BELTINCI V LETU 2004 Vodovodni sistem občinskega vodovoda Beltinci je začel obratovati v drugi polovici leta 2002. Napajalna voda je iz vodnega zajetja Hraščica -ena vrtina kapacitete 20 l/s (dnevna poraba je 850 - 900 m3), iz katerega se s pitno vodo oskrbuje približno 7000 prebivalcev vasi: Beltinci, Bratonci, Gančani, Ižakovci, Lipa in Lipovci. Vodno zajetje se nahaja v gozdu, približno 500 m oddaljeno od najbližjih obdelovalnih površin (v smeri gibanja podtalnice). Vodovarstveni pasovi okrog zajetja so določeni. V skladu z 10. členom mora upravljavec vodovodnega sistema izvajati notranji nadzor, ki mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. Prav tako mora v skladu s 34. členom zgoraj imenovanega pravilnika določiti pogostost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti pitne vode v okviru notranjega nadzora (pogostost obveščanja ne sme biti opredeljena manj kot enkrat letno). S poročilom mora upravljavec seznaniti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja. V letu 2004 je začel veljati novi Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04), ki loči nadzor na notranji nadzor in na državni monitoring. Zaradi tega so podatki laboratorijskih preskušanj v poročilu ločeni. Tabela 1 prikazuje podatke laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode iz občinskega vodovoda Beltinci v letu 2004 odvzete v okviru notranjega nadzora: Tabela 1: OBČINSKI VODOVOD BELTINCI - število laboratorijskih preskušanj v letu 2004 - NOTRANJI NADZOR Kraj Oskrba s pitno vodo št. prebiv. ki jih oskrbuje št. vseh prebival. št. laboratorijskih preskušanj v letu 2004 bakteriološki kemični vsi neskladni vsi neskladni Beltinci Občinski vodovod Beltinci 6619 6619 20 0 (0 %) 17 5 (29,4 %) V letu 2004 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih 20 vzorcev za bakteriološka preskušanja in 17 vzorcev za kemična preskušanja s petkratno kontrolo triazinskih pesticidov, dvakratno kontrolo železa, dvakratno kontrolo mangana in dvakratno kontrolo nitratov. Vzorci, odvzeti za bakteriološka preskušanja, so bili glede na preiskane parametre skladni z veljavnim pravilnikom. 5 vzorec odvzetih za kemična preskušanja je bilo neskladnih zaradi zvišane koncentracije desetil-atrazina. Tabela 2 prikazuje podatke laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode iz vaškega vodovoda Beltinci v letu 2004, odvzete v okviru državnega monitoringa: Tabela 2: OBČINSKI VODOVOD BELTINCI - število laboratorijskih preskušanj v letu 2004 - DRŽAVNI MONITORING Kraj Oskrba s pitno vodo Št. prebiv. ki jih oskrbuje št. vseh prebival št. laboratorijskih preskušanj v letu 2004 bakteriološki kemični vsi neskladni vsi neskladni Beltinci Občinski vodovod Beltinci 6619 6619 23 0 (0 %) 23 2 (8,6 %) V okviru državnega monitoringa je bilo odvzetih 21 vzorcev za redna bakteriološka preskušanja in 2 vzorca za občasna bakteriološka preskušanja ter 21 vzorcev za redna kemična preskušanja in 2 vzorca za občasna kemična preskušanja. 2 odvzeta vzorca za občasna kemična preskušanja sta bila neskladna zaradi zvišane koncentracije desetil-atrazina. Vsi ostali vzorci so bili glede na preiskane parametre skladni s pravilnikom. Vrednosti pesticidov iz skupine triazini in nitratov so prikazane v tabeli 3 in 4. Tabela 3: Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov v občinskem vodovodu Beltinci (izraženo v (g/l) ATRAZIN (normativ 0.1 (g/l) AKTUALNO V OBČINI jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Nov dec povp. 2001 0,09 0,09 2002 0,10 0,10 2003 0,12 0,12 0,1 2004 0,09 0,09 0,08 0,09 0,07 2004 M 0,1 DESETIL-ATRAZIN (normativ - 0,1 (g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Nov dec povp. 2001 0,17 0,15 2002 0,16 0,15 2003 0,14 0,19 0,13 2004 0,13 0,16 0,15 0,11 0,13 2004 M 0,13 Tabela 4: OBČINSKI VODOVOD BELTINCI - NITRATI - izraženo v mg/l NO3 ( normativ 50 mg/l NO3) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2004 19,9 15 19 16 19 2004 M 21,7 Legenda: - 2004 M: podatki občasni kemičnih preskušanj opravljeni v okviru državnega monitoringa - 2001, 2002, 2003, 2004: podatki kemičnih preskušanj, opravljeni v okviru notranjega nadzora OBRAZLOŽITEV PESTICIDI V PITNI VODI Pri mejni vrednosti 0,10 (g/l za večino pesticidov, njihovih razgradnih, reakcijskih in metabolnih produktov gre za načelo previdnostni, ki izhaja iz predpostavke, da naj snovi iz skupine pesticidov v vodi, ki se uporablja kot vir pitne vode ali v pitni vodi, ne bi bilo. EU zaostruje meje, ki jih dopušča SZO za posamezne pesticide, zaradi možnih, do sedaj nepoznanih učinkov, na zdravje ljudi. Zahteva velja za vsebnosti, izmerjene na mestu uporabe pitne vode, to je npr. na pipi uporabnika (Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption). Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju: SZO) določa priporočene mejne vrednosti za pesticide v pitni vodi na podlagi rezultatov poskusov na živalih. Te vrednosti, ki jih SZO ocenjuje kot vrednosti, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, so v večini primerov bistveno višje od 0,10 (g/l (Pesticides. In: Guidelines for drinking-water quality, 2nd ed. Vol 2. World Health Organization Geneva, 1996: 586-787). Na podlagi poskusov na živalih je SZO določila dopusten dnevni vnos (varen vnos) atrazina - 0.0005 mg/kg/dan in vrednost v pitni vodi 2 (g/l. Po priporočilih SZO je sprejemljiv dovoljeni dnevni vnos atrazina 0,5 (g/kg za odraslo osebo. Tako je sprejemljiv dnevni vnos za 70 kg težkega človeka 35 (g. Ob predpostavki, da znaša vnos preko vode iz lokalnega vodnega vira 10 % celotnega vnosa, pomeni, da je dovoljen dnevni vnos preko vode za odraslega človeka 3,5 (g na dan. Izmerjene vrednosti atrazina v pitni vodi (največ 0,2 (g/l) povzročijo (ob zaužitju 2 l vode dnevno - metodologija izračuna vnosa SZO) vnos 0,4 (g/dan, kar predstavlja približno osmino dovoljenega vnosa preko vode. Vrednosti v pitni vodi so daleč pod to mejo in tako, po sedaj znanih podatkih, ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi (Pesticides. In: Guidelines for drinking-water quality, 2nd ed. Vol 2. World Health Organization Geneva, 1996: 586-787). Mednarodna organizacija za preučevanje karcinogenih snovi (International Agency for Research on Cancer - IARC) uvršča atrazin v tretjo skupino, v katero se sicer uvrščajo tiste snovi, za katere je premalo dokazov za uvrstitev med rakotvorne snovi (IARC. 1999. IARC monographs on the evaluation of carcinogenic risks to humans: Some chemicals that cause tumours (SIC) of the kidney or urinary bladder in rodents and some other substances. Lyon, France: World Health Agency: International Agency for Research on Cancer). US Environmental Protection Agency uvršča atrazin v C skupino, kot možen karcinogen za človeka. Desetilatrazin, metabolit atrazina, toksikološko ni nevarnejši od atrazina Menimo, da je edini ukrep, ki bo rešil problem onesnaženja podtalnice in posledično pitne vode, popolna prepoved uporabe pesticidov na vodovarstvenih območjih ter sodelovanje različnih sektorjev, katerih pristojnosti so povezane z oskrbo s pitno vodo: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za zdravje idr. V skladu z določili zgoraj imenovanega Pravilnika mora upravljavec vodovodnega sistema za vsak neskladen vzorec zaprositi za mnenje o potencialni nevarnosti za zdravje ljudi Komisijo za pitno vodo (o čemer so bili upravljavci seznanjen z dopisi z dne 16. 11. 2004 in 9. 12. 2004). Poročilo pripravila: Cvetka Zanjkovič, dipl. sanit. inž. Štefan Smodiš, dipl.sanit.inž., Teodora Petraš, dr. med. spec. epid. vodja enote za zdravstveno ekologijo direktorica in higieno prehrane PISMA BRALCEV ODGOVOR NA ČLANEK V 6. ŠTEVILKI MALEGA RIJTARJA O DELU KS BELTINCI V članku je objavljeno kratko poročilo o delu Sveta KS Beltinci, v katerem se enostransko prikazujejo dejstva, zaradi razjasnitve pa moramo pogledati stvari tudi z druge plati. Zaradi lažjega razumevanja naj navedem, da je bistvo spora neobveščanje vaščanov, ne o delu Sveta KS še manj pa o zbranih sredstvih s krajevnim samoprispevkom in namenski porabi LE-TEH, da o ustavi in zakonski pravici, ki jo imamo vaščani, in to do ZBORA KRAJANOV, niti ne govorimo, in to je bistvena kršitev pravil igre (nekdo laže). Predsednika KS Beltinci Stanka Glavača sem 01.07.2003 obiskala na njegovem domu z določeno problematiko in ga istočasno tudi povprašala, zakaj še po pol leta njegovega predsedovanja ni bilo zbora krajanov. Odgovor se je glasil, da še ni v celoti seznanjen z vso problematiko v KS. Načeloma sem se z njim strinjala in ga prosila, naj se s tem čimprej seznani in skliče zbor krajanov (čeprav je bil v prejšnjem mandatu že član KS in član občinskega sveta, katerega je tudi sedaj). Na žalost pa do sklica zbora krajanov še do danes ni prišlo, ko je poteklo poldrugo leto njegovega predsedovanja. V tem primeru se mi zastavlja žalostno vprašanje, le koliko mandatov potrebuje predsednik, da se seznani s celotno problematiko v KS. In sedaj k drugi nasprotujoči se izjavi predsednika. V občinskem glasilu MALI RIJTAR sem v šesti številki javno zaprosila za težko pričakovani zbor kra- janov in odgovor, da zbora krajanov ni iz razloga, ker se ga udeležuje premalo vaščanov (Ali ni to slaba luč za delovanje KS?), in tako vrže še malo peska v oči vaščanom, s čimer se pa jaz ne zadovoljim in zahtevam neposredno srečanje z vaščani in člani Sveta KS, tako kot to določajo Ustava in zakoni. Zbor krajanov se mora sklicati, pa četudi se ga udeleži eden ali noben vaščan. Gospod predsednik, očitno si ne želite srečanja z vaščani (strah je velika stvar), ker vas njihovi problemi v zvezi s KS ne zanimajo, trdite, da je obveščanje preko časopisa bolj množična (si bomo pač dopisovali, kar bo veljalo tudi za nove volitve). Od vas zahtevam, da poleg naštetih postavk, ki bremenijo naš samoprispevek, kot so npr. plače zaposlenih, nagrade zaposlenih, kilometrine, pogodbena dela, sejnine, telefonski pogovori, pisarniški material itd., utemeljite ter zraven navedete še zneske, kajti vaščani smo upravičeni, da izvemo za vsak svoj vložen tolar, kako se je porabil, in to za vsako postavko posebej in za vsako leto posebej. V kolikor pa za vas zakonske določbe ne veljajo, to povejte JAVNO! Sprenevedanj in obračanj besed je v naši KS sicer že vsakodnevna praska (ne mislim na vse člane sveta), kar pa je močno skregano z logiko, moralo in etiko in veliko ponižanje za vaščane. Cilka GLAVAČ UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI PRIREDITEV OB 1. MAJU V LIPOVCIH Tradicija postavljanja mlaja in prvomajskega kresovanja v Lipovcih se ne samo nadaljuje, ampak praznovanje postaja vse bolj odmevno in obiskano. Med vsemi številnimi prireditvami, ki se skozi vse leto odvijajo v vasi, je ta prav gotovo najbolj obiskana. Prireditev, ki se tradicionalno odvija že nekaj desetletij, pripravijo fantje in dekleta, ki so ali pa še bodo v tekočem letu napolnili 18 let. Po tradiciji še iz prejšnjih časov so to t. i. rekruti. Letos je ta čast in dolžnost pripadla letniku 1987. Ob pomoči občine Beltinci, KS Lipovci, krajanov in predvsem staršev rekrutov so pripravili lepo in dobro obiskano prireditev. Osemnajstletniki iz Lipovec pred prevozom mlaja po vasi: Martin Mesarič, Dominik Vrbnjak, Leon Tratnjek, Aleš Sreš, Dejan Felbar, Ines Pivar (spredaj), Marko Sraka, Rok Murat, Igor Novakovič, Danijel Tivadar, Uroš Stanko, Mario Žižek, Gorazd Zajc, Marko Horvat, Mojca Čerpnjak (zadaj). UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Po nekajdnevnem nočnem varovanju vejevja za kres, izkopane jame in prvomajskega drevesa, ki jim ga je podaril krajan Stanko Beznec in so ga pripeljali z Goričkega, so v soboto, 30. aprila popoldan, pripravili bučen prevoz vrha mlaja po vasi. Med prevozom so obiskali tudi svoje domačije, kjer so jih domači simbolično pogostili, pa tudi sami so vse krajane, ki so jih pozdravljali ob cestah, pogostili z vinom in jih tako povabili na osrednjo prireditev. V športnem centru so najprej mlaj postavili, sledil je kulturni program, kjer so sodelovali rekruti, domači pevski zbor, ljudske pevke in pevci ter nadarjeni mladi glasbenik in plesalki. Sledila je zabava, vmes pa je ob vaški gramoznici, Vučji jami, zagorel še velik kres. Po napornem tednu, dnevu in večeru so mladi v zgodnjih jutranjih urah izpeljali še tradicionalno budnico po Lipovcih. Prireditev je bila od vseh prvomajskih prireditev v pokrajini ob Muri verjetno ena najbolj obiskanih. Praznovanje, ki so ga rekruti izvedli v Lipovcih, zavezuje lokalne oblasti, predvsem pa mlade naslednjega letnika, da to ponovijo prihodnje leto in tako ohranijo tradicijo. JoP DIAMANTNOMAŠNIK MARTIN MAROŠA Cvetlic poletnih vonj povsod. Skozi življenje rož, posutih trnov je povsod. Z leti, pomlad enaka si, duša v veri se kali. Molitev globlja vseh prvih, za sabo pušča srečo, ljubezen iz srca globočin. Ponosna je vas in bodo še rodovi, ker je žanjec žel obilni klas. Z besedami hvaležnosti in spomina bi se rad dotaknil življenjske poti slavljenca, Martina Maroše. Ljubezen do poklica in Kristusa v evharistiji je duhovnika diamantnomašnika tako prežemala, da so mu leta tekla skoraj neopazno. Danes lahko rečemo, da smo vsi ponosni, da g. Martin v globoki povezanosti s svojo vasjo obhaja med “svojimi” ta visoki jubilej. Gospod Martin Maroša je otrok prekmurskih, Melinčkih staršev, rojen daljnega 2. februarja leta 1912 v Čikagu v Ameriki. Kot osemletni fant je prišel v rojstni kraj matere, kjer ga je mati s toplino in molitvijo vzgajala v ponižnosti. Pot do Boga je Martin Maroša pričel v Veržeju, nato jo nadaljeval v Murski Soboti. Mladega fanta je pod plaščem Matere Božje in z materinim blagoslovom pot vodila v salezijanski zavod Folgizzo v Italiji. Komaj 17-letnega otroka je božja previdnost odpeljala še dalje od doma, v daljno državo Čile, kjer je naredil prve in večne zaobljube. Leta 1939 je Martin Maroša daroval prvo mašno daritev, novo mašo. Na ognjeni zemlji je s svojim delom zapustil globoke brazde in vidne sledove. Leta 1974 se je vrnil v domovino. Dušno pastirstvo je nadaljeval v Sevnici, Veržeju in na Kapeli. Delo, neutrudnost v molitvi in misijonarstvo je v domači vasi obrodilo obilni sad. Več fantov se je odločilo stopiti na duhovno pot. Zaslišali so klic in Gospod jih je izbral za delo v božjem vinogradu. Molitev, tople besede in zgledi so utirali njegove stopinje, ko je sledil zgledu sv. Janeza Bosca v uboštvu, ponižnosti in goreči pobožnosti ter preprosti in razumljivi razlagi božje besede. Zorenje v veri in plemenitost življenjskih ciljev je zaznamovalo vsa obdobja Martina Maroše. “Pod globokim vtisom dogajanj se je orosilo oko diamantnomašnika, ko je brskal po svojih daljnih spo- minih, hvaležen vsem, posebno svojim staršem in nebeški materi Mariji za obilo zemeljskih let in bogato ter srečno služenje v božjem vinogradu. Vidno ganjen, zazrt s pogledom v nebo, je v pozdrav ob koncu maše zarisal Gospodovo znamenje, se zahvalil Bogu in vsem, ki so spremljali jubilejno, zahvalno mašno daritev. V odgovor na blagoslov slavljenca je zadonela pesem Marija skozi življenje.” Spoštovani diamantnomašnik! S toplino vaših besed vam ob visokem jubileju, diamantni sveti maši, izrekam v imenu vseh, ki bi vam radi stisnili roko, tople besede zahvale za vaše življenjsko delo plemenitega duhovnika in preprostega človeka. Bog vam nakloni še vrsto let med nami. Miroslav LEBAR UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI DAN ŽENA V BELTINCIH Že nekaj let pripravlja Odbor za kulturo pri KS Beltinci družabno srečanje žena v gostilni Zvezda v Beltincih. Osnovno vodilo nam je bilo OHRANITI v spominu dejanje, za katerega so se v davnih časih borile žene z Rozo Luksemburg na čelu. Včasih bi človek podvomil, ali imamo še kaj skupnega s takratnim dogajanjem in po tehtnem pomisleku se zavem, da je še danes tako. Za osnovne pravice žensk se nam ni več potrebno boriti, zato pa je vsakdanjik vedno bolj krut prav do žena, pa naj si bo na delovnem mestu ali v širši družbeni okolici. Zato smo prepričani, da nam je uspelo na takih srečanjih, z odličnim moderatorjem Milanom Zrinskim in njegovimi vsakolet- nimi priložnostnimi sodelavci, ki pripravijo kulturni program, vse žene, ki so se identificirale s tem praznikom, vzpostaviti pristen odnos in prijetno druženje. Zahvala ob tej priliki velja še posebej OŠ Beltinci, ki nam s svojimi učiteljicami in pridnimi rokami prvošolčkov s prisrčnimi darilci popestrijo praznik. Enako zahvalo pa izrekamo tudi vsem beltinskim ženam, ki so se odzvale našemu vabilu, še posebej mladim dekletom, ki so nam s svojo prisotnostjo polepšale večer. Elizabeta ZADRAVEC PRVA LIPA VOJAŠKIH OBVEZNIKOV Vsi moški v Lipovcih, rojeni v letu 1987, so v letu 2005 postali vojaški obvezniki. Poleg lepe četrtstoletne tradicije postavljanja mlaja ob prvem maju so v tem letu postavili obeležje, ki jih bo še dolgo spominjalo na ta dogodek. 16. aprila so posadili lipo na hribčku “veške grabe”, simbolno na dan Zemlje. Če jo bodo negovali, bodo v prihodnosti kot zreli možje posedali v njeni senci, mnogi že s svojimi vnuki, in se spominjali preteklih časov. Poleg lipe so posadili tudi nekaj grmičkov, posejali travo in tako področje “veških grab” postaja park. Sicer pa upam, da bo vsaka naslednja generacija vojaških obveznikov na področju KS posadila kakšno drevo. V tem letu se je zgodilo tudi prvič v samostojni Sloveniji, da je SV pripravila svečani sprejem vseh fantov, ki so postali vojaški obvezniki. V naši občini je bil Ob posajeni lipi vojaška obveznika Igor Novakovič (na desni) in Leon Tratnjek Skupina vojaških obveznikov pri demonstraciji vojaške opreme UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI takšen sprejem 3. maja. V gasilskem domu v Beltincih so jim posredovali informacije o SV in možnostih aktivnega poklicnega delovanja. Razdelili so jim tudi brošure. V drugem delu so jim na dvorišču demonstrirali del vojaške tehnike in opreme. Na koncu je vse udeležence pogostila Občina Beltinci. Kljub neobveznemu vabilu se je sprejema udeležila velika večina vojaških obveznikov. Pripeljali so se na okrašenih traktorjih z državnimi zastavami, nekateri tudi z muzikantom. Čut pripadnosti neki formaciji se je pri naših fantih pričakovano povečal. Janko BEZJAK PRVOMAJSKA RAZSTAVA ROČNODELSKIH IZDELKOV V GANČANIH Člani “TD Sodar” Gančani smo bili dejavni tudi čez zimo. Enkrat tedensko smo se zbirali v “šoli”. Lotili smo se izdelovanja najrazličnejših ročnih del zaradi nadaljevanja našega projekta “KORUZA OD ZRNJA DO POGAČE IN IZDELKA”. Jeseni smo si nabrali bilje, koruzna stebla in zrnje koruze. Iz tega so nastali: predpražniki, copati, košarice, vaze, podstavki, cekri ipd. Nekatere stvari so člani izdelovali tudi doma, npr. “leseni kukorčnjak in telige” - Henrik Maučec. Razstavo pripravljamo za prvomajske praznike, ker je takrat v Gančanih “praznik”. Naši letniki krasijo, nosijo po vasi in ročno postavljajo MAJOŠ. Takrat pride marsikateri domačin na obisk k svojcem, da to doživi. Zato je bil tudi obisk naše razstave izredno velik. V knjigi pripomb in pohval najdemo dosti vzpodbudnih besed in pohval obiskovalcev. Seveda na razstavi in ob otvoritvi ni manjkalo dobrih “kukorčnih pogač” s semenjem, jabolki in makom. Letošnja razstava je nosila naslov: “TAK JE INDA BILOU. TAK JE PA GNJES.” Včasih smo imeli predpražnike in copate iz bilja..., danes pa... Za drugo leto imamo že nove ideje, ki naj bodo zaenkrat še skrivnost. Ana BUGAR MALČKI BRALČKI V SVETU PRAVLJIC Znanstveniki poudarjajo, da so prva leta otrokovega življenja bistvena za njegov vsestranski razvoj. Najpomembnejšo vlogo pri tem predstavlja vsakodnevno branje in pogovarjanje z otrokom, kar dolgoročno vpliva na njegovo življenje. To je najpomembnejših 20 minut v dnevu otroka in njegovih staršev. Tega se zavedamo tudi strokovni delavci vrtca Beltinci, zato vsako leto sledimo bralnemu projektu MALČEK BRALČEK, v katerega smo vključeni vsi otroci, njihovi starši ter vzgojitelji. Naš cilj je spodbujati otrokov stik s knjigo in doživljanje ob njej, osveščati starše o pomenu branja za zdrav duševni razvoj otroka ter ustvariti temelj za uspešno branje v kasnejšem življenju. Veliko je bilo aktivnosti, s katerimi smo sledili zastavljenim ciljem. Vsaka dva tedna smo obiskali Bibliobus, kjer so si otroci izposojali knjige, jih nosili domov in jih prebirali skupaj s starši. V vseh skupinah so bili urejeni knjižni kotički, kjer so bile knjige otrokom vedno na razpolago. Otroci so vsakodnevno posegali po njih. V decembru in ob kulturnem prazniku nas je obiskala pravljičarka Vesna in nam pričarala prijetne trenutke. Zelo aktivno so se v projekt vključevali tudi starši. Otrokom so prebirali pravljice, pripravili dramske igre, v katerih so sami sodelovali, pripravili pravljične urice za vse otroke. Otroci iz vrtca Beltinci na podelitvi zasluženih priznanj Kot obogatitvene dejavnosti so po enotah potekale pravljične urice. Namenjene so bile otrokom, ki jih pravljice še posebej privlačijo. Ob koncu šolskega leta pa smo se srečali otroci, starši in vzgojitelji v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Knjižničarki Vesna in Metka sta nam pripravili pravljične urice, otrokom pa podelili priznanja za celoletno aktivno sodelovanje v projektu. Otroci in starši so ustvarjali po pravljici in svoje izdelke razstavili v pravljični sobi, nato pa so si ogledali knjižnico. Bilo je prijetno, ustvarjalno, poučno in zanimivo. Cilka OPAKA NAŠ OTROK V VRTCU Naš otrok je ljubek, razigran, živahen - in ima svojo glavo. Od vsega začetka je rad hodil v vrtec, ampak najraje se je igral sam - povedati moram, da je bil star komaj dve leti. Motila so ga skupna dogajanja, še posebej ples itd. Nastopati zanj na prireditvah je bilo nemogoče. Pesmice in petje ga ni veselilo, enako risanje in pospravljanje. Zanimal ga je kotiček za sestavljanje in razstavljanje. V tem kotičku se je tudi rad igral z drugimi otroci in pri kockah in dragih igračkah za gradnje se je tudi naučil na “njegov način” socialne sposobnosti, ker je moral z dragimi delati, počakati, če se je kateri drag otrok igral s tistimi kockami, ki bi jih rabil on, pomagati, če je kakšen dragi otrok potreboval pomoč. Vsak otrok je enkratna oseba in ta individualnost vsakega otroka se upošteva v našem vrtcu. “Korak za korakom”, to je res moto. Vzgojitelji akceptirajo želje naših otrok in jih tudi spodbujajo glede na stanje otrokovega razvoja. Tako aktivirajo interes za dejavnosti, katere ga prej niso zanimale. Zelo so mi všeč različni kotički, v katerih otroci hitro dobijo interes za različne dejavnosti, če spremljajo in opazujejo drage otroke pri igri. Tako je tudi bilo pri našem otroku. Dolgo časa je bil opazovalec pri različnih dejavnostih, zdaj pa je aktivist. Poje, zna povedati pesmice in včasih tudi pleše. Rad pa pripoveduje v skupini o različnih temah. In najlepše je - nihče ga ni silil -kar sam se je odločil! mamica Zinka iz Gančan ZAVODI SPOZNAVAJMO OTROKE SVETA V letošnjem šolskem letu smo prvič vključeni v projekt SPOZNAVAJMO OTROKE SVETA. Sprva, ko smo se odločale, ali sodelovati v projektu ali ne, smo kolegice bile različnih mnenj. Kasneje smo bile vesele naše odločitve. Dejavnosti načrtujemo glede na starost otrok, tudi tistih mlajših. Vsebine, ki smo jih obdelali oz. izpeljali: - NAŠ KRAJ - LIPOVCI - SLOVENIJA - MOJA DEŽELA - OTROCI OTROKOM - UNICEF (pomoč za žrtve cunamija) - MOJA DRUŽINA - POTUJEMO PO SVETU - evropske dežele: • FINSKA - BOŽIČKOVA DEŽELA • ŠVEDSKA - DEŽELA PIKA NOGAVIČKE • BRITANSKO OTOČJE - DEŽELA MEDVEDKA PUJA Od navedenih vsebin sta nam posebej uspeli dve: MOJA DRUŽINA in DEŽELA PIKA NOGAVIČKE. Ker sta bili obe temi načrtovani za daljše časovno obdobje, so bili cilji lažje doseženi. Tema, sredstva in materiali so otroke zelo pritegnili, bili so miselno in fizično aktivni, brez posebnih vzpodbud. Dejavnosti so bile primemo načrtovane glede na starost otrok. Na voljo so imeli veliko knjižnega materiala, kjer so spoznali, kako otrok nastane, kako se razvija v mamici, se rodi in kako raste. Do sedaj so posamezniki govorili, da ga kupiš v trgovini ali ga prinese štorklja. Takšne in podobne informacije smo dobile od staršev, ki so nam povedali, da sedaj otroci veliko pripovedujejo in sprašujejo o teh rečeh. Od doma so si ves čas prinašali svoje dojenčke in punčke. Zelo radi so poslušali pravljice, ob ilustracijah so tudi sami pripovedovali. Vsebino so pripovedovali zelo doživeto. Kako ponosno so šli na pravi sprehod okrog vrtca z dojenčki, zapeti v svoje bunde. Na njih so pazili kot na prave otroke. Lahko rečemo, da jih je tema zelo pritegnila in da smo jo izčrpali. Deklica je prinesla v vrtec video kaseto o Piki Nogavički. Strokovne delavke smo to priložnost izkoristile za tematski sklop “PIKA NOGAVIČKA”. Otroci so bili zelo navdušeni nad Piko, zato so jih tudi ponujene dejavnosti vzpodbujale k aktivnostim. Zelo so uživali pri “potovanju” na Švedsko. Bili so tudi navdušeni nad Piko, ki smo jo tam srečali. Zelo vztrajni so bili pri barvanju vile ČIRA ČARA. Še večje veselje pa je bilo kasneje, ko so se lahko v njej igrali. Izdelovali smo lutke - Piko Nogavičko in prepevali Pikino pesem. Čeprav smo strokovne delavke skrbno bedele nad izvedbo projekta, nas je spontano navdušil in smo skupaj z otroki uživale v njem - z velikim čustvenim nabojem, kar so čutili tudi otroci in se odzivali na svoj prisrčen način. Metka SOBOČAN OTROŠKE ISKRICE Prehranjevanje pri malici Jernej: “Daj mi še ubroko!” Vzg.: “Prosim, malo počakaj, da vsem nalijem čaj in takoj dobiš kumarco.” Luka: “Dobiš kumarco.” Jernej: “Nata, daj mi ubroko!” Vzg.: “Takoj dobiš kumarco.” Luka: “Dobiš kumarco.” Jernej: “Jes jen ubroko, to mi daj, ne kumarco!” Renata ZVER ZAVODI UČENJE V VRTCU Metodologija KZK temelji na vzgoji in učenju, osredotočenem na otroka. Naloga in odgovornost strokovnih delavk v oddelku je priskrbeti in ustvariti okolje, ki bo intelektualno in čustveno podpiralo vsakega otroka. Temu so namenjeni učni centri. Izhodišče vzgojnega dela mora biti vedno otrok. To pomeni izhajati iz otroka, poznati otroka, kaj on zmore in kaj si želi. Vse te dejavnike strokovni delavki spoznata z dobrim opazovanjem otrok. Večina vsebin, ki jih z otroki spoznavamo in raziskujemo, izhaja iz interesa naših otrok v oddelku. Preden začnemo vsebino razvijati, od otrok v oddelku najprej ugotovimo, kakšno je njihovo predznanje o tej vsebini in kaj bi še radi raziskali, novega spoznali. V nadaljevanju vam predstavljam ugotovljeno predhodno znanje otrok iz oddelka 2-3 let na temo TELIČEK. G.: “Ecek, travo je, v štali je doma.” J.: “Mali ecek je pil mleko, ati mu je dal mleko.” L.: “Krava je seno.” E.: “Krava pije mleko.” S.: “Spi tam dol, vleče dol lanc, ka nede vo šla.” J.: “Tudi ecek je zvezani, pa nema lanca.” L.: “Kravica spi v štali.” S.: “Na takšoj blazini, znaš.” M.: “Krava dela MU MU.” O.: “Teliček po dela KI KI KI” J.: “Nej, ecek dela BE BE.” E.: “Ima puno nogic.“ L.: “Štiri noge ima.” S.: “Iz glave ima ušesa.” L.: “Tudi roge ima.” J.: “Znaš nekaj še ma v ušesu. Gor je dano.” G.: “Kravica nam daje mleko.” S.: “Da je stara, jo pelajo na cintor.” Po ugotovitvi znanja otrok smo se odpravili na kmetijo Kolar, kjer smo začeli raziskovati, kaj vse se dogaja v hlevu. Svoje znanje so otroci potrdili, nekaj neznanega so spoznali še po pripovedi družinskih članov Kolar, nekaj pojmov in neznank pa smo našli v prvih enciklopedijah, ki so jih otroci zelo radi listali, posamezniki pa tudi spraševali, kaj je ob fotografiji zapisano. Renata ZVER FIT SPREHOD V GANČANE V okviru projekta Vrtca Beltinci: Gibanje smo se odločili, da bomo preizkusili sami sebe. Zastavljeni cilj, FIT sprehod v Gančane, se nam je na začetku zdel nedosegljiv. Vseeno smo se odločili, da preizkusimo, koliko zmoremo. Vključili smo tudi starše, da preizkusijo svoje zmogljivosti. Z velikim pričakovanjem in zanosom smo se odpravili na dolgo in težko pričakovano pot. Naša pot se je odvijala po kolesarski stezi. Ljudje, kateri so nas srečevali, so nas spodbujali in občudovali. Videli so, da smo v resnici še majhni. Majhni, a vendar vzdržljivi. Med potjo smo se pogovarjali, opazovali okolico in ugotavljali, kaj vse lahko vidimo po poti v Gančane. V enoti Gančani so nas bili resnično veseli. Dobrodošlico so nam izrekli s pesmijo in osvežitvijo. Ogledali smo si enoto, igrišče in otroke. Nekaj časa smo ostali v Gančanih, se igrali z novimi prijatelji, se spoznavali in skupaj zaigrali nogometno tekmo. Vedeli smo, da nas čaka še dolga in naporna pot proti vrtcu v Beltince. Nazaj grede je bilo težje, saj nas je grelo sonce, noge nas niso več tako ubogale ... Težave, ki so nas pestile med potjo, smo premagovali s pesmijo, pogovorom in vzpodbudo staršev. Ko smo zagledali napis Beltinci, smo si zaploskali in bili ponosni, da nam je resnično uspelo. V vrtcu Beltinci so nas pričakali naši otroci in nam čestitali za prehojeno pot. Zadani cilj smo dosegli. Združili smo prijetno s koristnim. Razgibali smo se, spoznali otroke in njihov ZAVODI Prepešačili smo od Jugovega do enote Gančani. Če očka ne bi šel z nami bi šlo tudi brez pomoči. Dokaz, da smo se peš na Jugovo tudi vrnili. Res smo korenjaki. prostor za igro in zabavo. Bilo je naporno in majhne nožice so morale narediti veliko majhnih korakov, ki bodo čez leta in leta postali večji in veliki. Do takrat bomo vsi skupaj naredili mnogo korakov. Veselimo se jih in jih spodbujajmo! Romana FARKAŠ ERDELJI V VRTCU LIPOVCI SMO UREDILI OKOLICO V soboto, 9. 4. 2005, je bila občinska očiščevalna akcija. V vrtcu Lipovci smo se že septembra 2004 odločili, da bomo ta dan urejali okolico vrtca. Svet staršev je imel nalogo, da akcijo izpelje in priskrbi nekaj mladih grmičkov in rožic, ki bi jih posadili namesto starih. Stopili smo v stik z Miloradom Juričem iz Beltincev, ki nam je podaril okrasne grmičke, ter gospo Valentino Smej iz Lipovcev, ki nam je podarila sadike rož. Pred vrtcem smo se torej zbrali 9. 4. ob 9. uri. Prišle so vzgojiteljice in veliko staršev. Vzgojiteljica Duška Erjavec je poskrbela, da ne bi imeli pretežkega dela, saj je prosila Jožeta Zelka, da je z bagrom izkopal staro grmičevje. Prišel je tudi njen mož s traktorjem in prikolico, na katero smo naložili odpad. Pred vrtcem smo nato posadili travo in nove grmičke, pograbljali igrišče in prekopali pesek. Seveda nismo samo delali. Nekaj staršev je prineslo kruh, zaseko, pecivo, sok in pripravili smo si malico. Očetje so zakurili ogenj in “pajali” smo kruh. Bilo je zelo veselo. Na koncu smo bili vsi zadovoljni, saj smo z otroki preživeli lepo dopoldne in jim dali koristen zgled, kako lahko ljudje, če smo složni, veliko naredimo skupaj. Vsem, ki ste sodelovali pri tej akciji, se iskreno zahvaljujemo in upamo, da lahko še kdaj računamo na vašo pomoč. Iris VIČAR NOVAK ZAVODI 22. APRIL - DAN ZEMLJE TUDI V VRTCU DOKLEŽOVJE Že v vrtcu se zavedamo, da je na naši ZEMLJI zares nekaj narobe. Otroci pravijo, da je zemlja zbolela. Zato iščemo različne načine, kaj vse lahko naredimo, da bosta naše okolje in zrak čimbolj čista. S svojo željo po posnemanju odraslega so otroci pripravljeni narediti marsikaj, če jim le ponudimo roko. Starši otrok in vzgojni tandem so za presenečenje otrokom pripravili predstavo na temo EKOLOGIJA. LE OD KOD VSI TI ODPADKI? Ob dnevu zemlje smo na igrišču vrtca SONČEK zasadili rdečelistni javor kot simbol ohranitve zelenega sveta. Otrok in narava naj ponovno postaneta prijatelja, zato naj otrok doživlja okolje z vsemi svojimi čuti. Le za tisto, v čemer bo spoznal vrednost, bo pripravljen prevzeti odgovornost. Tisto, kar bo ljubil, si bo želel ohraniti -NARAVO. Enota Dokležovje-SONČEK Milena BALAŽIC, Marjeta MESARIČ SODELOVANJE OŠ BELTINCI Z DVEMA PROJEKTOMA NA KONFERENCI RAZVOJNIH PROJEKTOV Naša šola se je na konferenci razvojnih projektov programa SKRITI ZAKLAD ter programov EU SOCRATES in LEONARDO DA VINCI v slovenskem šolstvu, ki je bila v Ljubljani 4. maja 2005, predstavila s projektom: INKLUZIVNA VZGOJA UČENCEV ROMOV NA RAZREDNI STOPNJI Plakat in nekaj izdelkov naših učencev Romov so pritegnili precejšno pozornost udeležencev konference. Med njimi so bili tudi predstavniki Pedagoškega inštituta iz Ljubljane, Ministrstva za šolstvo RS in Zavoda za šolstvo RS. Zaradi dogajanj na OŠ Bršljin je ta tematika zelo aktualna, zato so izrazili željo o sodelovanju z nami. Projekt dela z Romi, kot primer dobre prakse smo izvajali na šoli pretekli dve šolski leti, letos nadaljujemo delo na osnovi pozitivnih izkušenj, nameravamo pa projekt razširiti na predmetno stopnjo, kjer bomo imeli v naslednjem letu več romskih učencev. ZAVODI Rome smo sprejeli takšne kot so, pri vzgoji smo dosledni, zato evidentiramo resnično velik napredek. Naši romski učenci so vključeni v redne oddelke. Učencem pomaga občasno delavec individualne pomoči, največ v razredu. Pri učencih višjih razredov, kjer so vrzeli v znanju večje, izvajamo občasno pomoč izven razreda z manjšim številom učencev (slov. jezik, matematika). Zelo veliko motivacijsko sredstvo za redno obiskovanja pouka so interesne dejavnosti in podaljšano bivanje, kjer je učencem omogočeno, da razvijajo svoje glasbene in plesne sposobnosti, spoznavajo romsko kulturo, se pripravljajo na nastope in se urijo v ročnih spretnostih. Z aktivnostmi, ki smo si jih zadali v našem projektu, in s sistematičnim spremljanjem le-teh, smo s sodelovanjem zunanjih partnerjev dosegli: - da predšolski otroci obiskujejo vrtec, - število ponavljalcev se je občutno zmanjšalo, - kvaliteta znanja se izboljšuje, - učenci Romi imajo večji občutek varnosti, sprejetosti, - radi prihajajo v šolo, - izboljšali so se odnosi med šolo in starši. Vprašanje integracije romskih otrok pa ni le problem šole. Brez širšega osveščanja tako romske kot lokalne skupnosti bo spremembe težko doseči. Menim, da je izobraževanje vseh, ki delamo s to populacijo, izjemnega pomena. Učenci Romi naj bi se čimprej začeli organizirano učiti slovenskega in romskega jezika, še naprej pa bo treba uporabljati obstoječe možnosti individualizacije in diferenciacije ter uporabljati ustrezne metodične in didaktične pristope. Novosti iz lani sprejete Strategije vzgoje iz izobraževanja bi bilo treba uresničiti, v šolo naj bi se postopoma uvedel izbirni predmet romskega jezika, usposobiti je potrebno še več romskih pomočnikov, ki bodo predstavljali most med vrtcem oz. šolo ter romsko skupnostjo. Angela SVENŠEK UTRINKI IZ 1. RAZREDA Naj se vam na kratko predstavimo. Smo skupina kratkohlačnikov, starih šest in sedem let, ki v tem času še posebej težko pričakujemo poletne počitnice. Za nami je šolsko leto, v katerem smo prvič prestopili šolski prag in se seznanili z znanostjo in učenostjo, ki je prilagojena našim malim radovednim glavicam. Skozi vse šolsko leto se je odvijalo marsikaj zanimivega. Izvedli smo različne dejavnosti v učilnici, veliko njih pa tudi zunaj, in si tako pridobili najrazličnejše konkretne izkušnje. Že v mesecu oktobru, v tednu otroka, smo se skupaj z našimi učitelji in vzgojiteljicami odpeljali v oddaljeno Velenje, kjer smo obiskali Pikin festival. Pestro in zanimivo je bilo tudi decembra, ko smo izvajali različne delavnice in nestrpno pričakovali Božička. Naravoslovni in športni dnevi pa so nam omogočali, da smo se dokazali na drugih področjih. Poučno in zanimivo je bilo življenje v mesecih maju in juniju, ko smo izvedli tehniški dan na domačiji Smodiš v Lipovcih. Ogledali smo si izdelke iz slame in jih tudi sami poskusili izdelovati. Pridne babičine roke so nam potrpežljivo pokazale postopek pletenja iz ržene slame, ki so jo poželi na žitnem polju. Tudi ostali člani družine so nas toplo sprejeli in nam bili pripravljeni pomagati pri našem ustvarjanju. Hvala vam, da ste nas popeljali v svet ZAVODI ustvarjanja iz tega žlahtnega naravnega materiala. Obiskala sta nas tudi policista Tina in Damir, ki sta nas preko pogovora in petja spomnila na prometno varnost in pomen številke 113. Seveda smo se najbolj razveselili glasbene zgoščenke pojočega policista Damirja, ki smo jo lahko odnesli domov. Tako, pred nami so počitnice. Podajamo se novim počitniškim dogodivščinam naproti, nato pa zvedavo in radovedno na pot drugega razreda. Martina VIDONJA ODLIČNI UČENCI V ŠOLSKEM LETU 2004-2005 Župan Milan Kerman je tudi v tem šolskem letu sprejel odlične učence Osnovne šole Beltinci in Osnovne šole Bakovci - podružnične šole Dokležovje. Sprejem je bil v petek, 24. 06. 2005, v prostorih beltinskega gradu, kjer so bile mladim podarjene knjižne nagrade. Učenci, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje in dosegli tako zavidljive rezultate, so nam vsem lahko v ponos. OSNOVNA ŠOLA BELTINCI (ravnateljica, mag. Marica Horvat, podravnatelj, Alojz Škerget, socialna delavka, Angelca Svenšek, pedagog Andrej Lainšček) 9.e razred - razredničarka STANKA RAJNAR 1. KATJA SRAKA, Beltinci, Ravenska 30 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Sodelovala je 7 let pri pevskem zboru, 9 let pri folklori. Prejela je bralno značko iz slovenskega jezika. Prejela je v 8. razredu bronasto Vegovo priznanje, bronasto in zlato priznanje iz zgodovine. Dosegla je nemško bralno značko Epi Lesepreis. Prejela je bronasto in srebrno Štefanovo priznanje, zlato priznanje s folklorne revije “Pika Poka pod goro” in bronasto Preglovo priznanje. V 9. razredu OŠ je prejela zlato priznanje s folklorne revije “Pika Poka pod goro”, bronasto Vegovo priznanje, bronasto Preglovo priznanje, bronasto in srebrno Štefanovo priznanje, bronasto in srebrno priznanje iz nemščine, bronasto in zlato priznanje iz zgodovine, bronasto in zlato Cankarjevo priznanje, bronasto priznanje na reviji pevskih zborov “Naša pesem”. Je tudi aktivna članica Ženskega akademskega pevskega zbora Vugaš. Prav tako je prejela priznanje na državnem tekmovanju knjižni molj - Büchwurm. Je zelo humana učenka, sodelovala je tudi na celotnem glasbenem področju v osnovni šoli. 2. MARKO NOVAK, Vezna 10, Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Dosegel je odlične rezultate pri odbojki, prejel je zlato priznanje s folklorne revije “Pika Poka pod goro” v 8. in 9. razredu. Prejel je nemško bralno značko Epi Lesepreis v 8. in 9. razredu, bronasto priznanje iz nemškega jezika, bronasto Vegovo priznanje, bronasto Preglovo priznanje, priznanje za 2 leti sodelovanja pri pevskem zboru. Prav tako je prejel priznanje za sodelovanje na državnem tekmovanju knjižni molj -Büchwurm. 3. PATRICIJA ŽALIG, Ravenska 25, Beltinci Dosegla je odličen uspeh v 8. razredu. Prejela je zlato priznanje s folklorne revije “Pika Poka pod goro” v 8. in 9. razredu. Prejela je priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru (6 let), prejela je Štefanovo priznanje in nemško bralno značko - Epi Lesepreis v 8. in 9. razredu. 4. NIKOLAJ BALAŽIC, Beltinci, Rožna 2, Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je priznanje za dosego rezultatov pri odbojki. Prejel je prav tako zlato priznanje s folklorne revije “Pika Poka pod goro” v 8. in 9. razredu ter zlato priznanje pri nemški bralni znački Epi Lesepreis, prav tako v 8. in 9. razredu. 5. NIVES MARIČ, Bratonci 130 Prejela je zlato priznanje s folklorne revije “Pika Poka pod goro” v 8. in 9. razredu, prejela je priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru (eno leto), prejela je bronasto Vegovo priznanje v 8. razredu, bronasto Štefanovo priznanje. Prejela je prav tako priznanje pri nemški bralni znački Epi Lesepreis v 8. in 9. razredu. ZAVODI 6. NIVES ZVER, Panonska ul. 62, Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je priznanje za bralno značko vseh 8 let ter priznanje za nemško bralno značko Epi Lesepreis v 8. in 9. razredu. Prejela je zlato priznanje s folklorne revije “Pika Poka pod goro” v 8. in 9. razredu, bronasto Štefanovo priznanje v 8. in 9. razredu, bronasto priznanje iz zgodovine v 8. in 9. razredu, bronasto Vegovo priznanje v 9. razredu ter bronasto priznanje iz nemškega jezika prav tako v 9. razredu. 7. LAURA VRBANČIČ, Bratonci 128 Prejela je zlato priznanje s folklorne revije “Pika Poka pod goro” v 8. in 9. razredu, prejela je priznanje za sodelovanje pri nemški bralni znački Epi Lesepreis v 8. in 9. razredu ter bronasto Štefanovo priznanje v 8. in 9. razredu. 9.f razred - razredničarka DARINKA OBRAN 8. MATJAŽ BALAŽIC, Panonska 4/b, Beltinci Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je bronasto Cankarjevo priznanje, bronasto in srebrno priznanje iz zgodovine. Prejel je priznanje za 8 let sodelovanja pri folklori (tekmovalne revije: 8 x na reviji Javnega sklada za kulturne dejavnosti - področna, 6 x na reviji Javnega sklada za kulturne dejavnosti -medobmočna, 3 x na državni ravni Zavoda za šolstvo, kjer je bilo doseženo srebrno in 2 zlati priznanji. Prav tako je prejel priznanje na športnem področju pri odbojki, za sodelovanje 7 let pri pevskem zboru, za delo v razredni skupnosti. Prav tako je prejel priznanje za 8 let bralne značke. 9. MARKO PUCKO, Gančani 100/a Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je bronasto in srebrno Preglovo priznanje, bronasto Vegovo priznanje, bronasto Cankarjevo priznanje, bronasto in zlato priznanje iz nemščine, bronasto in zlato priznanje iz angleščine, bronasto in srebrno Štefanovo priznanje. Prav tako je prejel bronasto priznanje iz zgodovine v 8. razredu, bronasto priznanje iz kemije v 8. razredu, bronasto, srebro ter zlato Vegovo priznanje v 8. razredu, bronasto in srebro Štefanovo priznanje v 8. razredu. Prejel je priznanje še za sodelovanje pri pevskem zboru - 4 leta in za 8 let bralne značke. 10. LEA POREDOŠ, Panonska 7/b, Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je bronasto Vegovo priznanje, priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru - 6 let, za 8 let sodelovanja pri folklori (8 x na reviji Javnega sklada za kulturne ZAVODI dejavnosti - področna, 6 x na reviji Javnega sklada za kulturne dejavnosti - medobmočna, 3 x na državni ravni Zavoda za šolstvo, kjer je bilo doseženo srebrno in 2 zlati priznanji. Prav tako je še prejela priznanje za področje športa - odbojka. 11. TEA TOTIČ, Žitna 6, Beltinci Dosegla je odličen uspeh v 9. razredu osnovne šole. Prejela je bronasto priznanje iz zgodovine v 8. in 9. razredu, diplomo Sonček pri likovni vzgoji. Prejela je priznanje za delo v razredni skupnosti, pri pevskem zboru - 2 leti, v športu pri odbojki. Prav tako je prejela priznanje za sodelovanje pri folklori - 8 let (8 x na reviji Javnega sklada za kulturne dejavnosti - področna, 6 x na reviji Javnega sklada za kulturne dejavnosti - medobmočna, 3 x na državni ravni Zavoda za šolstvo, kjer je bilo doseženo srebrno in 2 zlati priznanji). 12. IVA MERTÜK, Gubčeva 16, Beltinci Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je bronasto priznanje iz fizike, bronasto priznanje iz matematike. Postala je dobitnica 2. nagrade na regijskem likovnem natečaju “Mir brez meja”. Prejela je še priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru - 3 leta ter pri odbojki na športnem področju. 13. JASNA ČERNI, Gančani 101 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je bronasto Štefanovo priznanje, bronasto Štefanovo priznanje v 8. razredu, bronasto Vegovo priznanje v 8. razredu. Prejela je priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru - 3 leta in pri odbojki na športnem področju. 14. JASMINA MARIČ, Lipovci 93 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru - 6 let, dosegla je nemško bralno značko Epi Lesepreis. Prejela je priznanje za delo v podjetniškem krožku ter na tekmovanju knjižni molj - Büchwurm. 15. UROŠ PREDAN, Ižakovci 173 Dosegel je odličen uspeh v 9. razredu osnovne šole. Prejel je bronasto priznanje iz nemškega jezika, nemško bralno značko Epi Lesepreis in za tekmovanje knjižni molj Büchwurm. 16. DORIS KUZMA, Panonska 44 Prejela je priznanje za sodelovanje pri folklori - 8 let (8 x na reviji Javnega sklada za kulturne dejavnosti -področna, 6 x na reviji Javnega sklada za kulturne dejavnosti - medobmočna, 3 x na državni ravni Zavoda za šolstvo, kjer je bilo doseženo srebrno in 2 zlati priz- nanji). Prav tako je prejela priznanje za sodelovanje pri pevskem zboru - 6 let, za sodelovanje na nemški bralni znački Epi Lesepreis in za odbojko na športnem področju. 17. LUKA SLAVIC, Lipovci 15 Prejel je priznanje za na športnem področju odbojka, za sodelovanje pri pevskem zboru - 6 let. Prav tako je prejel priznanje za sodelovanje pri folklori - 8 let (8 x na reviji Javnega sklada za kulturne dejavnosti - področna, 6 x na reviji Javnega sklada za kulturne dejavnosti -medobmočna, 3 x na državni ravni Zavoda za šolstvo, kjer je bilo doseženo srebrno in 2 zlati priznanji). 9. g razred - razredničarka SNEŽANA ŠERUGA 18. NIK ADŽIČ, Beltinci, Kocljevo naselje 9 Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je bronasto priznanje iz matematike in priznanje za delo na športnem področju (1. mesto na sektorskem in medobčinskem, 2. mesto na področnem in 4. mesto na 1/4 finalu državnega tekmovanja v odbojki za dečke). 19. TOMI PAVLINJEK, Beltinci, Panonska ul. 6 Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je bronasto priznanje iz matematike, bronasto priznanje iz fizike, bronasto priznanje iz nemškega jezika in za delo na športnem področju (1. mesto na sektorskem in medobčinskem, 2. mesto na področnem in 4. mesto na 1/4 finalu državnega tekmovanja v odbojki za dečke). Prav tako je prejel priznanje za večletno sodelovanje v pevskem zboru. 20. ALJOŠA ROUS, Beltinci, Kocljevo naselje 1 Prejel je priznanje za 8-letno aktivno, prizadevno in uspešno delo pri folklori (osvojil je veliko priznanj in pohval na različnih folklornih revijah v domovini in tujini, zadnja - zlato priznanje na reviji v Rogaški Slatini). 21. TOMISLAV TERNAR, Beltinci, Gregorčičeva 14 Prejel je priznanje za večletno aktivno, prizadevno in uspešno delo na športnem področju - postal je športnik leta. Dosegel je 1. mesto na sektorskem in medobčinskem, 2. mesto na področnem in 4. mesto na 1/4 finalu državnega tekmovanja v odbojki za dečke. 22. SAŠA BALAŽIC, Beltinci, Cankarjeva 1 Dosegla je odličen uspeh v 9. razredu. Prejela je priznanje za delo v oddelčni skupnosti, za delo pri podjetniškem krožku, kjer je dosegla 4. mesto na državnem tekmovanju. Prejela je prav tako priznanje za sodelovanje ZAVODI pri pevskem zboru, osvojila je nemško bralno značko, vsa leta je prejela priznanje iz knjižnega molja in prejela je še priznanje za večletno sodelovanje pri pevskem zboru. 23. MELANI ERJAVEC, Beltinci, Jugovo 36 Prejela je srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz nemškega jezika ter priznanje iz angleškega jezika -knjižni molj. 24. ŠPELA ROUS, Beltinci, Kocljevo naselje 1 Dosegla je odličen uspeh v 9. razredu osnovne šole. Prejela je bronasto priznanje iz fizike, priznanje za delo v oddelčni skupnosti. Prejela je priznanje za osvojeno bralno značko iz nemškega in angleškega jezika, za aktivno delo pri Rdečem križu. Prav tako je prejela priznanje za delo pri podjetniškem krožku, kjer je na državnem tekmovanju dosegla 4. mesto. Prejela je priznanje za večletno sodelovanje pri pevskem zboru ter za 8-letno aktivno, prizadevno in uspešno delo pri folklori (osvojila je veliko priznanj in pohval na različnih folklornih revijah v domovini in tujini, nazadnje je prejela zlato priznanje na reviji v Rogaški Slatini). 25. NUŠA VUTEK, Lipovci 54 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je bronasto priznanje iz angleškega jezika, priznanje iz angleškega jezika - knjižni molj. Prav tako je prejela priznanje za delo pri podjetniškem krožku, kjer je na državnem tekmovanju dosegla 4. mesto. Prejela je še priznanje EPI LESEPREIS. OSNOVNA ŠOLA BAKOVCI - ENOTA DOKLEŽOVJE (Ravnatelj, Janko Rožman; socialna delavka, vodja enote Dokležovje, Metka Behek) Razrednik SLAVKO CAR 26. MONIKA ŠTAUS, Železniška 40, Dokležovje Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. V vseh 8-ih letih je osvojila bralno značko ter prejela srebrno priznanje iz nemškega jezika in bronasto Cankarjevo priznanje. 27. DAVID VRBANČIČ, Severna 33, Dokležovje Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je bronasto Cankarjevo priznanje in bronasto Vegovo priznanje. Prav tako je v vseh 8 letih osvojil bralno značko. Lilijana ŽIŽEK ZAVODI IZLET Z ROMI V MARIBOR Še nekaj šolskih dni in veselo bomo odkorakali na zaslužene počitnice. Vsak svojim dogodivščinam nasproti. V začetku šolskega leta smo se skupaj z romskimi učenci dogovorili, da bomo med šolskim letom pridno varčevali in se tako odpravili na koncu šolskega leta na izlet. Odpravili smo se na banko, kjer smo si priskrbeli hranilnike. V mesecu oktobru smo izpeljali mini projekt “Varčuj in si srečo kuj”. Veliko smo risali na temo varčevanja, pisali spise, izdelali hranilnike iz odpadne embalaže, naredili različne plakate, se seznanili z delom na banki, se igrali banko, izdelovali pikapolonice iz različnih materialov ... Skratka, ni nam bilo dolgčas. Naše hranilnike smo počasi, a vztrajno polnili. Zbrali smo kar nekaj denarja in se ob pomoči ostalih donatorjev odpravili na zaključni izlet v Maribor. Veliko učencev namreč še ni bilo nikdar tako daleč od doma. Učenci so z nestrpnostjo čakali dan, ko se bodo odpravili na izlet. In res je prišel ta pričakovani 2. junij. Zjutraj je po nas prišel v šolo kombi in nas odpeljal proti Mariboru. Tam smo si najprej ogledali akvarij - terarij, nato pa nas je pot vodila do Mariborskega otoka, kjer smo imeli malico. Sledil je ogled Koloseja, Europarka, starega mestnega jedra Lenta. Pot nas je vodila še naprej do vznožja Pohorja, kjer smo se peljali s pohorsko vzpenjačo. Njihovi obrazi so kar žareli od navdušenja. Maribor in okolico so imeli tako kar na dlani. Sprehodili smo se po smučišču in se igrali na igralih. Nato je sledil še postanek v McDonaldsu. Čas nas je začel priganjati in veseli, polnih novih vtisov, smo se odpeljali proti domu. Postanek smo naredili tudi v Radencih, kjer smo si privoščili še osvežilni sladoled. Naše sanje, ki smo si jih začrtali, so tako postale resničnost. Nekaj prihrankov nam je še namreč ostalo in te bomo porabili ob koncu šolskega leta, ko bomo šli na pico. Naslednje šolsko leto pa zopet novim spoznanjem nasproti. Brigita ČEH, Robert DUH POZDRAV MLADOSTI NA OŠ BELTINCI Tudi v letošnjem šolskem letu smo se odločili, da mesec maj, mesec ljubezni, prijateljstva in mladosti obeležimo s posebno prireditvijo, ki bi bila namenjena sproščenemu druženju učencev in učiteljev, glasbi, plesu, recitacijam o ljubezni in atletski tekmovalni štafeti. Poimenovali smo jo Pozdrav mladosti, odvijala pa se je 25. maja 2005 na športnem igrišču OŠ Beltinci. Pri pripravi kulturnega programa so sodelovali vsi razredni aktivi, vodila pa sta ga devetošolec Luka Slavic in osmošolka Nina Benčec. Po glasbi in plesu na prostem pa se je začela tekmovalna atletska štafeta med razredi na predmetni stopnji. To tekmovanje je vedno vrhunec dneva, saj tako učenci in učitelji bučno navijamo za tekmovalce - predstavnike posameznih oddelkov. Seveda ne pozabljamo, da tekmujemo drug z drugim in ne drug proti drugemu, in da je važno sodelovati in ne zmagati, zato so vsi tekmovalci na koncu zmagovalci. Seveda tudi brez presenečenja ne bi šlo. Letos so to bili sladki korneti za vse, še posebej pa je učence nav- ZAVODI dušila vožnja s sedemsedežnim kolesom, ki ga je krmilil lastnik, g. Sergej Kaučevič. To je posebno kolo, imenovano Conference Bike, ki je težko 250 kg. Sedem sedežev je postavljeno v krogu, na sredini je mizica. Kolo upravlja šofer z volanom. Na obisk pa so se pripeljali tudi člani starodobnikov, ljubiteljev starih koles “DIMEK” Beltinci, ki so nam prijazno posodili svoja starodobna kolesa za poskusno vožnjo. Letos smo organizirali poleg vseh naštetih dejavnosti tudi okroglo mizo na temo Kvalitetno preživljanje prostega časa mladih v občini Beltinci. Vodili sta jo osmošolki Sara Sakovič in Sara Bagari, ki obiskujeta izbirni predmet vzgoja za medije - televizija in si tako pridobivata prve izkušnje na področju vodenja. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki oddelkov od 4. do 9. razreda, ki so združeni v šolsko skupnost, in nadarjeni učenci 8. razredov. Udeleženci so povedali, kako sami preživljajo svoj prosti čas, še pomembnejši pa so bili njihovi predlogi, kako bi ta čas lahko še bolj kvalitetno preživeli in katere dejavnosti pogrešajo v občini. To so: - prostor za druženje - mladinski center (dostop do interneta, nudenje učne pomoči, medijski center), - prireditve, aktualne za določen čas v letu: koncerti, turistični in planinski izleti, - kino, - več kolesarskih stez, - teniško igrišče v Beltincih, - skate park. V občini Beltinci je registrirano društvo prijateljev mladine. Toda osnovnošolci z delovanjem le-tega niso najbolj seznanjeni. Želimo si, da bi društvo postalo bolj prepoznavno in da bi razvijalo dejavnosti, dostopne tudi za osnovnošolce. Kmalu bodo počitnice. Bilo bi lepo, če bi ta čas zares vsi kvalitetno preživeli, da bi se naužili dovolj sonca in svežega zraka, da bi si vzeli dovolj časa za razvedrilo, branje, rekreacijo, šport ali kulturo in da bi tudi naši starši imeli dovolj časa zase in za otroke, tudi če bi to pomenilo, da bo morala počakati morda umazana posoda, nakupovanje ali službene obveznosti. Samo tako bodo septembra otroci lahko sedli zadovoljni v šolske klopi, pripravljeni na nove izzive. Upamo, ZAVODI da bo tudi okrogla miza morda pripomogla, da bomo učenci in odrasli spremenili razmišljanje in se trudili bolj kvalitetno preživeti svoj prosti čas, da bo ponudbe dejavnosti dovolj in da se bodo tudi na lokalni ravni dovolj zavzemali za kvalitetno ponudbo prostočasnih dejavnosti za osnovnošolce. Vsem v razmislek smo okroglo mizo sklenili z vprašanjem: V vsakem otroku se skriva kapital. Koliko neodkritega smo že izgubili? Našemu vabilu na okroglo mizo sta se prijazno odzvala Janko Bezjak, predstavnik občine Beltinci za področje družbenih dejavnosti, in naša ravnateljica, mag. Marica Horvat, ki sta podala svoje mnenje o predlogih učencev, sodelovale pa so tudi mentorica šolske skupnosti Jelka Breznik, ki je z učenci na začetku okrogle mize pripravila kratko razmišljanje o možnostih osnovnošolcev za preživljanje prostega časa, socialna delavka Angela Svenšek, pobudnica okrogle mize, in Cvetka Rengeo, učiteljica izbirnega predmeta vzgoja za medije - televizija. Dan s prireditvijo Pozdrav mladosti, ki je bila na OŠ Beltinci že drugič, je minil zelo prijetno. Tako pri učencih kot pri učiteljih se je namreč prireditev dobro “prijela”, saj si oboji tako “napolnimo baterije” za uspešen zaključek šolskega leta. Cvetka RENGEO MOJ PRVI ŠOLSKI DAN -IZPOVED UČITELJA, KI SE BO VEDNO UČIL Izteka se še eno šolsko leto. Ponavadi ljudje ob zaključkih delajo razne analize. Precej umetna beseda - za vse, kar se je dogajalo. Prvega septembra sem bil prvič v življenju postavljen v razred. Res, da sem prejšnje leto poučeval v oddelku podaljšanega bivanja, a tokrat je bilo vse drugače. Prvi pogled na razred in na tiste prestrašene poglede, ki so bili polni vprašanj, mi je dal vedeti - zdaj imam eno družino zraven. Kaj kmalu smo se spoznali in postalo mi je jasno - moj razred mi pomeni ogromno. Na fakulteti ti takoj povedo -kmalu boste spoznali, ali ste resnično za učitelja. Jaz vem, da sem v tem letu dihal, hodil, govoril, živel za ta “moj” razred. Želel sem biti “dober učitelj”. Mi je uspelo? Tega ne vem, vem pa, da sem se resnično trudil in dal vse od sebe, da bi teh 14 srčkov pomagal usmeriti v pravo smer. Skozi leto smo se naučili ogromno, pa čeprav se mi zdi, da niti ni toliko pomembna snov, ki smo jo predelali, ampak to, kar smo se naučili sami od sebe in eni od drugih. Poleg vsega učenja pa smo se skušali imeti čimbolj fino. Tako smo obiskali nekaj gledaliških predstav, se pozimi odpravili na Pokljuko, sadili rožice, se udeležili šole v naravi, ki je bila izjemna izkušnja, se pri planinskem krožku učili, kako se ne izgubiti, pri računalniškem, kako narisati mami rožico, ko je žalostna ... Šola je bila za nas vse resnično prostor, kjer smo ZAVODI se počutili odlično. Veliko so nam pri tem pomagali tudi starši, ki so bili izjemno dovzetni za vse moje predloge in mnenja. Jasno je, da vzgoja brez staršev ni mogoča. V Dokležovju so resnično dobri starši in zaradi tega jih globoko spoštujem. Šolska vrata se za to šolsko leto počasi zapirajo. Med počitnicami se bo teh “mojih” 14 srčkov razpršilo v brezskrbne počitnice. Poti nas vodijo naprej. Odslej se bom z nostalgijo oziral po šoli in razredu, kjer sem dočakal svoj “prvi šolski dan”. V katerem razredu sem se torej največ naučil? Jasno - v 3.B v Dokležovju. Hvala vam, srčki! Boštjan MAJERIČ PODRUŽNIČNA ŠOLA DOKLEŽOVJE Šolsko leto 2004/05 se naglo bliža koncu. Mogoče prenaglo za vse tiste otroke, ki so se v šoli počutili prijetno, ki so vanjo zahajali z veseljem in v njej spoznavali veliko novega znanja, veščin in razvijali nove spretnosti ter sposobnosti. Ki so spoznali, da pomeni živeti več kot samo znati ponoviti učno snov za učiteljem. Da je življenje ena sama velika in zahtevna naloga z mnogimi vprašanji, na katere je potrebno odgovoriti. Da naši nadebudneži najdejo prave rešitve zanje, smo odgovorni vsi, tako njihovi starši kot učitelji. Skupaj lahko ustvarimo prave razmere za rast in razvoj slehernega otroka. Da je v slogi moč, nam je vsem znano. Skupnost je vedno močnejša od posameznika. Tako smo tudi mi s pomočjo občine Beltinci, KS Dokležovje, Društvom uporabnikov kabelsko-raz. sistema Dokležovje in vsemi izvajalci najrazličnejših del posodobili našo malo šolo tudi letos, našim učencem pa omogočili cenejše bivanje v CŠOD Štrk v Spuhlji pri Ptuju. Za vse smo izredno hvaležni učitelji, ki izvajamo učno-vzgojni proces, naši otroci, ki so deležni teh pridobitev in seveda tudi njihovi starši. Med počitnicami smo uredili staro drvarnico v lično knjižnico, v kateri je dovolj prostora za 6 računalnikov, AV omaro s televizijo in videorekorderjem, tudi knjig je veliko, čez 1200. Sedaj imamo tudi kabelsko povezavo in s tem različne programe, ki jih spremljamo na TV. Naš najboljši računalnik ima sedaj tudi internetno povezavo, dostopno učencem. V načrtu pa je menjava strehe nad celotno šolo in ureditev športnega prostora v dvorani. Še posebej slednji je za pravilen telesni in duševni razvoj naših otrok še kako potreben. Kaj pa mi? Kdo smo? Letos je prvič na naši šoli kombiniran oddelek prvega in drugega razreda devetletke. Učence sta vodili učiteljica in razredničarka Andreja Gregorinčič ter vzgojiteljica Sabina Debelak. Razrednik tretjega razreda osemletke je bil Boštjan Majerič, četrtemu pa, kot že vrsto let poprej, Metka Behek. OPB je vodila Vanja Mladenovic. K posameznim predmetom in dejavnostim pa prihajajo tudi drugi učitelji iz OŠ Bakovci in zunanji sodelavci. Osemletka se počasi izteka. Prihodnje šolsko leto bomo imeli samo še četrti razred osemletke, prvi trije pa bodo že v devetletki. Zadnja leta se učitelji tudi na naši šoli pogosteje menjavajo kot nekoč. A tudi na naše upokojene učiteljice ne pozabimo. Rade nas obiščejo in nam povedo, kako je bilo v šoli nekoč. Tako smo imeli pred kratkim na obisku učiteljico Lenčko Copot. Učencem je povedala veliko zanimivega iz preteklih let, ki jih je preživela v Dokležovju kot učiteljica tretjega razreda. ZAVODI Ob vsakodnevnem učenju in izpolnjevanju nalog se naši učenci odpravijo tudi v šolo v naravi. To je posebna oblika dela v naravi, kjer nekaj dni bivajo drugje, brez svojih mamic in očkov, dedkov in babic, brez televizije in računalnika ter mobilnih telefonov. Pa vam bodo zagotovo pritrdili, da je bilo super. Tako smo letos tretješolci in četrtošolci skupaj z učenci matične šole Bakovci uživali v CŠOD Štrk v Spuhlji pri Ptuju. Veliko smo prepešačili, veslali na Ptujskem jezeru, obiskali park Šturmovce, ustvarjali v likovni delavnici, spoznali Ptujsko polje, orientacijo, živali in rastline na travniku, zdravilna zelišča, spoznavali vreme in vremenske pojave, obiskali mesto Ptuj in grad, plavali in čofotali v Termah Ptuj, se družili in spoznavali med seboj. Zadnji dan smo si na Pohorju ogledali kamnolom tonalita, staro hišo na Skomarju in dom Gorenje. Raziskovalno in terensko delo je bilo zelo zanimivo, zato nam je ta teden zelo hitro minil. Nova znanja in izkušnje pa bomo uporabljali še naprej. Kako prijetno je v naši šoli, boste spoznali, če nas boste obiskali. Vsako leto imamo dan odprtih vrat. Letos je bil decembra, ko smo v goste povabili dedke in babice. Skupaj smo izdelovali izdelke in okraske za novo leto. Druženje je bilo nadvse prijetno. Pa tudi mamice in očki pridejo na svoj račun. Pred osmim marcem skupaj naredimo darilca za naše mamice. Druženje, ustvarjanje, sodelovanje, zaupanje drug drugemu daje uspehe, večje in manjše. A vsi so enako pomembni. Želim si, da bi še naprej tako ustvarjali. Metka BEHEK UTRIP DELA IN ŽIVLJENJA OTROK V KOMBINIRANEM ODDELKU V tem šolskem letu smo v prvi razred naše majhne podružnične šole sprejeli deset nadebudnih in zvedavih prvošolčkov. Ker nas je bilo za samostojen razred premalo, smo prvič po dolgih letih uvedli kombinirani oddelek prvega in drugega razreda devetletke. Seveda smo bili tako starši kot učitelji v začetku šolskega leta nekoliko v dvomih, kako se bo ta za nas nov način pouka, ki pa je prisoten na mnogih manjših slovenskih šolah, obnesel. Danes, ko to pišem, pa sem zadovoljna. Delo poteka res nekoliko drugače kot v samostojnem oddelku, učna snov in deli učnih ur se med seboj prepletajo, veliko več je dela v dvojicah in skupinah, manj pa je frontalnega dela, vendar so učenci za tak način dela zelo dovzetni. Kombiniranega pouka se najbolj bojijo starši, kar je povsem razumljivo, saj se bojijo, da bo tako otrokovo znanje manjše, kar pa seveda ne drži. Ima celo nekatere prednosti. Učenci so navajeni samostojnega dela, pripravljeni so v vsaki situaciji skočiti drug drugemu na pomoč, krepijo se odnosi med starostno različnima skupinama, so izredno disciplinirani, vsako delo vestno opravijo in delujejo kot ena velika družina. Res pa je, da učitelj in vzgojitelj nista v vsakem trenutku na razpolago vsem učencem. S tem pa krepimo tudi njihovo potrpežljivost. Vsi otroci so si skozi šolsko leto nabrali veliko znanja na vseh področjih, nekoliko tesno jim je bilo pri srčkih le zaradi dolge in mrzle zime. Pa ne zaradi snega in veselja, ki ga le-ta prinaša. Ampak, ker so pogrešali prostor, kjer bi se lahko razživeli in si nabrali novih moči za delo. Telovadnico seveda. Vendar pa smo se tudi brez telovadnice znašli. Veliko smo se kepali, v razredu pa plesali in rajali, talno telovadili in se igrali razne igre. Pridno so sodelovali na vseh tekmovanjih, od bralne značke do Vegovega tekmovanja in dobili kar nekaj priznanj. Ustvarjali so v ustvarjalnih delavnicah, rajali in plesali pa pri plesnem krožku. S pridom smo uporabljali tudi novo multimedijsko učilnico in marsikatero učno uro preživeli ob računalnikih. Sodelovali smo s krajevno skupnostjo, nastopali na proslavah svojim najdražjim, čistili okolico šole. Prisostvovali smo pri projektu Vzgoja za nekajenje, imeli na obisku Modrega medvedka in policista Damirja. Za slednje se še posebej lepo zahvaljujemo občini Beltinci, ki nam je to omogočila. Naše leto je bilo delovno, bogato in plodno. Opisan je le delček našega šolskega utripa. Zdaj pa že nestrpno čakamo brezskrbne počitnice. Andreja GREGORINČIČ ZAVODI DIŠIŠ Ml PO POMLADI Aktivnosti in zdravstveno vzgojni programi v šoli vplivajo na oblikovanje obnašanja otrok v zvezi z zdravjem. Vsebine so za odraščajoče otroke zelo pomembne in potrebne. V šolskem okolju je že vrsto let aktualna aktivnost podpisovanja “Slovesne obljube”. Učenci višjih razredov vseh slovenskih osnovnih šol se s svojim podpisom obvežejo, da v tistem šolskem letu ne bodo kadili. Lahko smo ponosni, ker se naši otroci sami odločajo za ali proti kajenju, in seveda, držali bodo obljubo. Nosilci aktivnosti so Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Pomursko društvo za boj proti raku in Zavod RS za šolstvo. Pri vseh aktivnostih je stalni partner v izobraževanju in vzgoji mladih tudi Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Ob različnih dnevih tekom leta se v osnovnih šolah obravnavajo zdravstveno vzgojne vsebine, ki se nanašajo na škodljivosti kajenja -nevarne razvade. Skupni cilj kontinuiranega dela v preventivi ter vseh aktivnosti, ki potekajo v šolskem okolju čez leto, je zdrava in sproščena mladost brez cigarete. Od leta 2004 jih spremlja še ena - “Dišiš mi po pomladi”. Zavod za zdravstveno varstvo je v šolskem letu 2004/2005 razpisal literarni natečaj. Učenci trinajstih pomurskih osnovnih šol so se odzvali povabilu za sodelovanje v literarnem natečaju in tako je nastal zbornik Dišiš mi po pomladi - izbor njihovih izdelkov. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Pomursko društvo za boj proti raku sta 31. 5. 2005 na osnovni šoli Tišina organizirala regionalno prireditev za učence pomurskih osnovnih šol. Prireditev je potekala ob zaključku literarnega natečaja “Dišiš mi po pomladi”, ob 31. maju, svetovnem dnevu brez tobaka, in ob zaključku zdravstveno vzgojne akcije “Slovesna obljuba” za šolsko leto 2004/2005. Prisotni so bili predstavniki 26 pomurskih osnovnih šol. Med častnimi gosti so bili prim. mag. Branislava Belovič, dr. med, predsednica Pomurskega društva za boj proti raku, pater dr. Karel Gržan, ga. Helena Sreš, dolgoletna članica Pomurskega društva za boj proti raku, Anica Benkovič, podpredsednica društva, ga. Marija Gruškovnjak, žena pok. dr. Štefana Gruškovnjaka, ustanovitelja društva, ga. Angela Sobočan, predstavnica OZ RK Murska Sobota in predstavniki ZZV MS. Pomursko društvo za boj proti raku je na tej regionalni prireditvi na OŠ Tišina podelilo srebrno plaketo dr. Štefana Gruškovnjaka kot največje priznanje patru dr. Karlu Gržanu za vsa prizadevanja na področju preprečevanja odvisnosti. Pater Karel Gržan je kot promotor zdravja sodeloval pri številnih aktivnostih in projektih ter izvajal številne delavnice za srednješolce in starše, bil je gonilna sila pri ustanavljanju komune Srečanje v Kobilju, poleg intervjujev, TV scenarijev ... je izdal tudi 17 knjižnih del. V šolskem letu 2004/2005 smo na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota dobili še veliko drugih likovnih in pisnih izdelkov. Tudi učenci OŠ Beltinci so v tem šolskem letu aktivno sodelovali v aktivnostih, natečajih in ob obeležitvah dnevov, pomembnih za promocijo zdravja. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim v natečaju, modrim glavicam za modre misli in nadarjenim rokam za lepe risbice in učiteljem ter mentorjem za spodbujanje učencev k ustvarjalnosti in koordinacijo aktivnosti na področju promocije nekajenja. Jadranka JOVANOVIĆ Zavod za zdravstveno varstvo MS KULTURA, DRUŠTVA DA! ZA ŽIVLJENJE Da! Za življenje je projekt Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Namen projekta je varovanje in krepitev duševnega zdravja mladostnikov. Današnji način življenja postavlja pred družbo, še posebej pa pred družino, vse večje zahteve, ki se odražajo na duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Namen projekta je torej varovan- je in krepitev duševnega zdravja mladostnikov. Izvaja se v šol. letu 2004/05, in sicer v obliki interaktivnih delavnic za dijake in starše učencev pomurskih osnovnih in srednjih šol. Z dijaki in starši se v teh delavnicah srečuje pater dr. Karel Gržan. Poudarek na delavnicah je pridobitev veščin in spretnosti za izboljšanje prosocialnega vedenja mladostnikov in za boljšo medgene- racijsko komunikacijo. V okviru projekta je nastal tudi priročnik za starše in mladostnike, zloženka in CD-rom za mladostnike. Osrednja aktivnost pa je zaključni koncert za mlade. Projekt je tako pri mladostnikih kot starših dobro sprejet in se je pokazal kot primerna oblika za dvig ozaveščenosti in znanj na področju zasvojenosti in samomorilnosti. Zdenka VERBAN BUZETI “ČA OVA DICA ZNADE...” ... smo lahko zasledili konec 80-ih let prejšnjega stoletja v Vestniku, ko je Milan Zrinski v seriji člankov opisal sodelovanje otroške folklorne skupine na mednarodnem otroškem festivalu v Šibeniku na Hrvaškem. Naslova sem se spomnil, ko sem se ob koncu šolskega leta 2004/05 ozrl na dogodke zadnjih nekaj mesecev. Za harmonikarje GŠ Murska Sobota, še posebno za učence iz naše občine, je minulo šolsko leto najuspešnejše od ustanovitve dislociranega oddelka v Beltincih. Letos smo o nastopu Matjaža Balažica na tekmovanju najvišjega ranga, ki je bilo oktobra 2004 v italijanskem Castelfidardu, že poročali. Poleg tega so naši učenci letos sodelovali še na treh tekmovanjih. Matjaž Balažic Državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije (TEMSIG), ki poteka v disciplini harmonika - solo vsako tretje leto, je bilo marca v Ljubljani. Preko regijskega so se tja uvrstili štirje harmonikarji iz GŠ Murska Sobota, od teh trije iz Beltinec. To so Alen Pivar, Vid Ščavničar in Matjaž Balažic, ki so dosegli zavidljiv uspeh: Balažic zlato plaketo in 3. mesto, Ščavničar in Pivar pa bronasti plaketi. Že naslednji mesec se je v Pulju na Hrvaškem odvijalo 31. Mednarodno srečanje harmonikarjev, katerega so se udeležili glasbeniki iz 14 držav. Tudi tam so sodelovali omenjeni trije umetniki in dosegli še večji uspeh. Vsak v svoji starostni kategoriji je dobil drugo nagrado Vid Ščavničar KULTURA, DRUŠTVA (80-90 točk od 100 možnih). Zelo veseli smo bili takoj po nastopih, saj smo bili vsi zadovoljni z igranjem vsakega posameznika. Veselje pa je bilo še večje, ko smo videli rezultate. Beltinske harmonikarje so prehiteli pravzaprav le vrstniki iz Srbije ter po en tekmovalec iz Maribora in z Portugalske. Balažic je v kategoriji do 17 let zasedel 3. mesto, Pivar v kategoriji do 13 let 5. ter Ščavničar v kategoriji do 15 let 6. mesto. Na istem tekmovanju sem v najvišji kategoriji komornih skupin z zasedbo SLO A3 (trio harmonik) sodeloval tudi sam. Dobili smo najvišje število točk (99,38) od vseh sodelujočih komornih sestavov, za kar smo prejeli pokal mesta Pulj v trajno last. Uspeh je v številkah resnično lep, vendar je ob tem pomembnejši napredek vsakega posameznika. Pomembno je, da je bil vsak s svojim nastopom resnično zadovoljen. Da smo na pravi poti, so nam pokazali tudi člani žirij. Vsako sodelovanje na tovrstnih tekmovanjih potegne za seboj vedno večje stroške. Delno so le-te pokrili starši, ki so glavni “sponzorji” učencem skozi vse leto. Ker pa je to zelo veliko breme, smo se za finančno pomoč obrnili tudi na občino Beltinci in na župana Milana Kermana, ki ima za tovrstno dejavnost zares posluh, saj nam je pomagal že pred dvema letoma (Pulj) in oktobra 2004 (Castelfidardo). Za pomoč se vsem občanom, kakor tudi županu, iskreno zahvaljujemo. Čedalje večje zanimanje so pokazali tudi obiskovalci dveh koncertov, ki smo jih pripravili tik pred tekmovanjem. Letos smo srečanje harmonikarjev pripravili tudi pri nas. Ideja o tekmovanju harmonikarjev v zabavni glasbi je stara že nekaj časa. Do realizacije pa je prišlo, ko je Matjaž Kovačič iz Lipovec in vodja animatorjev v Termah 3000 dal pobudo za srečanje harmonikarjev. Moram reči, da smo se resnično potrudili, tako osebje Term 3000 kakor tudi člani Društva harmonikarjev Murska Sobota in 27. maja 2005 smo izpeljali 1. srečanje harmonikarjev, v okviru katerega je potekalo tudi tek- Alen Pivar Harmonikarji GŠ Murska Sobota, ki so sodelovali na tekmovanju v Puli, med njimi Matjaž Balažic, Alen Pivar in Vid Ščavničar. KULTURA, DRUŠTVA movanje harmonikarjev solistov v različnih starostnih kategorijah. Od 32 prijavljenih je pet harmonikarjev iz naše občine doseglo zelo lep uspeh. Vid Ščavničar in Luka Jerebic sta dobila bronasti plaketi, Alen Lebar je dobil srebrno plaketo, Matjaž Balažic in Alen Pivar pa zlato plaketo. Alen Pivar je bil obenem absolutni zmagovalec v kategoriji do 12 let in zato prejel tudi posebno nagrado žirije. Sam si poleg odličnega uspeha učencev za velik uspeh štejem predvsem organizacijo samega srečanja. Odziv in pohvale, ki smo jih dobili iz cele Slovenije, pa so tudi obveza za nadaljevanje. Veseli me, da na takšen način na kvaliteti pridobivata nivo igranja harmonike in turistična ponudba okolja. Na koncu bi se vrnil k naslovu. Ob vseh teh uspehih naših mladih umetnikov lahko resnično rečemo: “Ka ta deca znajo!” Matej ZAVEC 4. REGIJSKI FESTIVAL OHRANJANJA LJUDSKEGA IZROČILA V Rakičanu, v vasici, ki leži tik ob Murski Soboti, je bil v petek, 20. maja 2005 4. regijski festival ohranjanja ljudskega izročila. Kljub letošnjemu muhastemu vremenu si je srednja kmetijska šola Rakičan, ki je tudi glavni organizator festivala, upala prirediti tako srečanje na prostem. Namen tovrstnega srečanja je torej prikaz ljudskega izročila in prenašanje bogastva kulturne dediščine iz roda v rod. Novosti na letošnjem srečanju pa sta bili prikaz kmetijske tehnike in etnografska razstava. Ljudje v sedanjem času hitro pozabljamo. Zanima nas edino to, kar je nekaj povsem drugačnega od našega vsakdanjika. To pa je tudi vzrok, da si stvari oziroma dogodke, ki izvirajo iz povsem drugačnega časa in okolja, lažje in hitreje zapomnimo. Zgodovina slovenskega naroda je zelo lepa. Po regijah nas zgodovina sicer nekoliko razlikuje, pa nič za to. Veliko lepih, pa tudi manj lepih stvari se je nekoč dogajalo, pa še hitreje je minil čas. Vsi nastopajoči na tem festivalu so gradili nekakšno celoto naše zgodovine in se sprehodili po najrodovitnejših tleh z vsemi šegami in navadami, pa še zapeli so kakšno ljudsko. Kot smo že omenili, se je festival ohranjanja ljudskega izročila odvijal na dvorišču srednje kmetijske šole v Rakičanu. Že sama šola kot taka predstavlja močno tradicijo izobraževanja in ustvarjanja zgodovine. Šola ponuja različne vrste programov izobraževanja in je tako regijsko, kot tudi izven meja precej prepoznavna. Nenehno se prijavljajo na različne projekte, ki so nekako rdeča nit izobraževanja mladih v naglici našega vsakdanjika. Podeželje ima veliko kulturnega, duhovnega, materialnega in etnografskega bogastva. S pomočjo sodelujočih bi radi le to odkrili in jih razkrili širši javnosti. Že star pregovor pravi: Tisti, ki ne živijo s preteklostjo in ne živijo sedanjosti, niso vredni prihodnosti. Festival je postal tradicionalen tudi zato, da bi intenzivno ohranjali izročilo in s tem zanamcem in mladim, pa tudi tistim, ki so te stvari že malo pozabili, osvežili spomin. Na tem festivalu so nastopile tudi Ljudske pevke iz Dokležovja s pesmima Orač in Mlatci. Ker pa je bila letos prireditev tekmovalnega značaja, so se morale ekipe oz. društva pošteno potruditi. Nastopajočim je tričlanska komisija ocenjevala pristop k izvedbi običaja in petja ter predvsem izvirnost. Šola si prizadeva, da bi vsakoletno srečanje postajalo vse bolj avtentično in bi se lahko predstavili tisti pravi ljudski akterji, ki se z prikazovanjem ljudskega izročila ukvarjajo. Za konec naj dodam še to, da veliko k ohranjanju tradicije lahko pripomoremo sami. Takšnim stvarem je potrebno le prisluhniti in se v njih vživeti. Leon KUZMA KULTURA, DRUŠTVA 4. REGIJSKI FESTIVAL OHRANJANJA LJUDSKEGA IZROČILA V RAKIČANU Prikaz ročnodelskih izdelkov (košare, prtički, razne rože, izdelki iz slame) Skupina nastopajočih iz Lipovec Srednja kmetijska šola Rakičan je v petek, dne 20. maja 2005, organizirala 4. regijski festival ohranjanja ljudskega izročila. Na vabilo za sodelovanje smo se odzvali v Turističnem društvu Lipovci tudi letos. Na festivalu, ki je v lepem in sončnem popoldnevu pritegnil večje število obiskovalcev, smo prikazali izdelovanje ročnodelskih izdelkov in tradicionalnih izdelkov iz slame. Program, ki ga je začel s pozdravnim govorom ravnatelj šole, prof. Štefan Smodiš, za njim pa še župan občine Dobrovnik, Marjan Kardinar, se je odvijal v prijetnem vzdušju. Na odru se je zvrstilo 14 skupin iz različnih krajev z levega in desnega brega reke Mure. V Turističnem društvu Lipovci smo za nastop organizirali skupino 18 članic in članov, mladih in starejših. Prikazali smo običaj, kako so nekoč hodili “vougledi”, kjer so pred poroko veliko vlogo odigrali starši bodoče neveste in ženina. Prav je, kot je povedal ravnatelj šole v uvodnem govoru, da se na festivalu želi ugotoviti izvirnost vsebine ljudskega izročila. Zaradi tega je nastop vsake skupine spremljala in ocenjevala elemente izvirnosti 3-članska strokovna komisija. Na koncu pestrega in raznolikega programa je vsaka skupina prejela priznanje za sodelovanje in tudi priznanje, če je sodelovala ali na razstavi starih obrti ali prikazovala izdelovanje ročnodelskih izdelkov. Naša skupina, TD Lipovci, je prejela dve priznanji. Napovedovalka in ravnatelj sta poskrbela, da je bilo seveda najbolj napeto pred podelitvijo pokala za najbolj izvirno predstavo ljudskega izročila, ki so ga prikazovale skupine. Po odločitvi strokovne komisije sta ravnatelj in najboljša učenka šole podelila zmagoviti pokal za izvirnost ljudskega izročila Turističnemu društvu Lipovci. V našem taboru je zavladalo zasluženo veselje. Ideja, delo in trud so bili poplačani. Vsi zadovoljni in z dragocenim pokalom smo se vrnili v domačo krajevno skupnost. Člana lipovske skupine Vera Bezjak in Štefan Koren (prva in drugi z desne) sprejemata zmagoviti pokal Janko BEZJAK POZDRAVLJAM TE, CVETOČI MAJ! S temi besedami so nas prijazno povabili na medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo v Črenšovcih 28. maja 2005. Srečanje je potekalo pod pokroviteljstvom javnega sklada za KD, območna izpostava Lendava, v sodelovanju s KD Črenšovci. Ob tej priložnosti bi pohvalila organizatorje, ki so se zares potrudili in nas prijazno sprejeli v lepo okrašeni dvorani, ki je bila skoraj premajhna za vse nastopajoče in obiskovalce. Vse prisotne je pozdravil župan Törnar in zaželel prijetno KULTURA, DRUŠTVA dobrodošlico. Moderatorka je uspešno napovedovala program in ga povezovala z izbranimi besedami. Vseh dvanajst skupin je poželo velik aplavz občinstva in ocenjevalcev. Seveda, saj so to bile že izbrane skupine na občinskih in medobčinskih srečanjih severovzhodne Slovenije in je bila udeležba v Črenšovcih zanje velik uspeh. Izbor za srečanje je sestavil strokovni sodelavec Branko Fuchs, ki je imel kar težko nalogo. Če povem samo za naše področje, kjer je na srečanju v Šalovcih nastopilo štirinajst skupin in sta se naprej uvrstili le dve: pevci iz Porabja in naša skupina. Tako smo na odru v Črenšovcih slišali dvanajst skupin: 1. Pevke ljudskih pesmi Grlice iz Pernice 2. Pevke iz Dokležovja - DPM 3. Trio s citrami - KD Črenšovci 4. Ljudske pevke Društva upokojencev iz Maribora 5. Godca viž - Franček in Berti iz KUD Gradišče na Kozjaku 6. KD Petőfi Sandor iz Dobrovnika 7. Društvo ljudskih pevk iz Apač 8. Godci ljudskih viž 3 x 2 iz KUD Pernica 9. Pevki ljudskih pesmi Ana in Romana - KUD Gradišče na Kozjaku 10. Ljudski godci iz Črenšovec 11. Ljudski pevci iz Gornjega Senika - Zveza Slovencev na Madžarskem 12. Tamburaško društvo Drotmantraši iz Radenec Ob zaključku so vse skupine dobile priznanja s skromnim darilom in rožico. Vsem nastopajočim se je zahvalil Rajko Stupar iz območne izpostave Lendava in predsednik KD Črenšovci. Ves program pa je skrbno spremljal dr. Igor Cvetko, muzikolog in sodelavec etnografskega muzeja v Ljubljani, ki je bil v vlogi selektorja. Iz dvorane smo se gostje in nastopajoči preselili v gostišče Gaj v Odrance, kjer je sledil uradni del - razgovor o nastopu, ki ga je opravil selektor s svojimi sodelavci. Pohvalil je vse nastopajoče, saj se je v dvorani slišala pristna, žlahtna ljudska pesem, in prireditev kot celoto. Izvedba oz. nastop skupin je bil pristen, čeprav je bilo pri nekaterih skupinah že čutiti pridih zborovskega petja in pri godcih preveč profesionalizma. Seveda so prav te skupine pri poslušalcih požele buren aplavz, ker so znale publiko nasmejati. Vendar se z ljudsko pesmijo ne da sprenevedati, saj mora biti zapeta čimbolj ljudsko in pristno, tako, kot če bi jo peli zase doma. Vsi, ki gojimo ljudsko pesem, se moramo zavedati, da smo USTVARJALCI, ki bodo s svojim petjem ohranili naše ljudsko izročilo še našim zanamcem. In ponosni smo lahko na to, saj je na tem majhnem koščku naše domovine veliko pevcev in godcev, ki to izročilo negujejo in ohranjajo. Še posebno smo lahko ponosni na naše Slovence v Porabju, ki s pesmijo ohranjajo slovenski jezik in širijo pesem tudi med mladino. Prav gotovo si zaslužijo vso pohvalo. Vsem skupinam je zaželel še veliko lepih trenutkov ob petju in igranju viž ter veliko uspehov. Republiško srečanje, ki bo prerez vsega dela pevcev ljudskega petja v Sloveniji, bo oktobra v Šmartnem na Pohorju. Seveda se nismo razšli in poslovili, dokler ni izzvenela iz grl pevcev pesem, ki se je razlegala v lepo majsko noč: Nocoj je ena luštna noč, ko mesec sveti celo noč ... Marija ZVER OBČINSKA REVIJA LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV V občini Beltinci skrbimo dovolj dobro za promocijo kulture in ohranjanja ljudskega izročila. V ta namen organiziramo vsako drugo leto občinsko revijo ljudskih pevcev in godcev. V letu 2005 je bila revija 6. maja v telovadnici osnovne šole Beltinci. Po dve pesmi so zapele vse skupine ljudskih pevk in pevcev iz krajevnih skupnosti občine Beltinci. Poleg skupin domače občine so na reviji KULTURA, DRUŠTVA nastopili še gostje iz Turnišča, Bistrice in Žižkov. Revija je pokazala bogat in raznolik zaklad ljudskega izročila, ki ga skupine skrbno negujejo in ohranjajo. Nekatere so poskrbele tudi za trajni zapis na kasete in CD-je kot dragoceno zapuščino bodočim rodovom. Nastopajoče skupine je pozdravil župan občine Milan Kerman in jim izročil listino zahvale za sodelovanje in šopek. Za zaključek nastopov je izzvenela skupna pesem vseh navzočih v dvorani Spet kliče nas venčani maj ... Pestra vsebina revije je minila le z eno lepotno napako: ni bilo prisotnega niti enega ljudskega godca. Janko BEZJAK BELTINSKA FOLKLORA NA GOSTOVANJU V BOSNI IN HERCEGOVINI Nekaj naših folkloristov z domačinko Folklorna skupina KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA BELTINCI se je 27. in 28. maja udeležila Mednarodnega folklornega festivala pod imenom “Amateri svome gradu” v Bosni in Hercegovini. Festival, ki se prireja že dlje časa, se je tokrat odvijal v športno-rekreativnem centru v Drvarju ob obeležitvi 60. obletnice zmage nad fašizmom. Nekoč Titov Drvar, eno izmed najlepših mest v bivši Jugoslaviji, je imel več kot 25.000 prebivalcev. Znan je bil po lesni, papirni, kovinski in drugi industriji, krasila pa ga je tudi, vsaj tako pravijo domačini, prekrasna kulturna dvorana, ponos vseh Drvarčanov. Po vojni na Balkanu pa je le še njegova senca. Kulturna dvorana je tako kot vse ostale javne zgradbe porušena, industrija je propadla, ljudje pa se kljub temu počasi selijo nazaj in si urejajo svoje domove. Stanovanjskih blokov je v Drvarju zelo malo, v glavnem prevladujejo zasebne hiše, kakršno je tukaj nekoč imel tudi Tito. Zdi se, da so od vsega lepega v Drvarju ostali samo ljubeznivi, prijazni in zelo gostoljubni ljudje, ki so v času festivala zelo dobro poskrbeli za naše počutje. Festival Amateri svome gradu se je odvijal dva dni. Prvi dan, v petek zvečer, je bil večer namenjen mešanim instrumentalnim in folklornim skupinam. Nastopila je tudi naša skupina s spletom: “Plesi ob žetvi”, svoj solistični nastop pa je imela tudi banda na večernem koncertu. Po nastopu smo se več ali manj vsi folkloristi zbrali v istem lokalu na glavni ulici in skupaj z domačini oz. našimi hišnimi gostitelji slavili uspešen prihod in nastop na festivalu. Domačini so bili zelo prijazni, v poznih urah so prišli po nas in nas odpeljali v svoje domove, kjer smo prespali. Program drugega dne se je začel že zgodaj zjutraj, s tipičnim zajtrkom seveda. Moj gostitelj mi je celo sam povedal, da resda nimajo veliko, vendar pa vse tisto, kar imajo, tudi ponudijo. Tako smo na mizi imeli poleg vsega ostalega tudi tradicionalni kajmak, ponudili, celo večkrat, pa so nam njihovo domačo rakijo. Porušen kulturni dom KULTURA, DRUŠTVA Pečina, kjer je imel Tito svoj štab Sledil je ogled izvira reke Une, ki je 30 km oddaljena od samega mesta. To je bila priložnost za sprostitev ob prekrasnih slapovih te reke, ki so pršili vodo naokrog in nas malce ohladili. Na poti proti prizorišču večernih koncertov smo se še za hip ustavili ob Titovi skali, ki je verjetno vsem znana po legendi Luxa, ovčarja, ki naj bi rešil Tita. Pozno popoldan pa so se začele priprave na večerni nastop, še prej je bila degustacija tradicionalnih jedi. Na večernem koncertu so poleg naše in domače skupine nastopili še gostje: KUD Mladost iz Makedonije, folklorna skupina “Marija Bursač” iz Srbije in Črne Gore, folklorna skupina iz Rijeke, in vokalna ženska skupina Vidovo Selo. Sam program se je začel s povorko vseh nastopajočih in prihodom na oder ob bučnem aplavzu gledalcev. Naša skupina se je tokrat predstavila kar z dvema spletoma prekmurskih plesov, ki so bili vsekakor nekaj posebnega in čisto drugačnega za domačine, namreč plesi vseh ostalih skupin in domače skupine so si zaradi zgodovinskih dejavnikov v glavnem zelo podobni. Vzdušje pred in po nastopu je bilo prekrasno, tako med nami beltinskimi folkloristi, kakor tudi med vsemi ostalimi. S podelitvijo priznanj mentorjem vseh skupin se je 3 ure po začetku koncerta uradni del tudi končal. S tem pa se je najlepši šele začel. Začela se je namreč prava “fešta”. Domačini so nam na mizo prinesli presetino in pijačo, na odru pa se je pripravila glasbena skupina. Sledilo je verjetno kar največje presenečenje v času festivala. Takoj, ko se je pojavila glasba, so se vsi domačini, ki so bili tam zbrani, v trenutku nagnetli na oder in brez prestanka plesali kolo debelo uro. Čeprav so Drvarčani prizadeti zaradi vojn tako v materialnem kot duhovnem smislu, čeprav je glasbi sem ter tja ušel kakšen ritem in dur, so veselo plesali, kot da bi bili najsrečnejši na svetu. Ob pogledu na plesišče nas je zasrbelo v petah in pridružili smo se njim in njihovemu “igranju kola”. Po polnoči se je na žalost zaradi odhoda domov naša zabava končala. Pot domov po napornem večeru je potekala mimo brez zapletov, razen na hrvaški meji, ko nas je jezna carinica (ljubosumna, ker je Slovenija v EU) z neupravičenim razlogom zadrževala skoraj pol ure. Upamo, da se bomo lahko našim gostiteljem oddolžili v času letošnjega folklornega festivala, na katerem bodo s svojim bogatim programom zagotovo navdušili. Dragica KOLARIČ Del domače FS Drvar KULTURA, DRUŠTVA DELOVANJE KUD MELINCI Kulturno-umetniško društvo Melinci deluje že kar nekaj časa in se lahko pohvali s kar nekaj uspehi. V letošnjem letu je dosedanjemu vodstvu društva potekel mandat, zato je na rednem letnem občnem zboru bilo izvoljeno novo vodstvo, društvo pa je pridobilo tudi nekaj novih članov. Ti bodo pomagali pri delovanju društva, v raznih sekcijah, ki delujejo, predvsem pa pri moškem in mešanem pevskem zboru. Zaradi bolezni dosedanji zborovodja Andrej Maroša zborov več ne more voditi. Tako je vodenje moškega zbora prevzel mladi zborovodja Boštjan Baša, vodenje mešanega zbora pa naš rojak Nace Duh. Slednji je izrazil tudi željo po ustanovitvi otroškega in mladinskega pevskega zbora, v katerih bi se kalili bodoči člani mešanega pevskega zbora Melinci. Novima zborovodjema in tudi novim članom zborov želimo uspešno delo in odmevne rezultate. K sodelovanju pa vabimo še več novih članov, ki imajo voljo in so pripravljeni svoj prosti čas nakloniti ohranjanju tradicije zborovskega petja v naši vasi. Jožica KOHEK PREDSTAVITEV KASETE BRATONSKI ZVON 11. 06. 2005 smo člani MPZ KUD Števan Kuhar širšemu občinstvu predstavili kaseto in CD z naslovom BRATONSKI ZVON. Na njej je 15 pesmi, od katerih je 6 pesmi našega rojaka Števana Kuharja - zbiratelja in hranitelja kulturne dediščine. Predstavitev je bila v domači cerkvici, kjer sta mašo za pokojne pevce darovala g. Rogač in g. Sušec. V goste smo povabili ljudske pevke iz Lipovec, ki so iz svojega bogatega repertoarja zapele nekaj pesmi. Zapel pa je tudi naš mladi pevski zbor pod vodstvom Maje Balažic, ki nastopa že nekaj časa. Predstavitvi kasete sta prisostvo- vala tudi župan občine Beltinci Milan Kerman in predsednik sveta KS Bratonci Martin Virag. Oba sta pevcem za odpete pesmi izrekla pohvalo in potrdila, da kulturno izročilo našega kraja ne bo izumrlo, saj za to znamo poskrbeti tako starejši kot tudi mlajši pevci. Emilija SRAKA KULTURA, DRUŠTVA “14. BÜJRAŠKI DNEVI” Organizator prireditve: KS Ižakovci v sodelovanju z vsemi društvi v vasi Čas prireditve: 12. 08. - 14. 08. 2005 Prostor prireditve: “Otok ljubezni” Ižakovci PROGRAM Petek, 12. 08. 2005 • VEČER Z ETNO SKUPINO “HALGATO” Sobota, 13.08.2005 • DAN LJUDSKE GLASBE, LJUDSKE KULTURE IN KULINARIKE • OKROGLA MIZA • PRIKAZ BÜJRAŠTVA, MLINARSTVA, BRODARSTVA • LJUDSKI GODCI IN PEVCI • TRIJE “PUNKTI” S PONUDBO IZVIRNIH JEDI • LJUDSKA IGRA (zvečer) • MITOLOŠKA PREDSTAVA (ob 22.00 uri) • DRUŽABNO SREČANJE S SKUPINO “ZAPELJIVKE” Nedelja, 14.08.2005 • BUDNICA • SVETA MAŠA • POZDRAV KS IŽAKOVCI MARJANA ZVERA IN ŽUPANA OBČINE BELTINCI MILANA KERMANA • ČASTNI GOST PROF. DR. JOŽE BALAŽIC, PREDSTOJNIK INŠTITUTA SODNE MEDICINE FAKULTETE V LJUBLJANI • ZABAVA Z ANSAMBLOMA “ŠTRK” IN “CELJSKI VITEZI” • KRAJŠI KULTURNI VLOŽKI POSAMEZNIKOV IN SKUPIN • DRUGA PREDSTAVA LJUDSKE IGRE DOMAČA KULINARIKA • DRUŽABNO SREČANJE OB DOBRI GLASBI, HRANI IN PIJAČI ŠOLA SKORAJ BO ZAPRTA “Šola skoraj bo zaprta, čez poletje vsak od nas bo po svoje kolovratil skoz veseli prosti čas” Mesec maj, mesec mladosti, radosti in veselja ter zaljubljenosti. Za vse nas, ki gulijo šolske klopi, pa naznanja, da se približuje junij, ko se bodo zaprla šolska vrata in se pričele počitnice. Seveda, vsi smo si jih pošteno zaslužili, učenci in učitelji. Res je bilo natrpano, to zadnje šolsko leto, ko se bomo dokončno poslovili od osnovne šole in jeseni postali srednješolci. Kar zavrti se mi v glavi, če pomislim na številna tekmovanja, ki so se vrstila v vseh teh mesecih. Za začetek otroški parlament na temo “Mladi in EU” - najprej šolski, nato medobčinski in regijski v Gornji Radgoni. Tam so določili delegate za republiški parlament. Tudi sama sem bila med njimi in tako smo v Ljubljani sodelovali mladi iz celotne države. Tam smo izpostavili veliko vprašanj in problemov, ki nas žulijo. Kajti Evropa se prične že v družini, v razredu, v skupnosti sošolcev, prijateljev, v lokalni skupnosti... Pravica do sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na posameznikovo življenje, je ena izmed temeljih človekovih pravic (s tem tudi otrokovih). Zagotovljena je tudi v 12. členu Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Sprejel nas je tudi varuh človekovih pravic, Matjaž Hanžek. Letos je minilo eno leto od vstopa Slovenije v EU in tudi mladi si prizadevamo, da bi se s svojim znanjem čim uspešneje vključili v evropske tokove. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti materinega jezika, ponosni moramo biti na to, da smo Slovenci. Kako lepo zveni naša pesem: “Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pesto- vala...” Pa naj bo dovolj o tem, saj je bilo v šoli še mnogo drugih stvari (tekmovanja v zgodovini, biologiji, matematiki, materinem jeziku ...). Tudi letos je potekalo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Prebrati sem morala knjigo Mateta Dolenca Ozvezdje Jadran (kar precej zahtevna za povprečnega bralca). Knjiga nas ponese na morje, skupaj s pisateljem podoživlja bralec morsko dno, podvodni ribolov in skupaj z njim hrepeni po nedosegljivem. Knjigo sem kar večkrat prebrala, da sem jo lahko razumela. Tako sem odkrivala njeno zgradbo, vsebino in slikovitost jezika. Spoznala sem Jadransko morje in se skupaj s pisateljem spuščala v njegove globine. Nekatere predele Jadrana sem že sama poznala, zato mi je bilo ob branju toplo, ko sem skupaj s pisateljem potovala v njegovo ozvezdje. Ja, pa še bralne značke (slovenski jezik, angleški jezik, res naporno)! Najbolj stresno pa je bilo za vse nas eksterno preverjanje znanja. Nestrpno smo pričakovali rezultate, čeprav smo približno vedeli že po prvem pisanju, kako je šlo. Vmes smo se morali vpisati še v srednjo šolo in tako nam dela res ni zmanjkalo. Kar veliko je bilo potrebno delati in se učiti, da smo sedaj na koncu poti, ko stojimo na razpotju, ki nas pelje v srednjo šolo, lahko zadovoljni. Bilo je naporno, vendar lepo in se je splačalo. Kar žal nam bo, ker se bomo poslovili od vseh, ki so nas v teh letih šolanja spremljali, nas učili in nam stali ob strani. Toda tako pač mora biti, saj je življenje eno samo poslavljanje. In to slovo nam bo vsem ostalo v lepem spominu. Kajti “življenje, to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.” Tina ZVER KULTURA, DRUŠTVA NOVA PRELOMNICA Vsak posameznik se v življenju srečuje z mnogimi življenjskimi prelomnicami in izzivi, ki jih mora premagati sam. Ena takih prelomnic zame je bila vstop v srednjo šolo oz. Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer. Od starejših dijakov sem večkrat slišala razne zastrašujoče reči, češ, boš že videla, kaj bo. Profesorje so opisovali kot prave agresorje ter strah in trepet dijakov. Zato sem z nekakšnim strahom pričakovala prve šolske dni. Prvi teden so nas - fazane - krstili brez izjem in miloščine. Ta teden smo domov hodili naličeni kot maškare. Spoznala sem svoje profesorje, ki niso bili prav nič podobni opisom starejših dijakov. Vsi profesorji so si popolnoma različni in vsak ima svoje muhe, vendar na njihov odnos do nas vpliva naš odnos do njih. Včasih je isti profesor kot nepopustljiv tiran, drugič kot milostljiva ovčka. Dobila sem tudi nove sošolce in po nekaj dneh se mi je zdelo, kot da se poznamo že celo življenje. Smo zelo povezan razred, vsi si pomagamo, držimo skupaj, včasih tudi skupaj kaj ušpičimo in nikoli ne dovolimo, da bi se nam godila krivica. Tako sem preživela srečno vse teste in z ocenami sem zelo zadovoljna. Saj ni tako težko, le čas si moraš dobro razdeliti in tako ti ostane tudi dosti prostega časa. V tem letu sem doživela veliko srečnih in manj srečnih trenutkov, a na koncu je užitek toliko večji. Kmalu se bodo začele brezskrbne počitnice, ko bom knjige za nekaj časa zaprla in se prepustila lenobi. Nabrala si bom novih moči za naslednje šolsko leto, ki bo gotovo prav tako pestro kot prvo. Do takrat pa uživajmo poletje, kolikor se le da! Maja FRAS 10. OBLETNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MELINCI Društvo upokojencev Melinci je v soboto 21. 05. 2005 praznovalo 10. obletnico obstoja. Pred 10. leti smo bili del društva upokojencev Beltinci. Želja po samostojnem društvu, po društvu, ki bi bilo “doma”, ki bi nam bilo bližje, v katerega bi se lažje vključevali, v katerem bi bilo lažje zadovoljiti posamezne potrebe upokojencev, je bila tako močna, da je bil 6. januarja 1995 na zboru občanov KS Melinci sprejet sklep, da se bo ustanovilo samostojno društvo upokojencev na Melincih. Tako je bil 27. januarja 1995 ustanovni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni vsi potrebni organi društva. Za ustanovitev DU Melinci so posebej zaslužni že pokojni Jože Forjan, takratni predsednik KS Melinci, Štefan Pintarič in Franc Dugar. Ob pomoči ostalih članov je društvo popolnoma zaživelo. Tako smo se letos s ponosom spomnili prvih in nadaljnjih korakov, ko smo se dobivali, organizirali izlete po Sloveniji in Madžarski, organizirali družabna srečanja, se aktivno vključevali v vsa dogajanja v kraju in vedno znova potrjevali, da smo upokojenci in upokojenke sposobni še marsikaj storiti samostojno ali pa smo v pomoč drugim. Tako vedno znova dokazujemo drugim in sebi, da smo poseben del slovenske družbe, tudi pomemben del evropske skupnosti. Pred desetimi leti so mi zaupali vodenje DU Melinci. Danes sem ponosna, da smo prišli tako daleč in da se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot. Vedno nam ni šlo vse gladko, včasih smo malo “porinili” in naš skupni voz je spet stekel po poti. Danes šteje naše društvo 117 članov, od teh so eni bolj drugi manj aktivni, pa to ni važno. Ko smo skupaj, nam je lepo. Za proslavitev jubileja smo se skrbno pripravili. Ustanovili smo svoj pevski zbor, v katerem poje 16 pevcev, in folklorno skupino, ki šteje 6 parov. Pevski zbor je zapel Himno upokojencev ter venček slovenskih narodnih pesmi. Zapele so tudi ljudske pevke, ki so vse članice našega društva. Folkloristi so zaplesali splet prekmurskih plesov, z veseljem pa jih je na harmoniki spremljal Marjan Horvat. Zrecitirani sta bili tudi dve pesmi, eno je napisal Jože Mesarič, član našega DU. Nastopajoči so nam nudili pravi kulturni užitek, saj je prišla vsaka izrečena beseda ali zapeta pesem ter strumni koraki naših folkloristov iz srca, kar nas je posebej bogatilo. Zaslužnim članom smo podelili KULTURA, DRUŠTVA priznanja: Rezki Škafar za 10-letno aktivno vodenje društva, Ivanu Horvatu za 10-letno aktivno delo blagajnika ter Mariji Tuškaj za 10-letno aktivno delo v upravnem odboru. Ob tej priliki smo upokojenke pripravile razstavo ročnih del, gobelinov, vezenin, kvačkanj, izdelovanje rož iz papirja in slikanja. To prireditev so nam pomagali izvesti naši sponzorji, ki so nam prijazno ponudili roko, za kar smo jih iskreno hvaležni. Posebna zahvala pa gre našemu glavnemu sponzorju, podjetju KLIMA in Martinu Forjanu. Z dobljenimi sredstvi smo nabavili nove obleke za plesalke v folklorni skupini. Upokojenke smo spekle različna peciva in na koncu proslave smo pogostili vse prisotne goste, sponzorje in člane našega društva. Ob zvokih naših dveh glasbenikov, Tončeka in Pišteka, pa smo se zabavali pozno v noč. Kot predsednica se zahvaljujem za sodelovanje vsem članom, posebej pa še tistim, ki so sodelovali pri izvedbi programa, saj so pri pripravi za to slovesnost vložili veliko ur truda. Prepričana sem, da bo naše društvo še naprej tako aktivno in upam, da bomo skupaj proslavljali še naslednje jubileje. Rezka ŠKAFAR DOŽIVETJA V DRUŠTVU UPOKOJENCEV BELTINCI Na občnem zboru društva upokojencev Beltinci, ki je bil v mesecu marcu, smo pregledali opravljeno delo v minulem letu 2004 in sprejemali programe za tekoče leto 2005. Občni zbor smo organizirali v gostišču Zvezda Beltinci. V poročilu, ki ga je podal predsednik Jože Bojnec, je navedel nekatera dela in uspehe društva v minulem letu. Omenil je, da se je društvo ukvarjalo s kolesarjenjem, tekmovanjem v ribištvu in kegljanju v Radencih. Pripravili in organizirali smo tudi regijsko srečanje za Pomurje, ki je bilo v parku pri gradu v Beltincih. Zbralo se je več kot tisoč petsto upokojencev s predstavniki društev, občin in Zveze društva upokojencev Slovenije. Bilo je zelo lepo vreme, ki je ugodno vplivalo na udeležence srečanja. V svojem poročilu je omenil med drugim tudi nabavo in razvitje praporja za društvo. Razvitje prapora smo imeli v gostilni Pri Slavi v Gančanih, udeležili pa so se ga župan občine Beltinci Milan Kerman in predstavniki stranke zveze upokojencev Slovenije. Med njimi je bil tudi naš domačin Anton Rous, ki nam je za dosežke čestital. Prapor je blagoslovil duhovnik Sušec, ki je ob tem izrekel spodbudne besede in zaželel, da bi prapor nosili ob različnih slovesnostih, manj pa ob pogrebih naših članov. Kljub dobri želji življenje gre svojo pot in v tem času je umrlo že nekaj naših članov. Med drugim smo na občnem zboru obravnavali program za tekoče leto. Ustanovili in izvolili smo predstavnike za športne dejavnosti in socialne zadeve. Žal je v tem času umrl predsednik športne dejavnosti, Pavel Perša iz Ižakovec. Vse nas je njegova smrt presenetila, saj smo računali na njegovo pomoč pri organiziranju športnih dejavnosti, posebno v ribištvu. Predvideni ribiški piknik je v mesecu juniju zaradi njegove smrti tako odpadel. V imenu društva izražamo njegovi družini globoko sožalje, predvsem njegovi ženi Štefki, katero je njegova zgodnja smrt močno prizadela. Ob koncu meseca smo kolesarili v Nedelico in se udeležili srečanja kolesarjev, ki ga prireja društvo v Turnišču. Potovali smo tudi na Dolenjsko, in sicer smo obiskali muzej Primoža Trubarja, kjer nam je predstavnik muzeja zelo obširno predstavil njegovo življenje in delo, ki ga je zapustil bodočim rodovom. Ogledali smo si tudi muzej suhe robe v Ribnici oziroma obiskali na domu družino, ki že izdeluje izdelke suhe robe. Obiskali smo tudi Gotenico, kjer je danes učni center policije. Nekoč je bil tukaj predviden objekt, v katerem naj bi bilo zaklonišče, ki bi se uporabljalo v primeru napada na našo državo. Peljali smo se tudi skozi Kočevsko Reko, kjer stoji že nova cerkev. Žal ni bila odprta in je od znotraj nismo videli. Bila je porušena v času komunizma. Na novo jo je zgradila država. Na občnem zboru smo sklenili tudi, da bomo organizirali poletno srečanje v času občinskega praznika v mesecu avgustu. Predvidevamo, da bomo tudi v bodoče ob praznikih obiskovali bolne, onemogle in osamljene člane. KULTURA, DRUŠTVA Teh je namreč vsako leto več, mladi odhajajo, starejši pa žal ostajajo sami. Sklenili smo tudi, da bomo skušali včlaniti tudi mlajše upokojence, ki prihajajo v pokoj in imajo več energije za delo v društvu. Želimo si namreč več druženja in več dela v organiziranju različnih dejavnosti. Pripravljamo se tudi na udeležbo vseslovenskega srečanja upokojencev 23. junija v Postojni. Ko bi se vračali, bi obiskali med drugim zanimive kraje na Primorskem. Rad bi omenil, da naši upokojenci zelo radi pomagajo pri različnih prireditvah po naših krajevnih skupnostih. Mislim, da je to zelo dobro, da se po naših vaseh ohranjajo različne navade in s tem se ohranja tudi tradicija naših prednikov. In na koncu vabim vse, ki še niste včlanjeni v naše društvo, da se prijavite in z veseljem vas sprejmemo medse. Jože BOJNEC PO 60-IH LETIH NA POLJANI Prekmurci pred spominsko sobo nemške kapitulacije 1945 v Topolšici 13. in 14. maja 1945 so potekali zadnji boji z umikajočo nemško vojsko ter njihovimi sodelavci na Koroškem, na Poljani. Tam je 14. maja letos potekala osrednja prireditev v čast 60-letnice teh bojev, ki so se je udeležili tudi članice in člani Krajevnega združenja borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Beltinci, med njimi tudi pripadniki 2. bataljona Prekmurske brigade, katerega borci so ob koncu 2. svetovne vojne zajeli 7 tisoč sovražnih vojakov ter veliko ostalega vojnega plena prav na Koroškem. Borci Prekmurske brigade so namreč sodelovali v blokadi umika sovražnih vojska pri Dravogradu. Na veličastni prireditvi pri spomeniku Svobodi in miru je bil slavnostni govornik minister za obrambo RS Karl Erjavec, zbrani množici pa sta spregovorila še Ivan Dolničar, nekdanji komisar XIV. divizije, ki je sodeloval v zaključnih bojih ter na pogajanjih s sovražnimi poveljniki, in predsednik ZZB NOB Slovenije, dr. Janez Stanovnik. Udeleženci proslave na Poljani so si v bližnjem kozolcu lahko ogledali priložnostno razstavo o zadnjih bojih v 2. svetovni vojni na Koroškem, skupina udeležencev Območnega združenja borcev NOB iz Murske Sobote pa si je na povratku v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu ogledala še razstavo pod naslovom In kaj je svobode cena ter v Topolšici spominsko sobo podpisa kapitulacije nemške armadne skupine E (za področje jugovzhodne Evrope), ki jo je podpisal generalpolkovnik Aleksander Löhr. Filip MATKO “PREDEN UMETNIK POSTANE PRIZNAN, MORA UMRETI!” Kdor pozna Mertükovega Tinča iz Beltinec, ve, da možakar obvlada več “meštrij”: slika in kipari, igra kitaro in poje, zbira zelišča in jih proučuje, po potrebi se loti tudi kovinarstva, ki je bilo njegov dolgoletni poklic; nekateri pa vedo tudi, da piše pravi pravcati zgodovinski roman... Kljub temu, da že več let (po lastnih izjavah) dela v “največji sodobni firmi” - med brezposelnimi - mu je dan zmeraj prekratek. Če mu je že drugega manjkalo v šestih desetletjih življenja - dolgčas mu ni nikoli bilo. Tinč šteje toliko let kot svet po drugi svetovni vojni, rodil se je namreč oktobra 1945 kot naj starejši v družini s petimi otroki, s katerimi se je ukvarjala mati, medtem ko je oče, priznan zidar, bil večinoma po grad- biščih. Izjemen talent za likovno oblikovanje je pri njem opazil že nekdanji beltinski učitelj Edvard Zorko, ki ga je bil tudi pripravljen podpreti pri šolanju na akademiji. Ker pa je prezgodaj umrl, s Tinčevo kariero v tej smeri ni bilo nič. “Oče me je kar napodil v mariborski IKŠ-TAM, da čimprej pridem do kruha. Doma je bilo namreč še četvero mlajših otroških ust...” KULTURA, DRUŠTVA Pozabljena podoba Prekmurja pred desetletji, ovekovečena na fasadi Zavčeve domačije v Renkovcih Opravil je sprejemni izpit na tej šoli za tehničnega risarja. Pa so sprejemali le dekleta, fantje so se preusmerili v “težje” kovinarske poklice. Kot kvalificirani rezkar-strugar se je zaposlil najprej v Metalni, ob delu pa je s planinci iz Tama prepešačil domala vso Slovensko transverzalo. Po šestih letih je “priromal” kot prvi svojega poklica v Panonijo v Soboto, nato čez leto dni v JLA v Gospič, kjer je zaradi dobrega in preciznega opravljanja dela v tehnični službi orožarskega arzenala izkoristil ugodnosti večkratnih izrednih dopustov in si pridobil še druga kvalitetna znanja, da so ga želeli kar obdržati v redni službi. Dandanes bi mu bilo zaradi izjemnega zaslužka, ki bi ga dobil tam, prav gotovo žal, takrat pa je mislil drugače. Mlade je izzivalo delo v Avstriji, Švici, Nemčiji ... Slednja mu je dajala kruh nekaj let, delo je bilo trdo, vendar pošteno plačevano. Tam je našel tudi svojo življenjsko sopotnico Marijo, s katero sta se po rojstvu drugega otroka vrnila domov v novozgrajeno hišo. Plača v Panoniji seveda ni bila tako dobra kot v tujini, pa tudi dolgo ni delal tam, ker so “botri” ali “grobarji”, kot imenuje povzročitelje in izvajalce stečaja, ki delavcem ni pustil ničesar, saj je bilo treba poplačati upnike, pa niti za te ni bilo zadosti denarja. “Prizadelo me je, ne tajim. Dolgo se nisem mogel sprijazniti z usodo. Pa sem zavihal rokave in začel slikati in restavrirati zidne podobe z največjo vnemo. Pri tem sem dolžan veliko zahvalo pokojnemu župniku Škrabanu, ki me je nagovoril za preslikave kapelic po naši občini. Ko sem tako postal že neke vrste sam svoj mojster, se je začelo moje popotovanje po domačih in tujih kapelicah in vaških domovih. Poletja sem prebijal ob le-teh, pozimi pa sem popravljal in rezljal kipe in slikal na platno ... V 14-ih letih, kar sem bil v evidenci zavoda za zaposlovanje, mi niso ponudili dela niti enkrat. Bilo mi je pogodu, čeprav sem si sam plačeval prispevke za socialno varnost. Delal sem od zore do mraka, a delal sem tisto, kar me je veselilo. Nikoli nisem zaslužil za avto, čeprav imam izpit, nisem nikoli vozil. Ko je morala predčasno z dela tudi žena, pozneje še hčerka, ko sem se srečal s skromno pokojnino, sem vedel, da moram še naprej “kece malati” in le moliti, da mi da Bog dovolj zdravja...” Kakšnih 200 podob pokrajine, raznih etnoloških prizorov in portretov različnih osebnosti visi po Avstriji, Švici, Nemčiji, Hrvaški in Sv. Florjana, zaščitnika pred ognjem, ki ga najdemo na pročeljih gasilskih domov in naših bivališč, je Tinč naslikal v več podobah tudi za gasilski koledar KULTURA, DRUŠTVA Sloveniji, ki so nastali pod njegovim čopičem. Nad šestdeset kapelic in cerkva po Sloveniji je poslikal ali restavriral okrasje, gasilskih domov in stolpov s sv. Florjani, ki so tudi že večkrat našli mesto v gasilskem koledarju, sploh ni moč prešteti. Svoja platna je razstavil na nekaj razstavah umetnikov-amaterjev, nikoli pa mu ni zmanjkalo pripravljenosti in humoristične žilice za priložnostne risbice, namenjene družabnostim ob zabavah ali obletnicah. “Število restavriranih kipov, kipcev, križev in betonskega kiča je tolikšno, da bi lahko korakali tesno drug za drugim od Beltinec do Odranec,” pravi v šali. Slednje si obnavlja predvsem s kitaro in pesmijo. Meni, da je edini Meksikanec v Pomurju ali celo v Sloveniji, ki zna na pamet zapeti in zaigrati blizu 400 izvirnih mehiških melodij v španščini, slovenščini in hrvaščini, med njimi pa so tudi nekatere lastne kompozicije. Sam Alberto Gregorič, s katerim sta v stikih, mu je svetoval pri tem. Nabavil si je originalni kostim za tovrstnega pevca in si pustil rasti celo brke. “Komaj čakam na otvoritev kulturnega doma v Beltincih. Takrat bi si štel v veliko čast, če bi lahko izvedel solo koncert meksikanske glasbe, seveda zastonj, saj verjamem, da je tako trdno v meni ta glasba, kot tudi v drugih.” Nadel si je tudi umetniško ime: El Tincho. Treba je dodati, da že skoraj dve desetletji igra tudi v ansamblu “za dušo” - pri beltinskih Paktregarjih, ki občasno znajo poskrbeti za pravo vzdušje na manjših “feštah”, kjer imajo ljudje radi ljudsko in “večno zeleno” glasbo. Tinčeva velika ljubezen je narava, posebno domače Jaušje, kamor zahaja predvsem nabirat zdravilne rastline. Že trideset let zbira tudi recepte za pripravo zdravilnih napitkov in domačih pripravkov, kupuje knjige na to temo, ureja zbirke izrezkov iz časopisja, izdeluje domači kis ... Vse to mu “polni baterije” za novo likovno oblikovanje in duševni mir. Zadnjih sedem let je namenil veliko časa za pisanje zgodovinskega romana o Atili, “biču božjem”. Učil se je zgodovine, nabavljal vire o njem, kmalu - upa - ga bo mogoče brati, kakor tudi lastno biografijo “Moja slikarska pot”, ki jo bo najbrž lahko napisal. Načrtuje knjigo o zdravilnih rastlinah na osnovi svojih spoznanj in morebiti še kaj. Vsekakor pa vzorno vodi dokumentacijo o svojem delu in uspehih. Ker nima avta, se vozi s kolesom, zato je povsem naravno, da je dejaven član društva starodobnikov-ljubiteljev starih koles DIMEK Beltinci. “Vandranje z njimi me sprosti in vrne v stare, srečne čase. Nikamor ne hitim, za vse in vsakogar imam čas, tudi za svoje vnuke ... V tridesetih letih ukvarjanja z umetnostjo sem spoznal mnogo ljudi, jim gledal v duše. Bil sem večkrat lačen in žejen, utrujen do onemoglosti, zmrzoval sem in se potil, preklinjal in molil, da bi se lahko na koncu veselil in zahvalil Bogu, kakor me je učila materina vera, kot moja popotnica in uteha v življenju. A slabe stvari so pozabljene, dobre hranim v srcu. Vse svoje ustvarjalnosti nisem nikoli oglašal z velikim zvonom, a sem neizmerno zadovoljen z vsem, kar sem napravil v življenju. Hvaležen sem tistim, ki so mi poma- gali, ne hudujem se več na tiste, ki so mi obrnili hrbet. Navsezadnje mi je bilo tako usojeno. Zdaj vem, da drži ljudski rek, da Bog tudi tistega lahko kdaj tepe, ki ga ima rad. Tak tepež krepi in mehča človeško srce. Šele ko umetnik umre, postane znan in slaven,” sklene svoje razmišljanje in hiti kosit travo za zajčke, ki so jo mladi pozabili. Pa še novi “črep” za nekega Abrahama bo treba naslikati, da se posuši do slavja, bezeg v Jaušju ima ravno prave cvetove ... Prepričani smo, da lahko našemu Tinču zaželimo ob življenjski obletnici še vsaj tolikšno porcijo zdravja in življenja, kakor jo je užil doslej. Tisto v zvezi s slavo pa - ni pomembno, glavno je, da počneš tisto, kar te zadovoljuje in sprošča, ob tem pa koristi tudi drugim. Milan ZRINSKI Tinča je večkrat mogoče videti na “višjem nivoju”. Brez odrov, opažev in lestev, kot ta ob obnovi križa v Beltincih, višina seveda ni dosegljiva. KOLESARSKI KLUB TIM MLIN BELTINCI Kolesarski klub Tim Mlin Beltinci je sezono začel z organizacijo potopisov v beltinskem gradu. V marcu smo tako gostili domačinko Sonjo Virag, Tadejo Potočnik z Ptuja in Ksenijo Vojakovič iz Kostanjevice. Dekleta so več kot dva meseca preživela v Južni Ameriki, natančneje v Peruju ter Boliviji. Bogato slikovno gradivo so popestrile z zanimivimi zgodbami z njihovega avanturističnega potovanja. V mesecu aprilu je bila dvorana beltinskega gradu ponovno polna, tokrat so obiskovalci spremljali potopis Transibirske železnice. Tomaž Tratnjek iz Gančan je opisal dobrih 8.000 km dolgo pot od Pekinga do Moskve. ŠPORT Za pravilno meritev in start sta skrbela g. Janža Ludvik in Sreš Tomi Po dobrih sedmih urah vožnje smo prispeli v Podravsko Slatino Osnovna dejavnost kluba je seveda kolesarjenje in tako smo po zimskih pripravah v radenskem fitnesu začeli z individualnimi in tudi skupinskimi kolesarjenji. Skupinske vožnje ob nedeljah so postale del našega druženja, prepoznavnost članov, katerih število je preseglo 40, pa je z novimi rdeče-modrimi majicami sedaj še večja. Trije člani v zasedbi Jože Slavic, Štefan Maučec in Leon Mihalič smo se za prvomajske praznike podali na 400 km dolgo pot do Podravske Slatine in nazaj. Vmes smo imeli seveda en dan počitka, na poti nazaj pa smo se ustavili v Koprivnici, kjer so na trgu odkrili spomenik v čast 100-letnice tamkajšnjega kolesarstva. 28. maja smo za člane KK TIM MLIN Beltinci organizirali kronometer na razdalji Beltinci-Bistrica-Beltinci. V vročem in soparnem vremenu se nas je zbralo 22 članov. Rezultati na 10,6 km dolgi progi so bili naslednji: Kategorija A (cestna kolesa) Ime in priimek Čas Povprečna hitrost 1. Dominik Šteiner 0:17:27 36,87 km/h 2. Leon Mihalič 0:17:53 36,28 km/h 3. Borut Horvat 0:17:57 36,20 km/h Kategorija B (treking kolesa) Ime in priimek Čas Povprečna hitrost 1. Boštjan Premoša 0:19:44 32,72 km/h 2. Marko Janža 0:21:01 30,27 km/h 3. Janez Balažic 0:21:45 29,65 km/h Kategorija C (ženske) Ime in priimek Čas Povprečna hitrost 1. Alenka Premoša 0:21:06 30,20 km/h 2. Urška Sreš 0:21:51 29,57 km/h Najboljši so prejeli pokal Leon MIHALIČ MEDOBČINSKA VETERANSKA LIGA MALEGA NOGOMETA BELTINCI 2004 / 2005 Z zaključnim turnirjem v Melincih je bila končana tretja tekmovalna sezona v medobčinski veteranski ligi malega nogometa, ki jo vodi Športna zveza Beltinci. Sodelovalo je 8 ekip iz 4 občin. V prvenstvu je zmagala veteranska ekipa KMN Beltinci, ki je osvojila 32 točk, pred ekipo Odranec in ekipo Melinec, ki sta na drugem oz. tretjem mestu osvojili 31 točk. Četrti so bili veterani iz Lipe s 27 točkami. Ekipa Bolero Bistrica na petem mestu je zbrala 17 točk, sledijo pa ekipe Ižakovec, Polane in Gančan. Najboljši strelec prvenstva je bil Jože Žugelj iz ekipe Bolero Bistrica, ki je dosegel 41 zadetkov. Na zaključnem turnirju, ki je bil 28. 5. 2005, je zmagala ekipa Odranec pred ekipama Polane in Lipe. JoP Veteranska ekipa KMN Beltinci, prvak medobčinske veteranske lige malega nogometa TURIZEM REKREACIJSKI POHOD V LIPOVCIH Rekreativnih aktivnosti človeku na podeželju nikoli ne zmanjka. Vsakodnevno delo je dobra rekreacija, velikokrat celo preveč naporna. Mnogokrat je potrebna drugačna vrsta sprostitve. Ena izmed mnogih je skupinski pohod, ki ni zgolj rekreacija, ampak tudi oblika druženja ljudi. Takšen rekreativni skupinski pohod smo v Turističnem društvu Lipovci načrtovali in opravili 27. aprila v tem letu. Izbrali smo smer Lipovci - budinski mlin (po poljski poti) - Rakičan (grad in konjušnica) -Lipovci. Med pohodom smo opazovali naravo, ki se je že učinkovito prebujala po zimskem spanju. Zelo zaspana so bila še nekatera gozdna drevesa. Opazno kmetovo delo na njivah letošnjega leta še ni ozelenelo. Še ni bil pravi čas. Travinje pa je bilo že odeto v čudovito svetlo zeleno predpomladno barvo. Po obronku gozda smo prispeli do kraja, kjer je nekoč deloval budinski mlin na reki Ledavi, ki je bila čista in zato polna rib. Ko je bila Ledava regulirana v industrijski odtočni kanal, so od starega mlina ostali le sledovi in lepi spomini. In mrtva voda. Torej lep dokaz, kako je človek oskrunil naravo. Tudi brvi čez regulirano Ledavo za prehod na drugo stran ni več. Pravijo, da so jo porušili zaradi varnosti oziroma dotrajanosti. In tako je ostalo. Pred leti se govorice in pobude za nov most tudi niso uresničile. Pohodniki, bilo nas je 18, smo pot nadaljevali v naselje Rakičan in v park pri gradu, kjer smo poskušali ugo- tavljati zgodovino dogodkov, ki so jim bila priča parkovna drevesa častitljive starosti. Ko bi le znala govoriti! Svoje misli smo brez pravega odgovora seveda morali preklopiti na sedanji čas. Nekoliko smo se odpočili in okrepčali s pijačo na terasi gostilne Pri grajskih konjih in korak usmerili nazaj v smeri Lipovec. Sam pohod v lepem sončnem popoldnevu je bil zares sprostitveni. Poleg tega pa družaben in vedno znova poučen v tem, da je narava naš največji zaklad, ki jo moramo spoštovati in v največji meri skrbeti za njeno zdravje. Janko BEZJAK Skupina pohodnikov na kraju nekdanjega mlina ZAKLADI PANONSKEGA PODEŽELJA Občina Beltinci trenutno izvaja tudi projekt z naslovom Zakladi panonskega podeželja, ki ga sofinancira Evropska unija. Projekt se je začel izvajati v oktobru lanskega leta, poteka pa v sodelovanju z madžarskim partnerjem Falusi Turizmus Vas Megyei Szövetsége in okoliškimi društvi: TD Beltinci, TD Bratonci, TD “Zvonček” Dokležovje, TD “Büjraš” Ižakovci, TD Lipa, TD Lipovci, TD “Brod” Melinci in KUD Beltinci. V okviru aktivnosti projekta smo do sedaj že izvedli analizo trga turistične ponudbe v občini Beltinci, oblikovana sta strategija razvoja turizma občine Beltinci 2005-2008 in načrt trženja turističnih potencialov. Kot rezultat mednarodnega sodelovanja so med drugim nastali tudi skupni turistični proizvodi, ki se bodo aktivno vključevali v promocijske aktivnosti, z vsebino projekta pa smo dopolnili tudi spletne strani občine. Marca smo izvedli delavnico na temo Dopolnilne dejavnosti na kmetiji in osebno dopolnilno delo, kjer smo poskušali motivirati brezposelne ženske in mlade za opravljanje dopolnilnih dejavnosti in s tem možnosti samozaposlovanja. Trenutno je v teku priprava prostorov za vzpostavitev turistične pisarne v beltinskem gradu, v katere se bo Zavod za turizem in kulturo preselil najkasneje v roku 2 mesecev. V teh prostorih se bo uredila tudi razstavno prodajna galerija, kjer bodo razstavljeni vsi najbolj značilni spominki občine Beltinci, ki jih bo tu mogoče tudi kupiti. V okolici beltinskega gradu bomo postavili informativno tablo z vrisanim zemljevidom ter tekstovnim prikazom turističnih točk občine, v fazi izdelave pa je tudi promocijski material skupnega obmejnega območja občine Beltinci in Železne županije na Madžarskem, in sicer: 5000 zemljevidov, ki bodo prevedeni v slovenski, madžarski, angleški in nemški jezik, 5000 katalogov turistične ponudbe s predstavitvijo naravnih značilnosti, kulturno-zgodovinskih spomenikov, etnoloških posebnosti, tradicionalnih prireditev in značilne kulinarike obmejnega območja, prav tako prevedenih v 4 jezike ter 10000 razglednic z najzanimivejšimi motivi iz turistične ponudbe. 9. julija načrtujemo študijsko potovanje na Madžarsko, kjer si TURIZEM bomo ogledali značilnosti turistične ponudbe njihovega območja ter konec julija izvedbo turističnega sejma, na katerem se bodo pred- stavile vse vasi v občini s svojimi značilnimi turističnimi potenciali in na katerega bomo povabili tudi madžarskega partnerja. Projekt se bo zaključil 31. 08. 2005. Aleksandra MESARIČ “OTOK LJUBEZNI” POSLEJ Z NOVO PONUDBO ZTK Beltinci se je poleg ostalih tekočih dejavnosti v spomladanskih mesecih osredotočil tudi na popestritev ponudbe na “Otoku ljubezni” v Ižakovcih. Zavod namreč od začetka letošnjega leta skrbi za ponudbo na Otoku, hkrati pa tudi za njegovo trženje. Ob vse večjem obisku turistov in izletnikov se je izkazalo, da je potrebno ponudbo sistematično dopolnjevati in izboljševati. Tako smo se v okviru letnega programa lotih obnove trgovinske dejavnosti v kiosku in pripravili pravno podlago za izbor gostinca, ki bo izvajal gostinske storitve na “Otoku ljubezni”. Prodaja v kiosku je na otoku pred tem že delovala, a le do decembra 2004. Od letošnjega maja pa poteka prodaja v kiosku, ki smo ga poimenovali prodajalna TULIPAN, pod okriljem ZTK Beltinci. V prodajalni Tulipan lahko odslej obiskovalci otoka ponovno kupujejo različne izdelke domače obrti, spominke, razglednice, zemljevide, različne turis- tične vodiče .... Prav tako se lahko okrepčajo, saj prodajalna Tulipan poleg naštetega nudi tudi različne vrste sladoledov in pijač v izvirni embalaži. V mesecu aprilu 2005 je ZTK Beltinci razpisal POVABILO K ODDAJI PONUDBE ZA IZVAJANJE GOSTINSKIH STORITEV NA “OTOKU LJUBEZNI” V IŽAKOVCIH. Povabilo je bilo objavljeno na spletnih straneh občine Beltinci, na beltinski kabelski televiziji, vsi gostinci s ponudbo hrane v občini Beltinci pa so povabilo prejeli po pošti. Od 15-ih gostincev, ki jim je bilo poslano povabilo, sta se s ponudbo v razpisanem roku odzvala dva gostinca: Gostilna Tonček in Gostilna Zvezda iz Beltincev. Zakasnelih ponudb ni bilo. Oba ponudnika sta izpolnjevala vse razpisne pogoje, ki jih je opredelil ZTK Beltinci v povabilu. Petčlanska komisija je za opravljanje gostinskih storitev izbrala Gostilno Zvezda (Zvezda Diana d.o.o.), ki je v svoji ponudbi bila ugodnejša, saj je za celo leto ponudila višjo najemnino. Poleg ostalih pogojev, ki jih mora gostinec izpolnjevati, je tudi ta, da mora ponudba hrane temeljiti na domači - prekmurski kulinariki. Tako bo odslej mogoče na “Otoku ljubezni” naročiti številne poslastice, kot so: büjraške jedi, bograč, koline z bujto repo, ribe, prekmurska gibanica, retaši, krapci... V prihodnosti ZTK Beltinci načrtuje bolj usklajeni razvoj “Otoka ljubezni”, zato se obetajo večje oz. manjše investicije v infrastrukturo Otoka, hkrati pa ZTK Beltinci prijavlja tudi projekte na različne državne in mednarodne razpise, ki bodo, v kolikor bodo odobreni, nedvomno znatno pripomogli k popestritvi turistične ponudbe na “Otoku ljubezni”. Elica HORVAT BÜJRAŠKA POT OD OTOKA LJUBEZNI DO IZVIRA REKE MURE V soboto, 04.06.2005, so se v ranih jutranjih urah odpravile vaščanke in vaščani Ižakovec na pot do izvira reke Mure v sosednjo Avstrijo. Zbirališče je bilo pred gostilno Ančka ob 2.30 uri zjutraj in po želji posameznika kavica zastonj na račun gostilne. V času zbiranja pohodnikov in pitja kavice pa so člani organizacijskega odbora napolnili avtobusne prtljažnike z jedačo in pijačo. Nekaj minut pred 3. uro pa smo krenili na pot s tremi avtobusi, kajti bilo nas je 150. Ta številka nam pove, kaj so ižakovsko “büjrašice” in “büjraši”. Pot nas je peljala čez mejni prehod Gederovci v smeri Graz - St. Martin -Murau in v stičišče gorovja Nizke Ture-Visoke Ture, kjer je izvir reke Mure. Takoj po odhodu iz Ižakovec se je v avtobusih pokazalo zelo prijetno vzdušje in vsi smo bili prepričani, da bo naše potovanje enkratno doživetje. Za to čudovito vzdušje so poskrbeli H muzikantje - harmonikarji in pevci za spremljavo. Po dveh krajših postankih smo po šestih urah vožnje prišli pred vhod nacionalnega parka, kjer prostega vstopa TURIZEM več ni. Tukaj smo najprej opravili zajtrk, nato pa se odpravili na pot naprej do izvira. Mlajši in močnejši so se odpravili peš, starejši pa s kombibusi, kajti peš hoje je več kot 2 uri do koče ali gostišča, kjer se lahko okrepčaš in odpočiješ. Po krajšem postanku se je pot nadaljevala še eno uro hoje po prečudoviti dolini do izvira ob stoterih soizvirčkih, ki drvijo z vrhov gorovja ali pa izvirajo kar pod nogami mimoidočih obiskovalcev. Kar človek doživlja v eni uri hoje v tej dolini tik ob vodi, se z besedami ne da opisati. Pravljico moraš doživeti, ne samo prebrati iz knjige. Do izvira so pa prišli res samo najvztrajnejši, najbolj dosledni. K lepemu vzdušju je pripomoglo tudi dopoldansko sončno vreme. Popoldanski dež pa nam je potem vse skupaj malo skalil, tako da so bili zadnji pohodniki premočeni. Vsi skupaj pa smo bili premočeni v gostišču, ko smo čakali na kombibuse, s katerimi smo se popeljali do avtobusov. Najvztrajnejši pa so se zopet vračali peš do avtobusov. Pri avtobusih smo se okrepčali s hrano in pijačo in se počasi odpravili proti domu. Po vstopu v avtobus pa najprej harmonika in pesem. Domov smo se vračali po Avstrijski Koroški preko Celovca in se v poznih popoldanskih urah ustavili na Vrbskem jezeru. Ob tem postanku ni manjkalo hrane in pijače, pa tudi kopalca v jezeru ne. Nato smo se vračali prek Dravograda in Maribora proti domu. V Ižakovce smo prispeli nekaj minut pred dvanajsto uro ponoči, veseli in zadovoljni, a precej utrujeni. Vodstvo KS in TD Büjraš Ižakovci kot organizatorja in glavna sponzorja izleta do izvira reke Mure se za malenkostne napake opravičujeta. Z zadovoljstvom pa ugotavljata, kako močni smo združeni v KS Ižakovci. Ker pa so nekateri izostali ali se tega dne niso mogli udeležiti tega potovanja, obljubljamo še enkratno potovanje v mesecu avgustu. Štefan PERŠA TURIZEM ZTK BELTINCI USPEŠEN S PROJEKTOM ZTK Beltinci je v mesecu maju 2005 prijavil projekt z naslovom “ZGODOVINA ZDRAVSTVA V POMURJU” - STALNA RAZSTAVA na Javni razpis za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju premične kulturne dediščine, ki jih bo v letu 2005 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (projektni razpis 19, oznaka JPR19-2005). Strokovna komisija za premično kulturno dediščino je prijavljen projekt ZTK Beltinci izbrala v sofinanciranje, in sicer v znesku 1.050.000,00 SIT. Omenjen projekt predstavlja I. fazo postavitve stalne razstave “Zgodovine zdravstva v Pomurju” v prostorih beltinskega gradu (trije prostori v SV traktu gradu). KRATKA PREDSTAVITEV PROJEKTA Stalna razstava bo zajemala naslednje vsebine: 1. Lekarniška dejavnost: postavitev in prikaz lekarniške dejavnosti, prodajnega prostora z avtentičnim pohištvom in opremo, postavitev laboratorija in skladišča s kletnim prostorom. V poznejši fazi predvidevamo tudi prikaz gojenja zdravilnih zelišč, pripravo in sušenje zdravilnih zelišč ter prodajo samih zelišč, pripravkov ter čajev. 2. Ljudsko zdravilstvo in padarstvo. 3. Splošno zdravilstvo 18. in 19. stol. s posebnim poudarkom na zdravnikih, katerih dejavnost je bila raziskana in od katerih so se ohranili instrumenti ter ostali pribor. 4. Prikaz razvoja bolnišnične dejavnosti. Cilji: • ohranjanje kulturne dediščine, • popularizacija kulturne dediščine skozi zgodovino medicine, • vsebinska dopolnitev ponudbe v beltinskem gradu, • obogatitev kulturne in turistične ponudbe SV Slovenije, • obogatitev izobraževalnega programa dijakov in študentov medicine, • seznanitev prebivalcev s pomembnimi zdravstvenimi delavci, ki so imeli znaten vpliv na razvoj pomurskega zdravstva. Ciljna publika: • študentje Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, • dijaki medicinskih šol Slovenije in ostala šolska mladina, • turisti, izletniki, • prebivalci Slovenije. Pričakovani učinki: • povečan obisk domačih in tujih turistov ter izletnikov v SV Sloveniji in občini Beltinci, • pozitiven odnos ljudi do kulturne dediščine, • povečanje uporabe zdravilnih in naravnih učinkovin in zelišč, • nabiranje in gojenje zdravilnih zelišč. Elica HORVAT ZDRAVJE STROKOVNJAKI ZA ZDRAVO PREHRANO SVETUJEJO • V jedi uživajte! • Jejte pestro hrano, ki naj bo pretežno rastlinskega izvora! • Bodite vsak dan telesno dejavni in jejte toliko, da bo vaša telesna teža normalna! • Večkrat na dan jejte kruh, žita, testenine, riž in krompir, najbolje pri vsakem obroku! Izbirajte polnozrnate izdelke! • Večkrat na dan (pri vsakem obroku) jejte veliko zelenjave in sadja! • Jejte čim manj maščob in izdelkov, ki vsebujejo maščobe (na primer mesne izdelke, namaze)! Omejite količino mesa in mesnih izdelkov! Izbirajte puste vrste mesa! Enkrat ali dvakrat na teden uvedite brezmesni dan. • Dnevno uživajte zmerne količine posnetega mleka in manj mastne mlečne izdelke! ZDRAVJE • Čim redkeje uživajte slaščice in sladke pijače (sladkane sokove, gazirane pijače)! • Hrano solite čim manj in omejite uživanje že pripravljenih slanih jedi! • Hrano pripravljajte na zdrav način in higiensko neoporečno! Hrano dušite, kuhajte ali pecite, vendar je ne cvrite. Dodajte ji čim manj maščob, soli in sladkorja! • Pijte dovolj tekočine - 8 kozarcev vode dnevno! • Če pijete alkohol, ga pijte malo in ne vsak dan! • Zavedajte se, da je dojenje najustreznejši in zadosten vir prehrane dojenčkov do šestega meseca starosti! Ješprenova solata (Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci) 15 dag ješprenja 7 dag fižola 5 dag sveže paprike 10 dag paradižnika 6 dag sira 6 dag bučnih semen žlička gorčice (gorčičnih semen) jabolčni kis, sol, poper, zelen peteršilj 10 dag kuhanega svinjskega jezika • Ješprenj in fižol preberemo, operemo in skuhamo. Papriko, paradižnik, jezik in sir narežemo na kocke. • Bučna semena drobno zmeljemo, da dobimo pasto, dodamo kis, vodo, sol, poper, gorčico in peteršilj. • Solato s prelivom dobro premešamo, zalijemo toliko, da je sočna. • Prav je, da se vsaj kako uro marinira. Na osebo približno: 340 kcal. maščob - 9g, vlaknin-++ HRANA VARUJE ZDRAVJE Ali je res, da hrana vsebuje snovi, ki varujejo pred boleznimi? Da. Imenujemo jih zaščitne snovi. To so vitamini A, C in E, minerali, kot je selen, karotinoidi, flavonoidi, fitoestrogeni, vlaknine in številni drugi. Škodljive snovi nastajajo nenehno, v vsakem trenutku. Njihova škodljivost je v tem, da poškodujejo (oksidirajo) različne pomembne sestavine celic. Tako prispevajo k nastanku številnih bolezni, od poapnenja žil, bolezni srca in ožilja do sive mrene in celo raka. Vendar je narava poskrbela za načine preprečevanja škodljivih učinkov oziroma za zmanjševanje nastanka škodljivih snovi v telesu. Kako? S posebnimi sistemi, ki jih imajo celice. Za to pa so potrebne zaščitne snovi. Kje jih najdemo? Predvsem v sadju in zelenjavi. Med zaščitnimi snovmi tako imenovani antioksidanti “lovijo” škodljive snovi, ki nastanejo kot stranski produkti presnove. Varovalno vlogo imata predvsem surova, sveža rumeno-zelena zelenjava in sadje. Sem sodijo: korenje, paradižnik, buče, brokoli, cvetača, ohrovt, zelje, listnata solata, česen, čebula ter sadje iz skupine agrumov in jagodičevja (maline, borovnice, jagode, ribez ...), breskve, lubenice, melone in drugo sadje. Zaščitne snovi vsebujejo tudi rožmarin, timijan, bazilika, ingver in žajbelj ter zeleni čaj, zato naj bodo vsakodnevno prisotni v naši prehrani. Tako na primer paradižnik vsebuje zaščitno snov likopen, ki bi naj ščitil pred rakom na prostati. Soja in sojini izdelki vsebujejo hormonu estrogenu podobne snovi, ki naj bi zmanjševale menopavzne težave in hkrati nevarnost raka na dojki. Ajda vsebuje rutin, ki deluje toksično na rakave celice. Veliko vlogo kot zaščitna snov imajo vlaknine. Kolikokrat ste olupili jabolko, lupino pa zavrgli? Škoda. Prav v lupini je veliko koristnih snovi, med njimi so tudi vlaknine ali balasti. To so snovi, ki jih naša prebavila ne prebavijo. Po zaužitju vlaknine nabreknejo in dajejo občutek sitosti. Zato varujejo pred debelostjo in so dobrodošle za hujšanje. Netopne vlaknine povečujejo volumen blata, skrajšajo prehod vsebine skozi črevesje. Tako preprečujejo zaprtje, po drugi strani pa skrajšajo čas delovanja škodljivih snovi, katere vnesemo v telo ali se tam ustvarjajo. Topne vlaknine pa vežejo vodo, žolčne soli (holesterol), preprečujejo nagli porast krvnega sladkorja po obroku, zavirajo vsrkavanje nekaterih hranil (minerali in vitamini - majhni otroci in stari ljudje). Z vlakninami so bogati zelenjava in sadje ter žita in žitni izdelki - kruh (črni, graham, ovseni, polnozrnat), testenine iz polnozrnate moke, ješprenj, ajdova in prosena kaša, kosmiči, neoluščen riž, müsli, polnovredna moka. Vsak dan naj bo naši mizi hrana, ki vsebuje zaščitne snovi - zelenjava in sadje vseh barv ter polnovredna žita in žitni izdelki. ZELENJAVNA ENOLONČNICA S PIRO za 4 osebe 1 čebula, 2 pora 25 dag korenčka 20 dag brokolija 25 dag brstičnega ohrovta 35 dag krompirja 3 žlice olja 1 l vode, sol 10 dag pire peteršilj ZDRAVJE Drobno sesekljano čebulo dušimo z 1 žlico vode in 3 žlicami olja. Dodamo zelenjavo. Prilijemo vodo, dodamo zeliščno mešanico in kuhamo. Posebej skuhamo piro po navodilu. Dodamo jo v zelenjavo in postrežemo. Še prej potresimo s sesekljanim peteršiljem. Zelenjavo lahko kombiniramo poljubno. Za spremembo lahko naredimo krepko jed. Dušeni čebuli dodamo 25 dag piščančjih prsi brez kože, narezane na majhne koščke. Nadaljujemo po zgoraj napisanem postopku. prim. mag. Branislava BELOVIĆ, dr. med. ZDRAV NAČIN PRIPRAVE HRANE KUHANJE V VODI Prehranjevati se zdravo pomeni skrbno izbrati živila na policah prehranske piramide, jih prav tako skrbno in na zdrav način pripraviti. S toplotno obdelavo se povečujejo prebavljivost in užitnost živil, zmehčajo se mišična in celulozna vlakna ter sproščajo aromatične snovi, uničijo se tudi škodljivi mikroorganizmi. Seveda bomo številna živila, predvsem zelenjavo in sadje, uživali presno. Kuhanje v vodi štejemo med zdrave načine priprave. Upoštevati pa moramo nekaj priporočil. Izgube hranilnih snovi v živilu zmanjšamo, če damo živilo v vrelo vodo (skrajšamo čas priprave), uporabimo primemo količino vode, ki je ne odvržemo (uporabimo za juho, omako ...), in seveda kuhamo v pokriti posodi, pokrovke pa odkrivamo redko ali sploh ne. Pokrovka naj dobro tesni, da lahko nastaja v loncu dovolj pare, in ga čim manj odkrivamo. Kuhinjsko sol dodajamo na koncu kuhanja, ker raztaplja vitamine in minerale. Zelenjavo in sadje temeljito operimo, preden ju zrežemo na manjše koščke. Zrezanih več ne peremo in ne namakamo, kajti zrezano živilo ima veliko površino, prek katere se izgubljajo hranljive snovi. Živil nikoli ne razkuhamo. Predvsem je pomembno, da se naučimo pravilno skuhati zelenjavo. Dobro skuhana zelenjava ostane nekoliko “trda” in lepe mamljive barve. Zelo dober način priprave je kuhanje v sopari. Tu se izgublja zelo malo hranljivih snovi. Živila, kuhana v pari, imajo lepšo barvo ter boljši okus in vonj. Jedi lahko pripravljamo tudi s pomočjo lonca na pritisk (ekonom lonca). Sodobni lonci imajo regulator temperature, tako da zelenjavo in druga živila lahko kuhamo pri nižji temperaturi, da so izgube hranljivih snovi manjše. Predvsem pa upoštevamo čas kuhanja. Primeren način priprave je tudi dušenje, priprava živil v majhni količini vode ali v lastnem soku. Dušimo lahko v zelo majhni količini maščobe ali celo brez nje. Dušimo v dobro zaprti posodi, zato se živilo zmehča v pari. Hranilne snovi se večinoma ohranijo. Dušimo na majhnem ognju, tako da temperatura ostane pod 100°C. Uvrstimo v naš jedilnik jedi, ki jih pripravljamo s postopki dušenja in kuhanja v vodi. Z načinom priprave se povrnimo v stare čase, čase naših babic in prababic. Bodimo sodobni, zdravi in uživajmo v kuhanih jedeh. Pri tem pa ohranimo del svoje tradicije in še več, bodimo ponosni na njo. Bodimo zdravi - jejmo zdravo! Krepka enolončnica (iz knjige Lahko jem, avtorice B. Belović) 40 dag svinjine 10 dag korenja 5 dag zelene 10 dag graha 10 dag zelja 10 dag kolerabe 1 čebula 25 dag krompirja 2 lovorjeva lista 6 zrn popra, kumina, sol • Zelenjavo poljubno narežemo. • V posodo damo polovico zelenjave, razen zelja, in polovico mesa, narezanega na kocke. • Začinimo s polovico začimb. • Na meso damo preostalo zelenjavo in meso. • Na vrh naložimo zelje ter ostanek začimb. • Do roba mešanice nalijemo vodo. • Kuhamo pokrito. prim. mag. Branislava BELOVIĆ, dr. med. ZDRAVJE PRIPRAVA JEDI Z MALO ALI NIČ MAŠČOB? Pa vendarle okusno in zdravo. Brez maščob oziroma z manj le-teh lahko pripravimo hrano na več načinov. S pomočjo alu folije živila lahko pripravimo v lastnem soku brez dodajanja maščobe. Alu folija je obstojna na vročini in jo zato lahko uporabljamo v pečici, na žaru ali v ponvi. Tako pripravljene jedi so odličnega okusa, prihranimo pa tudi sol (zdrava prehrana, diete). V foliji za peko (dobite jo v vsaki bolje založeni trgovini) prav tako lahko pripravimo jedi brez maščob. Upoštevati je treba navodila za pravilno uporabo. Jedi brez dodajanja maščob lahko pripravimo tudi s pomočjo papirja za peko. Pomembno je, da se papir prilega vsaki ponvi in pekaču. Običajno ga gospodinje uporabljamo za pečenje peciva. Poskusite pripraviti jed v ponvi, katero obložite s papirjem za peko ter jo položite na ploščo štedilnika. Današnja modema tehnologija z mnogimi novimi materiali uspešno uveljavlja posode za pripravo jedi brez maščob in vode. Tudi v teflonski posodi lahko pripravimo jedi brez dodajanja maščob. Pozor! Posoda mora biti zelo kakovostna. Strogo upoštevajmo navodila proizvajalca. Ob vsaki poškodbi notranjosti posode je le-to potrebno zavreči. Jedi, ki jih pečemo brez maščob, so lažje prebavljive, imajo manj maščob kot živila, ki jih pečemo na klasični način z dodatkom maščob, razen tega pa se izognemo škodljivim snovem, ki nastajajo pri pečenju ali praženju z dodatkom maščob. Meso, pripravljeno na tak način, je okusnejše, lepše po izgledu ter večje od pečenega na maščobi. Pri praženju mesa na maščobi se le-ta zmanjša do 20 %. Torej, pri vsakdanji pripravi jedi se čim pogosteje poslužujmo priprave hrane brez dodajanja maščob. Še tako enostavna in skromna jed, pripravljena na zdrav način, zaužita v miru in hvaležnosti, je pravi vir zdravja. Skuša v foliji z zelenjavo (za štiri osebe) (Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci) 4 kosi skuše po 20 dag 10 dag korenja 10 dag krompirja 10 dag bučk ali blitve sol, poper, lovor, rožmarin, luštrek, limonin sok Ribe očistimo, solimo, popramo in pokapamo z limoninim sokom. Alufolijo premažemo z oljem, nanjo položimo zelenjavo, (korenje blanširamo), solimo, na zelenjavo damo skušo in jo z njo tudi pokrijemo. Ovijemo v folijo. Pečemo v ponvi pokrito ali na žaru, lahko tudi v pečici. Ponudimo v foliji. Na osebo približno: 400 kcal, 24 g maščob, vlaknine + prim. mag. Branislava BELOVIĆ dr. med. KORENINE GRAJSKA LEDENICA V cerkveni kroniki beltinske župnije, ki jo je iz latinskega jezika prevedel v slovenski jezik mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, sem zasledil podatek, da je bila leta 1843 v neposredni bližini beltinskega gradu zgrajena ledenica. V kroniki je ledenica omenjena v nemškem in latinskem jeziku - Eisgrube oziroma conservatorium glaciei (hraniteljica ledu). V obdobju od 1841 do 1860 je beltinsko cerkveno kroniko pisal župnik Štefan Kutič. Zemljiški gospodar beltinskega gospostva v tem časovnem obdobju je bil baron Simon Georg SINA (1810-1876), bogat bančnik in humanist. Za beltinsko zgodovinsko preteklost ga omenjam kot idejnega in finančnega graditelja grajske ledenice (1843) in velikega ljubitelja botanike, saj je 1870 dal posaditi štiri platane pri Ladislavovi cerkvi. Brez dvoma ga lahko prištevamo kot začetnika nastajanja in urejanja kasnejšega znanega beltinskega parka, ki ga je grofovska rodbina Zichy vsebinsko obogatila in uveljavila njegov pomen in ugled. V nadaljevanju sestavka po kratki prehojeni zgodovinski poti nastanka grajske ledenice pa še nekaj o fizičnem delu z ledom, ki so ga spravljali v ledenico (ledenice). Do ledenih kvadrov ali kock so delavci prišli tako, da so na ustrezno debelem ledu (vsaj 20 cm) z običajno sekiro na ledu naredili luknjo, odprtino. V primeru, da so bile ledene površine manjše, so led lomili. Od narejene luknje v ledu so se pomikali proti obrežju. Pri delu je bila obvezna primerna obutev in platnene rokavice, ki so se zelo hitro premočile. Zaradi sušenja rokavic so ledarji na kopnem kurili ogenj, ki pa je bil potreben za kuhanje vina (odvisno od veljave naročnika) in za gretje, tudi tistih posameznikov, ki so nehote preizkušali temperaturo vode pod ledom. Ponekod so zaradi dežja, predvsem pa varnejšega sekanja ledu, na ledeno površino polagali lesene droge. Položeni drogovi na površini so bile tudi velika pomoč pri spravljanju ledenih kosov na kopno. Neoblikovane ledene kose so običajno na kopnem, pred natovarjanjem KORENINE na vozove (karole) s sekirami in različnimi žagami oblikovali v ustrezne velikosti in oblike. Velikost, predvsem pa oblika obdelovanega kosa ledu, je bila pogojena od ročne spretnosti posameznega delavca, odvisna pa je bila tudi od vrste prevoznega sredstva (voz, sani). Tudi teža posameznega kosa ledu je bila odločujoča za vrsto prevoza. Velike obdelane kose ledu so večinoma v nočnem času prevažali s konjskimi vpregami. Med prevozom ni smela manjkati slama zaradi preprečitve zdrsa ledenega tovora. Ledene kose so običajno zmetali v ledenice. Za sprotno uporabo ledu so uporabnikom led sproti sekali s sekirami. Tako kupljen led je bilo potrebno plačati, ker je predstavljalo dodat- ni vir zaslužka. Poleg grofovskih kuhinj so led potrebovali še gostilničarji, mesarji, sladoledarji, pa tudi nekatere družine. Z ledom so se hladila in ohranjala živila: meso, pijača, pivo v sodih ... V Beltincih je bilo več ledenic. Največja je bila grajska ledenica v parku z majhno vzpetino. Od gostilniških je bila znana Sapačeva ledenica, tudi mesarja Pozderec ob Črncu in Škafar sta imela veliko ledenico. Lastno ledenico so imeli tudi Szepessyjevi. V našem okolju so led sekali predvsem v beroški grabi (južno od granarja, kjer je danes zemeljski hribček), v parku za konjušnico, v Knausovi grabi, na Črncu in Doblu. Večje količine ledu pa so vozili z rokavov reke Mure in Murske Sobote, kjer je imel tovarnar Benko celo tovarno ledu. V nekaj letih po drugi svetovni vojni je z uporabo hladilnih agregatov zamrlo klasično ledarstvo, ki se je moralo umakniti novemu tehnološkemu napredku. Za pomoč in informacije se zahvaljujem posameznikom, ki so mi olajšali odkriti nov delček beltinske preteklosti. Moji sogovorniki so bili: Franc Horvat, Milan Kreslin in dr. Nikolaj Szepessy iz Beltincev, Jože Bojnec iz Lipe in Ludvik Kramberger iz Gornje Radgone. Peter ŠRAJ PLEBANUŠ IVAN BAŠA Ime Ivana Baše je zaslovelo širše po tistem, ko se je odločil za gradnjo bogojinske cerkve, in jo tudi začel zidati, katere arhitekt je sloviti mojster Jože Plečnik. Seveda pa je Ivan Baša pomemben za Prekmurje in širše še po drugem. Zato bo prav, da si osvežimo spomin in se naučimo, v kolikor tega še ne vemo. Letos mineva namreč 130 let od njegovega rojstva. Ivan Baša je bil rojen 1. aprila 1875 v Beltincih, ko je bil tam župnik Marko Žižek, katerega upravičeno smatramo za narodnega buditelja, saj je bil eden tistih, ki so širili med prekmurske ljudi slovenske mohorjeve knjige. Vnet poverjenik je bil tudi njegov oče. Najprej se je šolal v domačih Beltincih, nato v Lendavi. V K^szegu na Madžarskem je obiskoval nižjo gimnazijo v Sombotelu pa še višjo. Študij teologije je končal v Sombotelu. Prvo njegovo delovno mesto kaplana je bil Sv. Jurij v Rogašovcih, od koder je bil leta 1902 premeščen za kaplana k Rabskemu sv. Martinu, nato pa v Rohonc -Vrhunce na Gradiščanskem, kjer je nato leta 1906 postal župnik v Novi gori. Od tam je leta 1908 prišel za župnika v Bogojino in ostal vse do smrti 13. februarja 1931. Baša je bil v tako imenovanem Ivanocyjevem krogu, skupini katoliških duhovnikov okrog tišinskega duhovnika dr. Franca Ivanocyja, ki je bil narodnobuditeljski. Tako je sodeloval tudi pri ustanavljanju prvega katoliškega koledarja v prekmurščini, ki je bil znan kot Kalendar Srca Jezušovoga. V prve letnike je pisal verske in poučne članke, pa tudi leposlovne. Navadno se je podpisoval s kratico (bi.). Že tedaj so mu priznavali, da govori in piše najlepšo slovenščino. V času Kleklove obolelosti je leta 1908 prevzel za pet let uredništvo Marijinega lista. V omenjeni list je že prej veliko pisal, največ o zgodovini Cerkve v prvih stoletjih. Tudi kot urednik je v ta list veliko pisal. Marijin list je potem urejeval še v letih 1917 in 1918. Sodeloval je tudi v prekmurskem tedniku Novine, v katerega je prva leta pisal celo uvodnike. Za potrebe verouka je priredil katekizem z naslovom Katoličanski katekizmuš za 3. do 5. razreda, ki je izšel leta 1909. Izšel je nato še trikrat. In leta 1926 še v gajici. Iz madžarščine je prevajal Ivanocyjeve madžarski pisane članke in leta 1915 tudi Rogačev življenjepis Ivanocyja (izšlo v Kalendarju Srca Jezušovoga). Časnik Slovenec je zapisal: Pot do bratov onstran Mure je Borovnjak začrtal, Ivanocy idejno utemeljil, Baša pa praktično izvedel. Franc KUZMIČ ODLOMEK IZ ENEGA NJEGOVIH VERSKOVZGOJNIH ČLANKOV “V vsakdenéšnji poslaj i svojih opravilaj se drži nakanenja božega sprevidenja, štero ti Bog v tvojem srci naznánje dá. Nikaj ne delaj prenáglo. Náglošča dostakrát ešče nájsvetešemi deli na škodo znotrašnje premišlenosti, štera z Bogom zjedini. Ne nasledüj poziv nature ne vu vesélji niti v žalosti. Tolážbo pri Bogi išči, ne pri stvorjenjaj. Zavüpaj njemi z srčnov podánostjov vsa, štera te veselijo ali žalostijo pa ga mej kak očo, ali dobroga prijátela, pred šterim z popunim vüpanjom lehko odpréš srce svoje ino njemi pokážeš vsa svoja čütenja, vse bolečine i vso zadovolnost. Posebno to vüpanje tri odpré pot k srci njegovomi ino zvrši ono zjedinjenost lübéznosti z Bogom, štera je právoj krščanskoj duši kak medapuna tolážba na etom sveti.” (Rad misli na nazočnost božo. Obj. v: Marijin list 1913, str. 260) RAZVEDRILO POPOTNIK Nežno je pel po poti sončne strani. Na veji kragulj je strmel, razlegal spev se je preko ravnine. Bos v rosi jutra. Mehak korak iz dišečih trav. Cvetovi po poljih, posejani z ljubeznijo dobrav. Življenje se tukaj rodi. V neskončnost se stika lepota narave, stvaritve. Popotnik, tukaj se sla lepote teši. Steza shojena bliža ti dalj. Kot aorta zglajena vodi življenje v duše, srca, sreče pristan. Veje šumeče - njih sapa budi. Božajo speče minule sledi. Ne tavaj v spomin! Dih zajet iz studenca žlahtnih globočin. Izžet iz srečnih je prsi. Srce violine ritem igra. V dušo narava ljubezen izliva. Rose biser se v škrlatnem jutru soncu predano smehlja. Popotnik. Naužij se sreče, topline. Posejano in vzniklo v prekmurskih ljudeh je doma. Miro REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE ZA NAJMLAJŠE KRALJIČNA SONČNICA Živel je nekoč - in nikoli več ne bo - mogočen kralj. Velikansko je bilo njegovo kraljestvo, imel pa je le hčer edinko. Bila je lepa kot pomladni cvet, a kralj je imel z njo velike težave, ker se ni hotela poročiti. Noben princ ji ni bil všeč, pa naj je bil velik ali majhen, svetel ali temen. Kadar ji je oče prigovarjal, naj se poroči, je zmeraj rekla: “Meni je všeč le Sonce in nihče drug.” “Potem pa pojdi in se poroči s Soncem, meni pa ne pridi več pred oči,” se je navsezadnje razjezil oče in pognal kraljično z dvora. Uboga kraljična je šla iskat Sonce. Šla je proti vzhodu čez hribe in doline, čez gozdove in ravnine, dokler ni prišla na visoko goro, kjer je imelo Sonce svoj grad. Kraljično je sprejela Sončeva mati. “Kaj le iščeš tukaj, deklica?” jo je vprašala. “Sonce iščem,” je odgovorila kraljična in povedala ženici, zakaj jo je oče kralj pognal z doma. Sončevi materi je bila deklica všeč. “Sonce je moj sin in jaz ti ga dam za moža. Toda zapomni si: če hočeš ostati pri njem, mu nikoli, nikoli ne smeš pogledati v obličje!” Kraljična ji je obljubila, da nikoli ne bo pogledala Soncu v žareče obličje in je potem srečno in mimo živela s Soncem celo leto. Potem pa je bila zmeraj bolj radoved- na, kakšno je Sonce. “Vem, kaj te muči,” ji je rekla Sončeva mati. “Dam ti dober nasvet. Postavi pred svojega moža steklenico vode in si ga oglej v steklenici. Toda zapomni si: če ga boš predolgo gledala, bo opazil in slabo bo zate.” Kraljična je storila, kot ji je svetovala Sončeva mati. Ko se je na večer Sonce vrnilo domov, je postavila predenj steklenico vode in pogledala vanjo. V steklenici je odsevalo obličje njenega moža in je bilo tako milo in krasno, da ji je zastal dih in je pozabila, kaj ji je naročila Sončeva mati. Gledala je in gledala, dokler ni tega opazilo tudi Sonce. Razjezilo se je. “Če ne znaš ubogati, te ne maram,” je zakričalo na kraljično in jo pognalo iz svoje palače. Jokaje je šla kraljična po neznani cesti, kamor so jo nesle noge. A ni prišla daleč. Ko je stopila na prvo polje, je zasijalo nanjo Sonce in jo spremenilo v visoko rastlino z velikim rumenim cvetom. Od takrat se veliki rumeni cvet brez prestanka obrača za soncem in ljudje mu pravijo SONČNICA. Romunska pravljica Iz knjige Zlata ptica, Mladinska knjiga, 1988 ZAKLJUČNA PRIREDITEV VRTCA BELTINCI BIBE PRAZNUJEMO Gostja prireditve FIT ambasadorka Nuša Derenda Najmlajše gosenice - tudi z dudo in coto lahko nastopam Fit himna je SREČA NA VRVICI - ko Barbara reče cesta, vsi otroci pokažejo kako Glasba in besedila: Pesmi in plesi ljudstev sveta v priredbi Albince Pesek, koreografija Bargare Konda, Nušin vokal in že so »ZULUJI« potovali... Barbara Konda - direktorica FIT-a - je v svet gibanja, v svet veselja poleg otrok in staršev popeljala tudi prisotne goste Likovna kolonija IZAK Lipovci 2005 Z otvoritve razstave slik Martina Bizjaka iz Pule: Peter Vernik, Martin Bizjak in Milan Pirker Na grobu ustanovitelja lipovske kolonije Izidorja Horvata - Izaka Mojster Laszlo Nemes pri delu Umetniki med pogovorom na domačiji Hoheger v Lipovcih Nekje med Petanjci in Ižakovci Galerija pri Lujzi - razstava v naravnem okolju Nastop Orlekov na dvorišču beltinskega gradu Navdušila je tudi mlada domača skupina Feeling OBČINA BELTINCI URADNE OBJAVE JULIJ 2005 št. 6 V okviru projekta “ MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA “, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, Občina Beltinci razpisuje TEKMOVANJE V UREJENOSTI DOMAČIJ ZA VASI OBČINE BELTINCI ZA LETO 2005 1. člen Po posameznih naseljih bodo krajevne komisije ocenjevale in izbirale tri najlepše urejene domačije. Občinska komisija si bo po predlogih ogledala domačije po vaseh in izbrala naj domačijo Občine Beltinci v letu 2005. 2. člen Vse domačije bodo sodelovale pri izbiri najlepše urejene domačije občine Beltinci (posebna prijava ni potrebna), razen tistih, ki izrecno izrazijo željo, da v tekmovanju ne bodo sodelovali. 3. člen Letos bomo izbrali tudi najlepšo obnovljeno tipično panonsko hišo (lahko je kmetija ali domačija). Tudi vas prosimo, da jih poiščete in zabeležite (ime, priimek, kraj, hišna številka, letnica zidave in obnove). 4. člen Poiščite in zabeležite tudi naslednje značilnosti in posebnosti v vašem kraju: - hišne ograje (predvsem zelene in lesene), ki se vam zdijo najlepše. - izberite posebnosti pri hišah, ki jih niste uvrstili med najlepše domačije in kmetije. Opozorili bi radi na lep okrasni vrt, balkonske rože ... - zanimiva drevesa (velika, stara, tipična “naša” drevesa kot je lipa, oreh...); navedite kje se drevo nahaja, kako je visoko, obseg debla, morda starost ipd. - druge posebnosti in značilnosti (stari lesen studenec, lepo ohranjen lesen kukorčnjak, obnovljeno vaško znamenje, primer dobro odpravljenega divjega odlagališča itd. Vse vaše predloge in pripombe lahko pošljete ali sporočite na občinsko upravo Občine Beltinci, tel. (02) 541 35 41 (Lidija Baligač). 5. člen Krajevne komisije morajo ocenjevanje končati do 20. junija, občinska komisija pa do 03. septembra 2005. 6. člen Podelitev priznanj za naj domačijo Občine Beltinci bo 03.09.2005. Beltinci, 27. 05. 2005 Župan Občine Beltinci Milan Kerman Na podlagi 27 čl. Zakona o javnih financah (Ur. list. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00, 67/01) je Občinski svet Občine Beltinci je na dvajseti redni seji dne 21.04.2005 sprejel PRAVILNIK O FINANCIRANJU IN SOFINANCIRANJU PROGRAMOV IN PROJEKTOV DRUGIH DRUŠTEV IZ PRORAČUNA OBČINE BELTINCI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji, merila in postopki za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za programe in projekte drugih društev ki jih občinskega proračuna financira ali sofinancira Občina Beltinci. 2. člen Praviloma se sofinancirajo naslednje vsebine: - dejavnost registriranih drugih društev (upokojenska, mladinska in druga društva...) v Občini Beltinci, ki ne spadajo v področje turizma, kulture, športa in sociale; - udeležba drugih društev na krajevnih, občinskih, območnih, medobmočnih, državnih in mednarodnih prireditvah ali aktivnostih; - izobraževanje strokovnih kadrov za delo na tem področju, - prireditve in akcije, ki so pomembne za populacijo, ki jo drugo društvo v svoji dejavnosti zastopa, - drugi programi in projekti drugih društev, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost in koristnost Občini Beltinci. 3. člen Komisija za potrditev izbora programov in predloga delitve razpoložljivih sredstev za sofinanciranje programov in projektov, občinska uprava in predlagatelji programov oziroma projektov, se pri pripravljanju, sprejemanju in izvajanju odločitev o izbiri projektov in programov, ravnajo po pogojih in merilih, ki so sestavni del pravilnika. II. UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 4. člen Izvajalci projektov in programov, ki se sofinancirajo na podlagi tega pravilnika so: - druga društva, ki ne spadajo v področje turizma, kulture, športa in sociale; 5. člen Izvajalci programov na področju drugih društev in programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Beltinci, - da so registrirani za opravljanje programov na področju ustrezne dejavnosti društev oziroma, da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost na tem področju, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na svojem področju, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih prireditvah, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, - da dostavijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost. II. POSTOPEK JAVNEGA RAZPISA IN DODELJEVANJA FINANČNIH SREDSTEV 6. člen Postopek javnega razpisa in dodeljevanje finančnih sredstev izvajalcem (drugim društvom) poteka po naslednjem zaporedju: - imenovanje komisije za odpiranje, pregled in ocenitev prispelih vlog in za pripravo predloga razdelitve sredstev namenjenih za programe in projekte drugih društev, - priprava in objava javnega razpisa za zbiranje predlogov programov in projektov drugih društev (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), - zbiranje predlogov programov in projektov, strokovno ocenjevanje prispelih predlogov programov in projektov, - obravnava in potrditev predlogov programov in projektov, - obveščanje predlagateljev o odločitvi, - reševanje morebitnih pritožb predlagateljev, - sklepanje pogodb, - spremljanje izvajanja pogodb, - obravnava poročil o projektih in programih ter ocena skladnosti s pogodbami izvajalcev. 7. člen Besedilo javnega razpisa, razpisno dokumentacijo, datumom objave javnega razpisa in razpisni rok določi na predlog občinske uprave župan s sklepom. Razpisni rok se časovno prilagaja postopku priprave in sprejemanju občinskega proračuna. 8. člen Objava javnega razpisa mora vsebovati: - navedbo naročnika (naslov in drugi podatki), - področja dejavnosti, ki so predmet sofinanciranja, - merila za dodelitev sredstev, - pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi programi ali projekti, - določitev obdobja za porabo sredstev, - razpisni rok, način dostave predlogov programov in projektov, - navedbo oseb občinske uprave, pooblaščenih za dajanje informacij, - informacijo o razpisni dokumentaciji, - rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa. Razpisni rok ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od dveh mesecev. 9. člen Odpiranje, pregled in ocenitev prispelih vlog oz predlogov programov in projektov drugih društev s predlogom izbora programov in projektov ter določitev predloga višine financiranja oziroma sofinanciranja teh programov in projektov opravi komisija, ki jo imenuje župan s sklepom. Predlog razdelitve sredstev potrdi občinski svet Občine Beltinci. 10. člen Občinska uprava s sklepom obvesti vse prijavljene na razpis o izidu razpisa. Zoper ta sklep je možno podati ugovor županu občine najkasneje v roku osem dni od prejetja sklepa. Odločitev župana o ugovoru je dokončna. Izbrani predlagatelj postane izvajalec po sprejemu proračuna in obojestranskem podpisu pogodbe. Župan vsako leto posebej sklene z izvajalci drugih programov in projektov pogodbe o sofinanciranju. Če izbrani izvajalec pogodbe ne podpiše v roku petnajstih dni od prejema pogodbe, se šteje, da je odstopil od svoje zahteve za sofinanciranje. V pogodbi se opredeli izbrani program oziroma projekt, višino in namen sofinanciranja, roke za zagotovitev finančnih sredstev in način nadzora nad namensko porabo proračunskih sredstev. Izvajalci programov in projektov morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih razdobjih, določenih s pogodbo, predložiti dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti v skladu s pogodbo. Izvajanje pogodbenih obveznosti spremlja občinska uprava. Kolikor izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva, že prejeta sredstva po mora izvajalec vrniti v občinski proračun skupaj z zakonsko predpisanimi obrestmi. Izvajalec, ki krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena, ne more kandidirati za sredstva občine na naslednjem javnem razpisu občine. 11. člen Izjemoma sme župan skleniti pogodbo o sofinanciranju posameznega programa oziroma projekta tudi brez javnega razpisa, vendar le v primera, da ugotovi posebno pomembnost programa oziroma projekta in ga ni bilo mogoče vnaprej načrtovati. Iz občinskega proračuna se lahko financirajo tudi drugi projekti, če pomenijo bistveno popestritev društvene dejavnosti v občini z novostmi in kvaliteto, ki pripomore k kvaliteti življenja občanov. Za te namene se v občinskem proračunu nameni del proračunskih sredstev, namenjenih za dejavnost drugih društev. IV. PREHODNE DOLOČBE 12. člen Javni razpis se po tem pravilniku objavi v Uradnih objavah Občine Beltinci, na spletnih straneh občine in na oglasni deski občine. V. KONČNI DOLOČBI 13. člen Spremembe in dopolnitve pravilnika se sprejmejo po enakem postopku kot sam pravilnik. 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Občine Beltinci. Štev.: 032-01/2005-20-317/III Beltinci. 21. 04. 2005 Župan Občine Beltinci: Milan Kerman Merila za sofinanciranje dejavnosti na področju drugih društev v Občini Beltinci Področja Točke 1. SREDSTVA ZA REDNO DEJAVNOST DRUŠTVA a) poročila društva v preteklem letu, b) program dela društva za tekoče leto c) število članov: - do 20 članov, - do 50 članov, - nad 50 članov, d) sodelovanje s KS in drugimi društvi v kraju. e) doprinos k kvaliteti dejavnosti v občini. 50 50 30 50 70 50 100 2. PRIREDITVE 1. PRIREDITVE LOKALNEGA ZNAČAJA (napiši število posameznih prireditev): a) organizacija tradicionalne prireditve b) sodelovanje na tradicionalni prireditvi 100 50 3. PROJEKTI, PREDSTAVITVENI MATERIAL DRUŠTVA a) brošura o kraju, zloženka b) razglednica o kraju 100 50 4. OSTALO: JUBILEJI, NAGRADE Nagrada za jubilej, obletnico... a) za 5 let (delovanja, obstoja...) b) za 10 let (delovanja, obstoja,..) c) za 20 let (delovanja, obstoja...) d) za 30 let (delovanja, obstoja...) 30 60 80 100 Na podlagi Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2005 (Uradni list RS, št. 16/2005) in 5. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 105/2003, 54/2004, 47/2005) Občina Beltinci objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA I. PREDMET RAZPISA 1. člen Predmet tega razpisa je dodelitev finančnih sredstev v obliki subvencij in plačil storitev iz III. poglavja Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci (v nadaljevanju: pravilnik), na podlagi letnega Programa o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci za leto 2005 (v nadaljevanju: program), ki ga je pripravil Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na osnovi dodeljenih proračunskih sredstev in potrdil Občinski svet Občine Beltinci z Odlokom o proračunu Občine Beltinci za leto 2005) II. SUBVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA 2. člen Za leto 2005 razpisuje Občina Beltinci subvencije za naslednje namene: A. ŽIVINOREJA 1. Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji - umetno osemenjevanje. Višina razpoložljivih sredstev je: 1.700.000,00 SIT. Višina pomoči - 50 % upravičenih stroškov umetnega osemenjevanja govejih plemenic, plemenskih svinj, - 50 % upravičenih stroškov za nabavo semena kvalitetnih plemenjakov. Pogoji za pridobitev pomoči: - plačani račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji. 2. Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorejsko usmerjenih kmetijah Višina razpoložljivih sredstev je: 1.450.000,00 SIT. Sofinancirajo se naslednji ukrepi: - antibiogram (mastitis), - tuberkulizacija (TBC pri živini). Višina pomoči Subvencioniranje znaša do 50 % upravičenih stroškov za izvedbo navedenega preventivnega ukrepa, vendar največ 1 krat za posamezno žival; tuberkulizacija 1000 SIT po komadu. Pogoji za pridobitev pomoči: - plačani račun za izvedene storitve preventivnih ukrepov pooblaščene veterinarske organizacije v tekočem letu (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve). 3. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel Višina razpoložljivih sredstev je: 850.400,00 SIT. Višina pomoči Subvencija znaša do 50 % upravičenih stroškov zdravljenja čebeljih družin. V letu 2005 znaša subvencija 600,00 SIT/panj. Pogoji za pridobitev pomoči: Upravičenci do subvencij so čebelarska društva ali čebelarji posamezniki, ki predložijo naslednjo dokumentacijo: - poročilo o izvedenih ukrepih, - seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel, - plačani račun o izvedenih storitvah, - društvo oziroma posameznik mora zraven predložiti uradni register števila čebeljih panjev B. RASTLINSKA PRIDELAVA 1. Izboljšanje kolobarja-rodovitnosti tal z vključevanjem ugodilk in alternativnih (pozabljenih) poljščin v kolobar. Višina razpoložljivih sredstev je: 2.800.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev pomoči: Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - podatke o vseh njivskih površinah, na katerih se ukrep izvaja (v ha), - na kmetijskem gospodarstvu mora biti najmanj 0,50 ha njiv, - v petletno kolobarjenje morajo biti vključena najmanj 3 poljščine, od tega vsaj 2 od zgoraj navedenih ugodilk ali alternativnih poljščin, - upravičenec je dolžan predložiti gnojilni načrt na podlagi analize zemlje v roku 5-ih let od prvega prejetja finančnih sredstev za ta ukrep (izjava), - uporaba fitofarmacevtskih sredstev na podlagi prognoze (izjava), - plačani račun o nakupu semena. 2. Izboljšanje strukture in teksture tal ter zmanjšanje kislosti tal: Višina razpoložljivih sredstev je: 5.000.000,00 SIT Višina pomoči - 50 % cene/kg, (brez cene prevoza) za apnenec, - 50 % cene/kg (brez cene prevoza) za mulj. V primeru, da koristniki mulj dobijo brezplačno, se jim poravnajo stroški prevoza v višini 50%. Pogoj za pridobitev pomoči je plačani račun o nakupu apnenca, mulja. 3. Sofinanciranje testiranja škropilnic, pršilnikov ter sofinanciranje analize zemlje in krme ter izdelava gnojilnih načrtov. Višina razpoložljivih sredstev je: 2.350.000,00 SIT Višina pomoči - 50 % upravičenih stroškov za testiranje škropilnic in pršilnikov, - do 50 % upravičenih stroškov za analizo zemlje in krme. Pogoji za pridobitev pomoči: Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - plačani račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije s seznamom in podpisi uporabnikov storitev: testiranja škropilnic in pršilnikov, - plačani račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme. C. SPODBUJANJE RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJAH (zelenjadarstvo) Višina razpoložljivih sredstev je 2.000.000,00 SIT. Višina pomoči - sofinancira se do 40% upravičenih stroškov za investicije za posamezne vrste dopolnilne dejavnosti začete v tekočem letu in sicer za: nakup strojev, naprav in opreme. Pogoji za pridobitev pomoči: - vloga, ki mora vsebovati osnovne podatke o prosilcu, plan izvedbe oz. dokončanja investicije in finančno konstrukcijo investicije, - plačani račun o nakupu kapljičnih namakalnih naprav in folije za prekrivanje tal, - bančni račun za nakazilo D. UREDITEV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ: Ukrep se v letu 2005 ne financira. E. INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU 1. Sofinanciranje izgradnje mlekovodov in hladilne tehnike Višina razpoložljivih sredstev je: 650.000,00 SIT Višina pomoči Sofinancira se do 30 % upravičenih stroškov investicije. Pogoji za pridobitev pomoči: Upravičenci morajo k zahtevku predložiti naslednjo dokumentacijo: - upravičenost investicije (mnenje kmetijske svetovalne službe), - plačani račun investicije. F. PROJEKTI NA PODROČJU KMETIJSTVA: Ukrep se v letu 2005 ne financira. G. ZAVAROVANJE PROTI ELEMENTARNIM NESREČAM V KMETIJSTVU Višina razpoložljivih sredstev je: 3.000.000,00 SIT Višina pomoči - 40 % upravičenih stroškov zavarovalne premije. Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci (kmetje) predložijo naslednjo dokumentacijo: - sklenjeno zavarovalno polico za tekoče leto, - potrdilo o plačilu zavarovalne premije. H. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI 1. Programi izobraževanja kmetov Višina razpoložljivih sredstev je: 500.000,00 SIT Višina pomoči - kmetom (udeležencem izobraževanja, ki je po zakonu obvezno) se krijejo upravičeni stroški izobraževanja v višini do 50 %. Pogoji za pridobitev pomoči - za udeležence izobraževanja (kmete): plačani račun oz. dokazilo o izvedeni storitvi (programu izobraževanja). 2. Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev Višina razpoložljivih sredstev je: 600.000,00 SIT Višina pomoči do 30 % upravičenih stroškov finančno ovrednotenega programa dela društva. Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - finančno ovrednoten letni program dela, - finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, - potrdilo o registraciji društva, - bilanca stanja. III. SKUPNE DOLOČBE 3. člen Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe - kmetje in pravne osebe s stalnim prebivališčem oz. sedežem v Občini Beltinci, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promocijo in izobraževanjem na področju razvoja kmetijstva in podeželja. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Beltinci. Pri ukrepih, navedenih v 2. členu tega sklepa, se priznavajo računi in dokazila o plačilu, izstavljeni v letu 2005. 4. člen Vloge z zahtevanimi dokazili in prilogami se oddajo pri občinski upravi Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci (v nadaljevanju: občinska uprava). Upravičenec lahko pridobi sredstva za isto investicijo samo iz enega ukrepa po tem razpisu. Obrazci za uveljavljanje subvencij pri posameznih ukrepih se dvignejo pri občinski upravi Občine Beltinci, v računovodsko-finančni službi. Kontaktne osebe so: Jožef Pivar. tel. 541 35 35. Rok za oddaj vlog za pridobitev sredstev je 31.08.2005 oz. zadnji rok 31.12.2005. Strokovna komisija, ki jo imenuje župan opravi pregled vlog dvakrat letno-septembra in decembra. 5. člen Upravičenci morajo za namene, navedene v 2. členu tega sklepa podati izjavo, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oz. koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. Višina skupne dodeljene pomoči iz vseh virov ne sme presegati dovoljene intenzivnosti oz. višine pomoči po posameznih namenih, kot so opredeljene v pravilniku. 6. člen Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v pravilniku in javnem razpisu. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O upravičenosti do dodelitev sredstev odloči občinska uprava. Prepozno prispele vloge se zavržejo. Vlagatelje nepopolnih vlog se pisno pozove, da jih v roku 10. dni dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se zavržejo. Zoper odločitev občinske uprave je dopustna pritožba županu Občine Beltinci. 7. člen Sredstva po tem razpisu se dodelijo v nepovratni obliki. Dodeljujejo se do izkoriščenosti sredstev oziroma najkasneje do končnih datumov za uveljavitev finančnih sredstev, ki so za posamezni ukrep navedeni v razpisu. 8. člen Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Beltinci spremlja in preverja občinska uprava - strokovna služba občinske uprave, lahko pa tudi druga oseba, pooblaščena s strani župana. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor Občine Beltinci. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko uporabljena, - da je upravičenec za katerokoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu, - da je upravičenec odtujil (prodal) specialno mehanizacijo in opremo, sofinancirano iz nepovratnih sredstev proračuna občine, pred iztekom 5 let, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 9. člen Ta razpis se objavi v Uradnih objavah Občine Beltinci in na spletnih straneh Občine Beltinci. Beltinci, 27.06.2005 Župan Občine Beltinci Milan KERMAN Na podlagi 58., 60. in 61. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, 18/84, 32/85, 33/86 in 56. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih Uradni list RS, št. 44/97), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 20. redni seji dne 21.04.2005 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. člen Drugi in tretji odstavek 29. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: odlok; Uradni list RS, št. 77/00, 108/00, 99/01 in 132/03) se črtata in se nadomestita z novim drugim odstavkom in besedilom: “Nadomestilo zbrano od fizičnih oseb (od občanov in podjetnikov posameznikov) pripada oziroma se uporabi v tisti krajevni skupnosti v Občini Beltinci, v kateri se objekt za odmero nadomestila nahaja. Način porabe zbranih sredstev od nadomestila se določi z Odlokom o proračunu Občine Beltinci.” 2. člen V prvi alineji točke II. 32. čl. odloka se črta beseda “pomoči” in se nadomesti z besedo “oprostitev.” 3. člen Za vejico v 2. odstavku 35. odloka se doda besedilo: “ na podlagi predloženih dokazil o ogroženi socialni varnosti zavezancev (potrdilo o številu članov gospodinjstva v katerem živi zavezanec, potrdilo o prejetih dohodkih in prejemkih zavezanca in drugih članov, ki živijo z zavezancem, potrdilo o katastrskem dohodku zavezanca in drugih članov, s katerimi živi zavezanec).” 4. člen Besedilo 36. čl. odloka se črta in se nadomesti z novim besedilom: “Z globo 150.000 Sit se sankcionira za prekršek pravna oseba, ki - ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila, -prijavi nepravilne podatke za odmero nadomestila, -ne prijavi spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh od dneva nastanka spremembe. Odgovorna oseba pravne osebe se sankcionira za prekršek iz prejšnjega odstavka z globo 50.000,00 Sit. Podjetnik posameznik se sankcionira za prekršek iz prvega odstavka tega člena z globo 70.000 Sit. Fizična oseba (občan/ka) se sankcionira za prekršek iz prvega odstavka tega člena z globo 40.000 SIT. 5. člen Za 36. čl. odloka se doda novi 36/a člen, ki glasi: “ Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka poleg občinske uprave in pristojne davčne službe opravlja tudi medobčinski inšpektorat. Inšpektorat je pristojen za izrekanje sankcij v primeru storitve prekrškov iz 36. člena odloka”. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 032-01/2005-20-315/III Beltinci, dne 21.04.2005 Župan Občine Beltinci Milan KERMAN Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 - popr.) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na 21. redni seji, dne 21.06.2005 sprejel ODLOK O PREDKUPNI PRAVICI OBČINE BELTINCI NA NEPREMIČNINAH 1. člen Ta odlok določa območja na katerih Občina Beltinci (v nadaljevanju: občina) uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah in način uveljavljanja predkupne pravice na teh območjih. 2. člen Občina lahko uveljavlja predkupno pravico na območjih poselitve in na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij ali na delu teh območij, ki so določena s prostorskimi akti občine. 3. člen Za območja poselitve se štejejo ureditvena območja naselij in območja predvidena za njihovo širitev, ki so določena v prostorskih aktih občine. Za območja poselitve in območja obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov se v prehodnem obdobju, do sprejetja strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Beltinci štejejo območja, ki so opredeljena v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine M. Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega plana Občine M. Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Beltinci (Ur. Objave pom. občin št. 24/86, 7/87 in Ur. list RS št. 68/97; 59/98; 70/98; 57/99, 88/00, 40/03 in 87/04) in v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 40/01). 4. člen Izven poselitvenih območij iz 3. čl. tega odloka lahko občina uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah le v primerih, če je s prostorskim aktom tam predvidena gradnja infrastrukturnih omrežij in objektov. 5. člen Območja naselij iz 3. člena odloka so vrisana v kartah kartografske dokumentacije k planu in na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 in so sestavni del tega odloka. 6. člen Na v tem odloku navedenih območjih občina lahko uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah, če je za nakup nepremičnine izkazan občinski javni interes in če ima v proračunu za te namene zagotovljena tudi sredstva. Šteje se, da obstaja občinski javni interes, če občina nepremičnino potrebuje za: - izvedbo prostorskega akta; - za izgradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; - za potrebe javne uprave, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, raziskovalne dejavnosti, športa in gradnjo pokopališč ter odlagališč; - za potrebe gradnje in nakupa socialnih in neprofitnih stanovanj; - za potrebe prenove območij; - za druge potrebe predvidene v načrtu razvojnih programov občine ali načrtu nabav in gradenj. 7. člen Predkupno pravico v imenu občine uveljavlja občinska uprava občine. Lastnik nepremičnine na območju predkupne pravice (v nadaljevanju: prodajalec) mora pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobiti potrdilo občine, da le ta na nepremičnini ne uveljavlja predkupne pravice. Če občina potrdila ne izda v 15 dneh od vložitve zahteve, se šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja. 8. člen Če občina v roku iz prejšnjega člena izda potrdilo, da uveljavlja predkupno pravico, ji mora prodajalec podati pisno ponudbo za prodajo nepremičnine, o kateri se mora občina izjasniti najpozneje v 15 dneh, sicer se šteje, da nepremičnine ne bo kupila. O nakupu nepremičnine odloča Občinski svet Občine Beltinci. Če občina ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda nepremičnino drugi osebi, ko se je iztekel rok iz prejšnjega člena, vendar le pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je ponudil občini. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 032-01/2005-21-335/III Beltinci, 21.06.2005 Župan Občine Beltinci Milan Kerman Na podlagi določil Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, številka 72/93, 6/94. 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 16/02, 51/02, 108/03) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 20. redni seji, dne 21.04.2005 sprejel PRAVILNIK o pogojih za delo svetniških skupin v Občini Beltinci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se urejajo pravice in obveznosti svetniških skupin o uporabi finančnih in drugih sredstev, ki jih za njihovo delo zagotavlja Občina Beltinci (v nadaljevanju: občina). Svetniško skupino sestavlja eden ali več članov občinskega sveta občine (v nadaljevanju: občinski svet). 2. člen Svetniške skupine imajo pravico do porabe sredstev, ki so v proračunu občine namenjena za delo svetniških skupin, občina pa svetniškim skupinam za opravljanje njihovega dela lahko zagotavlja tudi primerne prostore in druge materialne pogoje za delo. 3. člen Svetniške skupine so dolžne s sredstvi iz prejšnjega člena tega pravilnika ravnati kot dober gospodar in jih uporabljati namensko v skladu z določili tega pravilnika. II. FINANČNA SREDSTVA 4. člen Občinski svet določi višino finančnih sredstev za delo svetniških skupin v proračunu občine za posamezno leto. Znesek za posameznega svetnika v svetniški skupini je do 20.000,00 SIT mesečno in se letno usklajuje s povprečno rastjo primerne porabe. Občina lahko svetniškim skupinam za opravljanje njihovega dela zagotavlja tudi strokovno in administrativno pomoč. 5. člen Svetniške skupine so upravičene do sredstev iz proračuna občine glede na število svojih izvoljenih članov tekočega mandata. Sredstva jim pripadajo mesečno v višini po dvanajstinah, pri čemer se v tekoči mesec dodatno prenesejo morebitna neporabljena sredstva prejšnjega meseca. Kot porabljena se štejejo iz proračuna izplačana sredstva (plačana realizacija). V primeru izstopa člana svetniške skupine, svetniški skupini ne pripadajo finančna sredstva v prvotni višini in se jih zmanjša za ustrezen odstotek oziroma znesek, s prvim dnem naslednjega meseca po izstopu člana. V primeru vstopa novega člana v svetniško skupino, se svetniški skupini finančna sredstva v prvotni višini povečajo za ustrezen odstotek oziroma znesek, s prvim dnem naslednjega meseca po vstopu novega člana. 6. člen Finančna sredstva za delo svetniških skupin se vodijo za vsako svetniško skupino oz. za posameznega svetnika po stroškovnih mestih. 7. člen Sredstva se lahko uporabljajo za naslednje namene - nakup pisarniškega materiala, - potne stroške svetnikov, - plačilo poštnih stroškov, - plačilo telefonskih stroškov, - plačilo stroškov fotokopiranja, - plačilo tiska, - plačilo obvestil o delovanju članov sveta v javnosti, - plačilo strokovne literature, - plačilo stroškov izobraževanja, - plačilo stroškov strokovne pomoči, - plačilo najemnin poslovnih prostorov, - plačilo reprezentančnih stroškov, - plačilo stroškov javne prireditve (okrogle mize, predavanja, ...), - plačilo po pogodbah o delu, 8. člen Odredbe za uporabo finančnih sredstev v skladu z določili tega pravilnika izdaja na predlog vodje svetniške skupine oziroma samostojnega člana občinskega sveta župan. Župan lahko pooblasti druge osebe za izdajanje odredb za uporabo finančnih sredstev. 9. člen Poraba sredstev za namene iz 7. čl. tega pravilnika je mogoča samo do višine razpoložljivih sredstev določenih v proračunu občine za posamezno leto in samo za dejavnost svetniških skupin v povezavi z njihovimi nalogami v občinskem svetu. 10. člen Svetniške skupine praviloma imenujejo skrbnika sredstev, ki ima pravico od pristojne službe občine dobiti vpogled v finančno dokumentacijo o porabi sredstev svetniške skupine. Pristojna služba občine je dolžna na zahtevo vodje svetniške skupine le-temu omogočiti vpogled v finančno dokumentacijo o porabi sredstev svetniške skupine in mu dostaviti zahtevane podatke. 11. člen Vodja svetniške skupine oz. samostojni svetnik mora osebno oz. po pooblaščencu prevzeti nabavljeno blago, ki je last Občine Beltinci pri občinski upravi občine in pisno potrditi prevzem. 12. člen Svetniška skupina oziroma samostojni svetnik je dolžna ob koncu vsakega proračunskega leta Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predložiti pisno poročilo o namenski rabi sredstev. 13. člen Nadzor nad zakonitostjo porabe sredstev na podlagi tega pravilnika opravljata pristojna služba občine ter nadzorni odbor občine. Svetniška skupina oziroma samostojni svetnik je dolžan omogočiti nadzor nad izvajanjem porabe iz 7. čl. tega pravilnika. 14. člen Pravica do uporabe finančnih sredstev na podlagi tega pravilnika preneha s potekom proračunskega leta oziroma s potekom mandata občinskemu svetu ali prenehanja svetniške skupine. III. OSNOVNA SREDSTVA 15. člen Občina Beltinci lahko zagotavlja svetniškim skupinam za njihovo delo uporabo osnovnih sredstev, ki so last občine (prostori za sestanke ...), v času trajanja mandata njihovih članov. IV. KONČNE DOLOČBE 16. člen Svetniške skupine, za katere stranke prejemajo finančna sredstva iz občinskega proračuna občine po določilih Odloka o načinu financiranja političnih strank v Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 35/03) niso upravičene do finančnih sredstev po tem pravilniku. 17. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01.01.2005 dalje. Številka: 032-01/2005-20-318/III Beltinci, dne 21.04.2005 Župan Občine Beltinci Milan Kerman Na podlagi 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 38/2004-uradno prečiščeno besedilo), 20. čl. Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. list SRS, št. 34/84, 26/90) ter 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na dvajseti redni seji, dne 21.04.2005 sprejel PRAVILNIK o dodeljevanju socialno varstvenih pomoči v Občini Beltinci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo kriteriji in postopki dodeljevanja socialno varstvenih pomoči v Občini Beltinci. Socialno varstvene pomoči po tem pravilniku so: - denarna socialna pomoč, - pomoč pri kritju pogrebnih stroškov. 2. člen Občina Beltinci sredstva za socialno varstvene pomoči po tem pravilniku zagotavlja v vsakoletnem proračunu občine na posebni proračunski postavki: socialno varstvene pomoči. II. DENARNE SOCIALNE POMOČI 3. člen Do denarnih socialnih pomoči po tem pravilniku so upravičeni občani in občanke s stalnim prebivališčem v Občini Beltinci, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč občine, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske. 4. člen Kriterij za dodelitev denarnih socialnih pomoči je minimalni dohodek, določen v 22. členu Zakona o socialnem varstvu., ki je izjemoma glede na socialne razmere upravičenca lahko povečan za 50 %. 5. člen Denarna socialna pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku kot bi mu pripadala po tem pravilniku, ali se mu ne dodeli če: - se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov; - se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke iz 27. člena Zakona o socialnem varstvu skupaj z upravičencem. 6. člen Denarne socialne pomoči po tem pravilniku so: - enkratna denarna pomoč; - plačilo oz. doplačilo oskrbe v kriznem centru oziroma zavetišču. II. A) Enkratna denarna pomoč 7. člen Enkratna denarna pomoč je namenjena za: - plačilo šolskih kosil osnovnošolcem. - plačilo šole v naravi osnovnošolcem, - nakup šolskih potrebščin, - (do)plačilo letovanja socialno ogroženih otrok, - obdarovanje otrok in občanov ob novem letu, ki se nahajajo v rejništvu in zavodih, - nakupu ozimnice in kurjave, - doplačilo zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne pa jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne pokriva, - kritju drugih stroškov in izdatkov, za premostitev trenutne materialne ogroženosti upravičenca, z upoštevanjem njegovih materialnih razmer. 8. člen Enkratna denarna pomoč za plačilo šolskih kosil in šole v naravi osnovnošolcem se dodeli največ do višine dejansko nastalega stroška, ki ga zaračuna šola, vendar največ do višine minimalnega dohodka iz 22. čl. Zakona o socialnem varstvu na osebo ali družino. Stroški se poravnajo neposredno šoli, ki jo obiskuje upravičenec. Enkratna denarna pomoč za plačilo letovanj otrokom se dodeli največ do višine dejansko nastalega stroška, ki ga zaračuna organizator letovanja, vendar največ do višine minimalnega dohodka iz 22. čl. Zakona o socialnem varstvu na osebo ali družino. Stroški se poravnajo neposredno organizatorju letovanja. Enkratna denarna pomoč za ostale namene iz 7. člena tega pravilnika se dodeli občanki oz. občanu največ do višine minimalnega dohodka iz 22. čl. Zakona o socialnem varstvu na osebo ali družino. Praviloma se enkratna denarna pomoč upravičencu izplača v gotovini, razen v primeru, ko obstoji možnost, da sredstva ne bi bila namensko porabljena. V takem primem se denarna pomoč nakaže izvajalcu izdaje določenega blaga oziroma opravljene storitve upravičencu. 9. člen Višina denarne pomoči iz 7. člena tega pravilnika se za upravičence, ki prejemajo dohodke, določi kot razlika med minimalnim dohodkom iz 22. čl. Zakona o socialnem varstvu na osebo ali družino, ki pripada upravičencu in njegovimi dohodki, ugotovljenimi na način, ki ga določa Zakon o socialnem varstvu. Pri določanju višine denarne socialne pomoči se upoštevajo vsi dohodki in prejemki posameznika ali družine iz 27. čl. Zakona o socialnem varstvu. 10. člen Enkratna denarna pomoč se praviloma dodeli enkrat letno. Izjemoma se denarna pomoč lahko odobri dvakrat letno, vendar le pod pogojem, da upravičenec v upravnem postopku obravnave vloge dokaže namensko porabo sredstev iz prve dodelitve enkratne denarne pomoči. Ponovna denarna pomoč se poravna neposredno izvajalcu, ki bo upravičencu nudila blago oziroma storitve. II. B) Oskrba v kriznem centru oz. zavetišču 11. člen Do doplačila oz. plačila oskrbe v kriznem centru oz. zavetišču je upravičen občan oziroma občanka Občine Beltinci, ki se je znašel (la) v trenutni stiski glede nastanitve, ob izpolnjevanju pogojev iz 3. čl. tega pravilnika. 12. člen Višina doplačila je odvisna od materialnih pogojev upravičenca in dejansko nastalih obveznosti do kriznega centra oz. zavetišča za upravičenca, vendar sme preseči višino minimalnega dohodka iz 22. čl. Zakona o socialnem varstvu največ za 50 %. 13. člen Oskrba se plačuje oziroma doplačuje najdalj tri mesece z možnostjo podaljšanja, če se razmere niso spremenile, neposredno kriznemu centru oz. zavetišču. III. POMOČ PRI KRITJU POGREBNIH STROŠKOV 14. člen Vlogi za plačilo oziroma doplačilo pogrebnih stroškov se odobri za pokojnika (co); -ki je imel stalno prebivališče na območju Občine Beltinci in je bil prejemnik denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu ali ni imel lastnih prihodkov, nima premoženja in zavezancev, ki bi bili dolžni kriti pogrebne stroške; -ki je imel stalno prebivališče na območju Občine Beltinci in je bil prejemnik denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu ali ni imel lastnih prihodkov in zavezanci oziroma dediči niso sposobni poravnati stroškov pokopa; -ki je bil najden, oziroma je umrl na območju Občine Beltinci in za njega ni bilo mogoče ugotoviti občine stalnega bivališča. Šteje se, da zavezanci oziroma dediči niso sposobni poravnati stroškov pokopa, kadar so tudi sami upravičeni do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu ali nimajo lastnih prihodkov. 15. člen Za pokojnika Občina Beltinci doplača oziroma plača stroške najnujnejše pogrebne opreme in storitve v višini, kot to priznava in izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 16. člen Kljub izkazanemu dohodku se lahko odkloni plačilo pogrebnih stroškov, na podlagi ocene dejanskega materialnega stanja dedičev in zavezancev. V kolikor je pokojnik svoje premoženje v enem letih pred smrtjo predal drugi osebi ali dedičem, ni upravičen do povračila pogrebnih stroškov, kot tudi v primeru, da je pokojnik lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja. 17. člen V primeru, da je bil pokojnik lastnik nepremičnega in premičnega premoženja in dediči niso sposobni poravnati pogrebnih stroškov, jih za pokojnika poravna Občina Beltinci. V tem primeru občina priglasi terjatev iz naslova plačila pogrebnih stroškov v zapuščinskem postopku po pokojniku. IV. POSTOPKI 18. člen Postopke o socialno varstvenih pomočeh vodi in o njih odloča občinska uprava Občine Beltinci, na podlagi tega pravilnika in upoštevajoč določila Zakona o socialnem varstvu. Občanke in občani vlagajo zahtevke za dodelitev socialno varstvene pomoči na obrazcu “Vloga za dodelitev občinske socialno varstvene pomoči” pri občinski upravi Občine Beltinci. Vlogi so dolžni priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev v skladu z Zakonom o socialnem varstvu in s tem pravilnikom. 19. člen Občinska uprava Občine Beltinci preveri podatke iz vloge in dokazil in v roku 30 dni od prejema popolne vloge odloči o upravičenosti do občinske socialno varstvene pomoči z odločbo. Zoper odločbo o dodelitvi občinske socialno varstvene pomoči je dopustna pritožba, ki jo vlagatelj lahko vloži v roku 8 dni od vročitve odločbe na naslov: Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci. O pritožbi zoper odločbo občinske uprave odloča župan Občine Beltinci. 20. člen Občina Beltinci lahko s pogodbo prenese vodenje postopkov in odločanje o dodelitvi socialno varstvenih pomočeh na Center za socialno delo M. Sobota. V primeru, ko o dodelitvi socialno varstvenih pomoči upravičencem odloča Center za socialno delo M. Sobota, mora pred odločitvijo o dodelitvi te pomoči upravičencem Občino Beltinci zaprositi za potrditev odobritve pomoči. Občino Beltinci mora 15 dneh od prejema zahtevka centru dati pisno odobritev k dodelitvi socialno varstvenih pomoči. V kolikor Občina Beltinci v tem roku centru ne da nobenega odgovora se šteje, da soglaša s predlogom centra za dodelitev občinske socialno varstvene pomoči. 21. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 032-01/2005-20-316/III Beltinci, dne 21.04.2005 Župan Občine Beltinci Milan Kerman Občina Beltinci objavlja na podlagi Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v Občini Beltinci (Ur. list RS, št. 43/2004) in Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2005 (Ur. list RS, št. 16/2005) JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA, KI JIH BO V LETU 2005 OBČINA BELTINCI SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Naročnik javnega razpisa: Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci. PREDMET RAZPISA (RAZPISNA PODROČJA) Sofinancirajo so naslednji programi: a) športna vzgoja otrok, mladine in študentov, b) športna vzgoja predšolskih otrok, c) športna vzgoja šoloobveznih otrok, č) športna vzgoja mladine, d) športna dejavnost študentov, e) vrhunski šport, f) kakovostni šport, g) športna rekreacija, h) šport invalidov, j) šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, k) delovanje športnih društev in zvez športnih društev, 1) informatika, založništvo v športu, propagandna dejavnost v športu. III. VREDNOST RAZPISANIH SREDSTEV Skupna vrednost razpisanih sredstev za vsa razpisna področja znaša 11.500.000,00 SIT. IV. UPRAVIČENCI Na javni razpis se lahko prijavijo: a. športna društva, b. zveze športnih društev, c. zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, d. javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, katerih ustanovitelj oz. soustanovitelj je Občina Beltinci. e. ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. V. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI UPRAVIČENCI Upravičenci za sofinanciranje morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih, s sedežem oz. sedežem sekcije v občini, b) da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, c) društva, da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, č) da občinski upravi Občine Beltinci vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. Upravičenci morajo k vlogi za dodelitev sredstev obvezno priložiti dokazila o izpolnjevanju zgornjih pogojev. VI. MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV Izbira programov in sofinanciranje bo potekalo po postopku, določenem v Pravilniku za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v Občini Beltinci v skladu z merili, pogoji in normativi za izvajanje letnega programa športa v Občini Beltinci, ki je sestavni del pravilnika. VII. ROK IN NAČIN PRIJAVE Obrazci za prijavo na razpis se dobijo v času uradnih delovnih ur v tajništvu občinske uprave Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci ali na spletni strani www.beltinci.si/. Pisne prijave na originalnih obrazcih se lahko oddajo v tajništvu občinske uprave Občine Beltinci, Mladinska 2, Beltinci ali pošljejo po pošti na naslov Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, v zaprtih ovojnicah s pripisom “Javni razpis - programi športa 2005-Ne odpiraj” najkasneje do 31.08.2005. Na hrbtni strani ovojnice, v kateri je prijava mora biti napisan popolni naslov prijavitelja. VIII. IZID RAZPISA Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v pisni obliki s sklepom. Z upravičenci za dodelitev sredstev za šport iz občinskega proračuna, bo župan Občine Beltinci sklenil pogodbo, v kateri bodo podrobneje urejene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenic. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji po pozivu za dopolnitev ne bodo v določenem roku dopolnili, bodo zavržene. Prav tako bodo s sklepom zavržene nepravočasno prispele vloge. IX. DAJANJE INFORMACIJ Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu se dobijo na sedežu občinske uprave Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, tel. 02/541-35-35. Kontaktna oseba: Jože Pivar, vsak dan od 8. do 11. ure. Župan Občine Beltinci Milan KERMAN Občina Beltinci objavlja na podlagi določb Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2005 (Ur. list RS, št. 16/2005) in ob smiselni uporabi določb Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 47/03) JAVNI RAZPIS A) ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE PROGRAMOV KULTURNIH DRUŠTEV IN KULTURNIH PROJEKTOV IZ PRORAČUNA OBČINE BELTINCI ZA LETO 2005 I. Predmet razpisa: Sofinanciranje redne ljubiteljske kulturne dejavnosti ter kulturnih programov in projektov (vsebin oz. področij) v Občini Beltinci za leto 2005 in sicer: - dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov -vse le v delu, ki presega vzgojno izobraževalne programe, - udeležba na območnih, medobmočnih, državnih srečanjih in mednarodnih prireditvah, - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, - kulturne prireditve in akcije, - drugi programi, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost. II. Orientacijska vrednost razpisanih sredstev: 4.500,00 SIT. III. Izvajalci in razpisni pogoji za sofinanciranje programov: Na razpis se lahko prijavijo: kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, zavodi, skladi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju kulture, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja in posamezni avtorji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost ali predložijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost. Izvajalci programov na področju kulture morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Beltinci, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, da s svojim dosedanjim delom in programom dela na kulturnem področju izkazujejo pričakovano kakovost, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, - društva, da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. - posamezni avtorji, da dostavijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost. Izbor in vrednotenje programov za sofinanciranje bo opravljeno po postopku, določenem v Pravilniku o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih društev in kulturnih projektov iz proračuna Občine Beltinci (Uradne objave Občine Beltinci, št. 3/2004) in v skladu z merili, ki so priloga tega pravilnika. B) ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNE DEJAVNOSTI TER PROGRAMOV IN PROJEKTOV NA OBMOČJU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2005 I. Predmet razpisa: Sofinanciranje turistične dejavnosti ter programov in projektov turističnih društev v Občini Beltinci za leto 2005. II. Orientacijska vrednost razpisanih sredstev: 2.000.000,00 SIT. III. Upravičenci in razpisni pogoji: na javni razpis se lahko prijavijo turistična društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih za opravljanje programov na področju turizma, - da imajo sedež v Občini Beltinci - da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo v skladu z določili o registraciji, - da občinski upravi Občine Beltinci vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. Izbor in vrednotenje programov za sofinanciranje bo opravljeno po postopku in v skladu z merili iz Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Beltinci. (Uradne objave Občine Beltinci, št. 3/2004). C) ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA SOCIALNEGA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI BELTINCI V LETU 2005 I. Predmet razpisa: So programi nevladnih in/ali neprofitnih organizacij ter zavodov, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva. a) - programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva, - programi za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov ter invalidnih otrok med poletnimi počitnicami, - organiziranje prostovoljnega dela z mladimi in preventivnimi programi za delo z mladimi, - programi za pospeševanje socialne vključenosti posameznih družbenih in starostnih skupin zaradi revščine, - programi za nenasilno vedenje za storilce nasilnih dejanj, - programi vključevanje socialne izključenosti invalidnih oseb, - programi za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovorništva za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, - programi za zmanjševanje nasilja nad ženskami in otroki, - programi svetovanja preko telefona otrokom in mladostnikom, ženskam in drugim osebam v osebnih stiskah, - programi pomoči urejanja in reševanja socialnih stisk, povezanih z uživanjem alkohola in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti, - programi medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugi programi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjševanje socialne izključenosti starejših in vzpodbudijo širjenje prostovoljnega dela starih samih ter prostovoljnega dela za stare. b) - programi društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, - programi za zdravstveno rehabilitacijo invalidnih otrok med poletnimi počitnicami, - programi za promocijo zdravja v občini Beltinci, - programi za vzgojo otrok in mladostnikov za zdrav način življenja, - programi za promocijo posameznih zdravstvenih projektov za izboljšanje zdravja občanov in izdajo manjših propagandnih gradiv za potrebe posameznih programov, - programi svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnih kroničnih bolnikov in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev. II. Orientacijska vrednost razpisa: za obe področji (a in b) skupaj za leto 2005 je: 1.200.000,00 SIT. III. Upravičenci in razpisni pogoji: Na ta razpis se lahko prijavijo vsi, ki prijavijo program, kateri je predmet razpisa za a in b področje in sicer: - javni socialno varstveni in zdravstveni zavodi, ki v okviru svoje redne dejavnosti ne izvajajo dejavnosti razpisanih programov, - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Beltinci, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom ali verske skupnosti, - organizacije za samopomoč kot prostovoljne in profitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne in zdravstvene potrebe svojih članov, - invalidske in humanitarne organizacije kot prostovoljne neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi in drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne in zdravstvene programe in storitve, utemeljene na značilnosti invalidnosti po posameznih funkcijskih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, - druga društva in zavodi, ki izvajajo občinske programe na področju sociale in zdravstva ali občinske programe izboljšanje kvalitete življenja za občane Občine Beltinci. Izvajalci programov na področju socialnega in zdravstvenega varstva v občini Beltinci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Beltinci ali izvajajo dejavnost na območju Občine Beltinci oz. ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Občine Beltinci, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu. Izbor in vrednotenje programov za sofinanciranje bo opravljeno po postopku in v skladu z merili iz Pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva v Občini Beltinci (Uradne objave Občine Beltinci št. 3/2004). D. FINANCIRANJU IN SOFINANCIRANJU PROGRAMOV IN PROJEKTOV DRUGIH DRUŠTEV IZ PRORAČUNA OBČINE BELTINCI V LETU 2005 I. Predmet razpisa: Sofinanciranje: - dejavnosti registriranih drugih društev (upokojenska, mladinska in druga društva...) v Občini Beltinci, ki ne spadajo v področje turizma, kulture, športa in sociale; - udeležbe drugih društev na krajevnih, občinskih, območnih, med območnih, državnih in mednarodnih prireditvah ali aktivnostih; - izobraževanja strokovnih kadrov za delo na tem področju, - prireditev in akcij, ki so pomembne za populacijo, ki jo drugo društvo v svoji dejavnosti zastopa, - drugih programov in projektov drugih društev, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost in koristnost Občini Beltinci. II. Orientacijska vrednost: 1.500.000,00 SIT. III. Izvajalci in razpisni pogoji za sofinanciranje programov: Na razpis lahko kandidirajo izvajalci projektov in programov druga društva (upokojenska, mladinska....), ki ne spadajo v področje turizma, kulture, športa in sociale; Izvajalci programov na področju drugih društev morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Beltinci, - da so registrirani za opravljanje programov na področju ustrezne dejavnosti društev oziroma, da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost na tem področju, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na svojem področju, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih prireditvah, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, - da dostavijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost. Izbor in vrednotenje programov drugih društev bo opravljeno po postopku, določenem v Pravilniku o financiranju in sofinanciranju programov in projektov drugih društev (Uradne objave Občine Beltinci št. 6/2005). SKUPNE DOLOČBE ZA VSE RAZPISE: IV. Naročnik razpisov: Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci V. Razpisni roki in način prijave: Pisne prijave na obrazcih razpisnih dokumentacij, (ki se dobijo ves čas teh razpisov, v času delovnih ur v tajništvu občinske uprave Občine Beltinci) morajo biti oddane v tajništvu občinske uprave ali poslane v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci najkasneje do 31.08.2005, s pripisom “Javni razpis -kultura”, oz. “Javni razpis - turizem” oz. “Javni razpis - sociala, zdravstvo.” oz. “ Javni razpis-druga društva.” VI. Izid razpisa: O izidu razpisa bodo prijavitelji obveščeni v pisni obliki s sklepom. Z upravičenci za dodelitev proračunskih sredstev bo župan Občine Beltinci sklenil pogodbo, v kateri bodo podrobneje urejene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenic. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji po pozivu za dopolnitev ne bodo v določenem roku dopolnili, bodo zavržene. Prav tako bodo s sklepom zavržene nepravočasno prispele vloge. VII. Dajanje informacij: Informacije in podrobnejša navodila za izpolnjevanje obrazcev za prijavo na te razpise se dobijo vsak delovni dan od 8. do 11. ure pri občinski upravi Občini Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci. Kontaktne osebe: Venčeslav Smodiš - za področje sociale in zdravstva ter za ostala društva, Elica Horvat - za področje kulture in turizma; tel. 02/541-35-35. Župan Občine Beltinci Milan Kerman Na podlagi 36. Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na 8. korespondenčni seji dne 12.05.2005 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O DODELJEVANJU PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI BELTINCI 1. člen V 13. členu Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 105/2003, 54/2004) se spremenijo in dopolnijo določila, ki se nanašajo na ukrepe za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja in sicer: V točki 1.2. Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorejsko usmerjenih kmetijah se višina subvencije do 30% nadomesti z višino do 50%. V točki 1.3. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel se za pridobitev pomoči doda pogoj: društvo oz. posameznik mora predložiti uradni register o številu čebeljih panjev. V točki 2.2. Izboljšanje strukture tal ter zmanjšanje kislosti tal pri poravnavi stroškov prevoza mulja se višina do 40% nadomesti z višino do 50%. V točki 2.3. Sofinanciranje in testiranje škropilnic, pršilnikov ter sofinanciranje analiza zemlje in krme se doda ukrep oz. besedilo: ter izdelava gnojilnih načrtov. V točki 3. Spodbujanje razvoja dopolnilne dejavnosti na kmetijah se višina pomoči- sofinanciranja do 30% upravičenih stroškov nadomesti z višino te pomoči do 40%. V točki 5.3. Sofinanciranje mlekovodov in hladilne tehnike se višina pomoči do 20% nadomesti z višino do 30%. V točki 7. Zavarovanje proti elementarnim nesrečam v kmetijstvu se višina pomoči do 30% nadomesti z višino do 50%. 2. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Št.: 032-01/2005-7-K-328/III Beltinci, 12.05.2005 Župan Občine Beltinci Milan Kerman Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01) je Občinski svet občine Beltinci na 20. redni seji dne 21.04.2005 sprejel ODLOK O USKLADITVI PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČINE BELTINCI S PROSTORSKIMI SESTAVINAMI PLANOV 1. člen S tem odlokom se sprejmejo uskladitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03) s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 87/04) v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine planov. 2. člen Skladno s prostorskimi sestavinami planov, navedenimi v 1. členu tega odloka, se spremenijo meje namenskih površin, ki se urejajo z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Beltinci (v nadaljevanju Odlok o PUP). Na parcelah, ki so bile v postopku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov priključene ureditvenim območjem naselja in drugim poselitvenim območjem, so dopustni posegi v skladu z določili Odloka o PUP. Na parcelah izven poselitvenih območij, ki se jim je v postopku sprememb in dopolnitev spremenila namembnost, se izvajajo posegi, ki so namensko določeni v prostorskih sestavinah planov v skladu z določili Odloka o PUP. 3. člen V 8. členu Odloka o PUP se briše navedba pod številko 1, ki se nanaša na ureditveni načrt za rekonstrukcijo in dograditev čistilne naprave za farmi Nemščak in Jezera. Zaporedna številke pred navedbo območij se spremenijo tako, da se člen glasi: 1. del naselja Lipovci (Odlok o zazidalnem načrtu za SZ del naselja Lipovci -Uradni list RS, št. 30/96 in 70/98) 2. območje ob Kmečki ulici v Beltincih (Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje ob Kmečki ulici v Beltincih - Uradni list RS, št. 67/99 in 79/00) 3. območje avtoceste (Uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor - slovensko madžarska meja na odseku Vučja vas - Beltinci (Uradni list Rs, št. 63/99). V istem členu se doda: 4. območje obrtne cone v Lipovcih (Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za industrijsko-obrtno cono v Lipovcih - Uradni list RS št. 68/02). 5. območje trgovskega centra v Beltincih (Odlok o lokacijskem načrtu za območje Granar v Beltincih (Uradni list RS št 69104). 6. območje plinovoda (Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo plinovodnega omrežja v Občini Beltinci - Ur. list RS, št. 40/01 in 68/02) 7. Območje vodooskrbnega sistema (Odlok o sprejetju lokacijskega načrta v vodooskrbnem sistemu Občine Beltinci - Ur. l. RS, št. 18/00) 4. člen V 9. členu Odloka o PUP se brišeta stavka pri številki 1 in številki 2 ter besedica Granar v oklepaju v osmi alineji. V istem členu se za zadnjo alinejo doda: - poslovno - transportna cona v Lipovcih ob avtocesti - čistilna naprava v k.o. Melinci in k.o. Lipa. 5. člen V 66. členu Odloka o PUP se na koncu doda: 9. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za rekonstrukcijo in dograditev čistilne naprave na farmi Nemščak in Jezera (Uradni list RS, št. 17/99) 6. člen Sestavni del odloka so grafične priloge v merilu 1:2500 s prikazom meje ureditvenih območij naselij. Za ureditve izven poselitvenih območij naselij se smiselno uporabljajo grafične priloge prostorskih sestavin planov v merilu 1:5000. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 032-01/2005-20-312/III Beltinci, 21.04.2005 Župan Občine Beltinci Milan KERMAN Občina Beltinci, ki jo zastopa župan Milan Kerman razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO OBČINSKEGA STVARNEGA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA I. Predmet javne dražbe A/1 Nepremičnine (komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča), vpisane v vložek št. 433 k. o. Lipovci: parc. št. 2898/1, 2898/2, 2898/3, 2898/4, 2898/5, 2898/6, 2898/7, 2898/8, 2898/9, 2898/10, 2898/11 s skupno površino 19411 m2. Vse navedene parcele se prodajajo v “paketu” kot celota. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 2.048,00 SIT. A/2 Nepremičnine (komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča), vpisane v vložek št. 433 k. o. Lipovci: parc. št. 2899/2, 2899/3, 2899/4, 2899/5, 2899/6, 2898/7 s skupno površino 14423 m2. Vse navedene parcele se prodajajo v “paketu” kot celota. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 2.048,00 SIT. Nepremičnine pod točko A/1 in A/2 so v obrtno-industrijski coni v k. o. Lipovci, v neposredni bližini silosov in bencinske črpalke OMV Istrabenz. Na predmetnih zemljiščih je po veljavnem zazidalnem načrtu dopustna gradnja poslovnih-obrtnih in industrijskih objektov. Prednost pri nakupu predmetnih nepremičnin bo imel tisti ponudnik, ki bo po pogojih iz te javne dražbe pripravljen kupiti vse v točkah A/1 in A/2 navedene nepremičnine v “paketu” kot celoto. B/1 Nepremičnine (komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča), vpisane v vložek št. 459 k. o. Dokležovje: parc. št. 942/1 s površino 4122 m2; izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 1.600,00 SIT. B/ 2 Nepremičnine (nezazidana stavbna zemljišča), vpisane v vložek št. 459 k. o. Dokležovje: parc. št. 1335/1, 1335/5, 1335/6, 1335/7, 1335/8, 1335/9 s skupno površino 3667 m2. Vse navedene parcele se prodajajo v “paketu” kot celota. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 1.600,00 SIT. Nepremičnine pod točko B/1 in B/2 so v križišču občinske ceste Bakovci-Dokležovje-Ižakovci in državne ceste Lipovci-Dokležovje-Ljutomer v k. o. Dokležovje. Na predmetnih zemljiščih je po veljavnem prostorsko izvedbenem načrtu dopustna gradnja poslovnih objektov za mirnejšo obrtno dejavnost. Kupec bo moral začeti z gradnjo poslovnega/-ih objekta/-ov na predmetnih nepremičninah najpozneje v dveh letih od nakupa nepremičnin in ga/jih bo moral zgraditi do IV. gradbene faze v treh letih od nakupa le-teh. C/ Nepremičnine (komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča), vpisane v vložek št. 1 k. o. Beltinci: parc. št. 1448/2, 1449, 1450/1, 1450/2, 1451 s skupno površino 2409 m2. Vse navedene parcele se prodajajo v “paketu” kot celota. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 9.260,00 SIT. Nepremičnine pod C so v središču naselja Beltinci med nekdanjo Železnino in gostilno Zvezda. Na predmetnih zemljiščih je po veljavnem prostorskem izvedbenem aktu dopustna gradnja poslovnega oz. poslovno-stanovanjskega objekta. Kupec bo moral začeti gradnjo poslovnega objekta (z zagotovitvijo parkirišč) na predmetnih nepremičninah najpozneje v dveh letih od nakupa nepremičnin in ga bo moral zgraditi do IV. gradbene faze v treh letih od nakupa le-teh. Č/ Nepremičnina (komunalno neopremljeno stavbno zemljišče), vpisana v vložek št. 2354 k. o. Beltinci: parc. št. 2368/1 s površino 1696 m2, izklicna cena za 1 m2 je 1.904 SIT. Na predmetnem zemljišču, ki je v kompleksu Jugovo, je po prostorsko ureditvenih pogojih dopustna gradnja stanovanjskega ali poslovno-stanovanjskega objekta (mirna dejavnost). II. Kraj in čas javne dražbe Javna dražba bo 27. 07. 2005 ob 13. uri v prostorih Občine Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci. III. Prodajni pogoji 1. Kot ponudniki lahko sodelujejo fizične osebe s slovenskim državljanstvom in državljanstvom članic EU ter pravne osebe, registrirane na območju Republike Slovenije. 2. Prodaja bo potekala po načelu videno-kupljeno in kupec ne bo imel pravice uveljavljati kasnejših reklamacij v zvezi s prodanimi nepremičninami. 3. Ponudniki jamčijo za resnost ponudbe z vplačilom varščine v višini 10 % od postavljene najnižje prodajne cene za posamezno nepremičnino na transakcijski račun Občine Beltinci št. 01202-0100011541, UJP Murska Sobota. 4. Izbranemu ponudniku bo varščina brez obresti všteta v kupnino za predmetne nepremičnine. Drugim ponudnikom bo varščina brez obresti vrnjena v 8 dneh od izvedbe javne dražbe. 5. Izklicna cena predmeta prodaje ne zajema 20 % DDV, ki ga bo moral plačati kupec in bo obračunan na izlicitirano prodajno ceno. Izklicna cena tudi ne vključuje komunalnega prispevka, ki ga bo kupec moral plačati za kupljeno/-e nepremičnino/-e naknadno (najpozneje pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta/ov). Najnižji znesek, za katerega je možno višati izklicno ceno, je 100.000, 00 SIT. 6. Dražitelj, ki na dražbi uspe, je dolžan plačati kupnino v 8 dneh od sklenitve prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Beltinci št. 01202-0100011541, UJP Murska Sobota. Vplačana varščina se všteje v kupnino. Nepremičnina preide v last in posest uspelega dražitelja kupca po plačilu celotne kupnine in vseh stroškov, nastalih v zvezi s to dražbo. 7. Interesenti, ki želijo sodelovati na javni dražbi, morajo predložiti komisiji pred javno dražbo potrdilo o plačilu varščine za predmet javne dražbe v višini, kot je določena v 4. točki pogojev javne dražbe. Interesent, ki želi sodelovati na javni dražbi, mora pred začetkom javne dražbe predložiti komisiji, če je fizična oseba, tudi potrdilo o državljanstvu RS oz. EU, če je pravna oseba, pa izpisek iz sodnega registra. 8. Pogodba za predmet javne dražbe mora biti sklenjena v 15 dneh po uspešno opravljeni javni dražbi. Če pogodba ni sklenjena v tem roku ali če dražitelj ne poravna svoje obveznosti v 8 dneh, se šteje, da od ponudbe odstopa, plačana varščina pa zapade v korist Občine Beltinci. 9. V primeru, da uspeli dražitelj ne pristopi k podpisu pogodbe oz. ne poravna dolžnega zneska po pogodbi, se v 8 dneh po ugotovitvi prej navedenih razlogov pozove k podpisu pogodbe dražitelj a, ki je ponudil naslednjo najvišjo ceno. 10. 20 % davek na dodano vrednost, stroške notarja, vezane na sklenitev prodajne pogodbe, stroške vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo in vse druge stroške, nastale v zvezi z izvedbo prodajne pogodbe, ki niso všteti v prodajno pogodbo, plača kupec. 11. V prodajni pogodbi bodo opredeljene vse pravice in obveznosti pogodbenih strank, poleg tistih, navedenih v tej objavi javne dražbe, tudi način izročitve nepremičnin. 12. Komisija lahko s soglasjem župana Občine Beltinci postopek javne dražbe ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se dražiteljem povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov. 13. Občina Beltinci lahko zahteva sodno razveljavitev sklenjene kupne pogodbe v primeru, da kupec določenega stavbnega zemljišča ne izpolni pogojev iz te objave javne dražbe glede roka začetka in dokončanja gradnje, glede namembnosti gradnje (pri nepremičninah, kjer so ti pogoji določeni). Plačana kupnina se v tem primem kupcu vrne v istem znesku, kot je bila vplačana z odbitkom varščine, in brez obresti. 14. Občina Beltinci si v primeru nadaljnje prodaje nepremičnin, ki so predmet objave javne dražbe, pridrži predkupno pravico in služnost za potrebe izgradnje objektov in omrežja javne komunalne infrastrukture. IV. Kontaktna oseba je Janez Senica, zaposlen na Občinski upravi Občine Beltinci. Vse dodatne informacije so na voljo po telefonu 02 541 35 35 vsak delavnik med 8. in 11. uro. Ogled nepremičnin je možen na podlagi predhodnega dogovora s kontaktno osebo. Občina Beltinci