ZUNANJEPOLITIČNI _____ f MdMS ■Hi KEM Avtohiša Kržišnik za program Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti! Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? £4 o O 9 > o s Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www. avtoh i sa - krzisn i k. si | Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma ■ - MIHfflU...PlffMfll m-.-ivira.'.m-TI jjj ri'HüKüi NAJBOUSA VREDNOST LETA SAMO NA DNEVIH ODPRTIH VRAT le 10. in 11. marca 2006 do 20. ure Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele! : Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje. Mazda po ceni, ki je še ni bilo! Dnevi odprtih vrat 10. in 11. marco Enkratna priložnost - bogati paketi II .. r-.,, Nova Mazda 6 opreme za nižjo ceno Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in ČOSOVHO Omejena!" KAZALCI ©I UVODNIK ...marec je letošnji zimi navkljub pomladni mesec. Pa še dvakrat je ženski praznik vmes. Pravijo, da je od obeh materinski dan starejši, če je to sploh pomembno. Matere vsekakor zaslužijo svoj dan. Ne samo 25., tako kot vse žene ne zaslužijo le osmega marca. Ostareli materi ne bo kaj prida pomagalo, če jo boste na njen dan zasuli s cvetjem in nepotrebnimi darili. Večinoma so osamljene. S pogledom, ki ga zastira ljubezen do vas, iščejo opravičilo. Za vsakogar - za vas, svoje otroke in vnučke, ki jih hitri tempo današnjega življenja odnaša daleč stran. Ne pozabite kako se vse vrača. Domovi ostarelih so polni. Samo srca njihovih prebivalcev so velikokrat prazna. Naša družba je iz dneva v dan starejša. Kaj to ne pomeni, da bo tudi tistih, ki rabijo pomoč, predvsem tisto čustveno, čedalje več? Spomnite se ob materinskem dnevu, da je vsak dan lahko materinski, dan ljubezni do staršev ali dan spoštovanja, kakor hočete. Brez prisile in brez zadnjih misli. Osončite staršem dan, odprite okna toplim sapam vaše in njihove ljubezni, kajti oni so vam dali vse kar je bilo v njihovih močeh. Povrnite jim vsaj delček. Vsega tako in tako ne boste nikoli mogli. Šri Činmoj je zapisal: »5 svojimi dobrimi deli boš sčasoma navdihnil tudi druge, da bi počeli prav to. « Če je tako, a verjamem, da je, potem se vam ni treba bati prihodnosti. Stanislava Radunovič Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: STRAN: Stoti rojstni dan 5 Ines in stekleničke upanja 6 1. marec -dan civilne zaščite 9 Podjetniška 12 Lions klub Trbovlje Brin 17 Mag. Sonja Klopčič 18 Izlaška kolonija v Lipovcah 22 Litijski policisti v letu 2005 30 MOŠKI IMA ZAGOTOVLJENO ENO SAMO LJUBEZEN -LJUBEZEN SVOJE MATERE Banes Tej trditvi res ni kaj več dodati, kot le voščilo za vaš-naš-njihov dan -Materinski dan vsi Zasavčevi otroci NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 06. APRILA 2006 Naslovnica: Goltes Team - Vogel, 19.03.2006 © FUNŠTERC H-------- RAZLIK Letne seje Zbora veteranov vojne za Slovenijo, ki je bila 7. marca 2006 v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah, se je udeležilo 119 članov. To je rekordno število udeležencev, kar dokazuje, da se tudi člani sami vse bolj zavedajo pomembnosti dogodkov, pri katerih so sodelovali Veterani vojne za Slovenijo. Seja je bila posvečena delu Območnega združenje Veteranov vojne za Slovenijo v letu 2005 in usmeritvam za aktivnosti v letu 2006. V minulem letu so bili zasavski člani aktivni tudi na državnem nivoju, saj ima Območno združenje Zasavja v predsedstvu zveze kar dva predstavnika. Matjaž Piškur je prisoten kot predsednik Pokrajinskega odbora, Jože Čibej pa je podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Jože Čibej se je kot član Stalnega komiteja za Evropske zadeve (SVF) udeležil tudi več sestankov članic SVF iz Slovenije ter sodeloval pri obravnavi predloga sprememb statuta SVF. Sej komisije za statutarne, finančne in organizacijske zadeve se je udeleževal tudi sekretar PO, Emil Bovhan. Na sejah komisije za kadrovske in statusne zadeva na državni ravni je bil aktiven Rado Šuštar. Jože Ranzinger pa je, kot član sekcije Maneverske strukture narodne zaščite iz Zasavja, sodeloval na sestankih sekcije, ki je v letu 2005 organizirala osrednjo prireditev v Kočevski reki ob 15 obletnici projekta MSNZ. Veliko dela je bilo vloženega na področju sprememb in dopolnitev Zakona o vojnih veteranih. Rezultati so ravno v dneh pred letno sejo OZWS Zasavje rodili sadove, saj so v Državnem zboru sprejeli spremembe v zakonu, ki po novem enako obravnava vse vojne veterane v Sloveniji. Na letni seji so bile opredeljene tudi aktivnosti OZWS Zasavje za leto 2006. Terminsko so opredelili športne in družabne aktivnosti ter termine proslav. Osrednja proslava zasavskih veteranov bo tudi tokrat na Kumu. Posvečena bo jubilejni 15. obletnici vojne za Slovenijo. Poleg te proslave se bodo veterani iz Zasavja udeležili tudi nekaterih drugih prireditev, kijih pripravljajo druge pokrajinske organizacije in ZWS. V mesecu oktobru se bodo odpravili na praznovanja obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v Koper. Na Novih Zalah bo spominska svečanost ob dnevu spomina na mrtve in v mesecu decembru srečanje za svojcev padlih. Besedilo in slika: M.A.Š. GASILSKI ‘ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 2005’ Po podatkih Regijskega centra za obveščanje Trbovlje je bilo v letu 2005 v Zasavski regiji (občine Hrastnik, Zagorje ob Savi in Trbovlje) registriranih skupaj 31063 telefonskih klicev za pomoč v primeru nevarnosti, nesreč in drugih pojavov. »ReCO Trbovlje je opravil 6567 pogovorov in sicer za: gasilce 2845, policijo 2045, zdravstvo 1677, ter ostale udeležence 1710. Od teh klicev je bilo evidentiranih kar 412 nevarnosti, nesreč in drugih pojavov. V zasavski regiji seje tako v občini Zagorje ob Savi pripetilo 118 dogodkov, Hrastnik 89 in Trbovlje 205. V občini Trbovlje je Gasilski zavod, oz. poklicna gasilska enota, PGD Trbovlje - mesto, PGD Čeče, PGD Dobovec in PGD Klek, ki skupno operativno delujejo na področju občine in regije, posredovalo v 205 primerih. Število in vrste intervencij so evidentirali takole: 19 intervencij ob prometnih nesrečah, 4 ob nesrečah z nevarnimi snovmi, 13 stanovanjskih požarov, 3 požari v dimnikih, 3 travniški požari, 5 požarov v garažah, 2 požara na prevoznem sredstvu, 2 kletna požara, 2 na električnih napravah, 8 na odlagališčih in v zabojnikih za smeti. V ostalih 144 primerih pa so posredovali pri sprožitvi javljalcev požara v objektih, odpirali vozila in stanovanja, črpali vodo - pa ne v poplavah-in zapirali vodovodne napeljave, odstranjevali (podrto) drevje, iskali in oskrbeli pogrešane, starejše in onemogle, reševali ljudi iz stanovanjskih dvigal, se odzivali na lažne alarme, reševali male živali, uničevali osja in sršenja gnezda. V vseh pogledih so pomagali v sosednjih občinah, ne samo v primeru nesreč v prometu in nesreč z nevarnimi snovmi, saj je Gasilski zavod enota širšega pomena za področje Zasavja. V letu 2005 so trboveljski gasilci opravili tudi 144 prevozov z gasilskimi cisternami. Pri vsej široki paleti njihovih dejavnostih je v 205 posredovanjih sodelovalo 614 poklicnih in 62 prostovoljnih gasilcev, 47 policistov, 1 inšpektor in 13 drugih sodelujočih. Razen dveh lažjih zastrupitev gasilcev z dimom pri gašenju požarov, drugih poškodb sodelujočih ni bilo. Tako prostovoljni kot poklicni gasilci v Trbovljah so dobro in zgledno sodelovali tudi s službami Za zaščito in reševanje v občini in regiji.« Je v obvestilu za javnost zapisal strokovni vodja - poveljnik Srečko Kerin. SPREJEM ŠPORTNIKOV PRI ŽUPANU Udeleženca letošnjih olimpijskih iger iz Zagorja, Domna Pociechoje 14. marca sprejel župan Matjaž Švagan. Istočasno so bili na obisku tudi mladi skakalci SK Zagorje, ki so zadnje čase dosegajo izjemne uspehe na tekmovanjih doma in v tujini. Ob tej priložnosti se jim je njihov župan zahvalil za dosežke, ki so zagotovo tudi dobra promocija Občine Zagorje ob Savi. Izročil jim je priložnostna darila in jim obljubil tudi v prihodnje moralno in finančno pomoč Občine Zagorje ob Savi. Mali FUNŠTERC © VSE NAJ ZA 100. ROJSTNI 1>AN! Te dni je praznovala častitljiv rojstni dan Anica Ponikvar, učiteljica, ki je svoje delo, učiteljevanje, opravljala z veliko ljubeznijo do otrok, saj je znano, da je še danes otroški živ žav ne moti. Iz Slovenskih Konjic, kjer se je leta 1926 zaposlila, se je čez tri leta ‘selila’ na topliško šolo v Zagorje, kjer je poučevala največ tretje in četrte razrede. Z možem Stanetom, ki je bil tudi učitelj, sta si ustvarila družino in rodile so se jima tri hčere. Leta 1941, ko so prišli fašisti, sta oba ostala brez službe. Septembra so družino izgnali od doma. Iz Sokolskega doma v Zagorju so jih najprej s tovornjakom odpeljali v Brestanico, čez nekaj dni s tovornim vagonom v Slavonsko Požego na Hrvaško. Od tam so jih najprej izgnali v Grubišno polje, kjer so jih nastanili na prazne kmetije izgnanihJSrbov. Tako sta z možem postala delavca na kmetiji, odvisna od dela svojih rok. Pomagala sta domačinom, da sta zaslužila za hrano in obleko. Nekaj hrane sta smela pridelati tudi zase. Po letu dni je mož dobil službo učitelja v Hercegovini, tako je v tistih težkih časih ostala Anica sama s hčerami, starimi od tri do osem let, celi dve leti. Po končani vojni so se vsi vrnili v Slovenijo in oba sta se zaposlila na šoli v Toplicah. Leta 1948 so dobili stanovanje v Trbovljah, mož pa službo na trboveljski Gimnaziji. Anica je bila z dekretom premeščena, sredi šolskega leta, na osnovno šolo Ivana Cankarja, v razred prvošolčkov. Na tej šoli je po 14. letih učiteljevnja ‘zaslužila’ upokojitev leta 1962. Dobra učiteljica »Cela naša družina je bila tesno povezana s šolo Ivana Cankarja. Poleg mlajših dveh hčera, ki sta tu še obiskovali osemletko, je tudi mož tukaj poučeval matematiko in Gziko, starejša hči pa je poklicno stopala po najinih stopinjah. Med mladimi sem pozabila na težave, ki niso bile prijetne, saj je bil vse do moje upokojitve leta 1962 strog socialistični režim, ki včasih ni dopuščal svobode drugače mislečim in vernim. Iz tega so izhajale velike težave, ki sva jih morala z možem prenašati« je za zapis v brošuri Ob 100-letnici OŠ Ivana Cankarja leta 2001 povedala Anica Ponikvar. Še vedno je soseda OŠ IC, šole, kjer je dočakala upokojitev. Ob njenem prazniku, 7. marca, so ji prišli voščit tudi učenci, ki se jih je zelo razveselila. Povabilu župana Bogdana Baroviča v gradič seje tudi odzvala, le publicitete si ni želela prevelike. Vseeno smo se »pregrešili« in zapisali nekaj drobcev o njenem življenju, kar je bilo sicer že zapisano v brošuri. Uredništvo Zasavca in avtorica prispevka Vam želimo zdrava in zadovoljna leta ob otroškem živ-žavu v soseščini. Besedilo: Irena Vozelj Sliki: družinski arhiv V letošnjem letu, od 1. aprila dalje, ne bodo več vsi trboveljski upokojenci upravičeni do brezplačnih mesečnih vozovnic za mestni avtobusni promet. Spremembe so posledica predloga občinskega sveta, da naj se pri subvencijah upošteva dohodkovni položaj upravičenca in veljavna davčna zakonodaja, ki določa, da je treba tovrstne subvencije evidentirati z imenom in priimkom in davčno številko upravičenca ter višino subvencije v koledarskem letu in to sporočiti davčni upravi. Pri Društvu upokojencev Trbovlje so nam povedali, da se je med uradnimi urami društva prijavilo za brezplačne vozovnice več kot 200 upokojencev, prijave pa še zbirajo. O tem, koliko naj bi prispevali sami, nam še niso znali odgovoriti. Besedilo: Irena Vozelj FUNŠTERC (-------- RIMSKE TOPLICE BODO OŽIVELE V INES IN STEKLENIČKE UPANJA MAJU »Končno!« je verjetno odzvanjalo krajanom Rimskih Toplic v ponedeljek, 13.marca 2006, ko sta v vladnih prostorih podpisala pogodbo družbenikov in delničarjev direktor Maks Brečko in minister Ivan Žagar. V okviru Medicinsko -rehabilitacijskega centra ( MRC) bo delež sodelujočih pri oživljanju zdravilišča naslednji: Unior 17,6 odstotka kapitala, bančni deleži NLB in NKBM 8,5 odstotka in 19,5 odstotka Kad, Mobitel in Zavarovalnica Triglav. Vrednost celotne naložbe so ocenili na 24,7 milijona evrov. Prejšnji glavni partner Uniona - Baros - ki se je umaknil, pa bo dobil stroške povrnjene. Poleg ministra Žagarja in direktorja MRC Brečka so se slovesnosti ob podpisu pogodbe udeležili še direktor Uniorja Gorazd Korošec, Jelka Kapun in Drago Zupan iz Rimskih Toplic ter župan občine Laško Jože Rajh. Jelko Kapun, predsednico KS, smo povprašali, kakšni občutki so jo prevevali ob tako pomembnem trenutku za njihov kraj... »Zame je bil to trenutek, ko so se sanje začele spreminjati v resničnost...Trenutek, ko se bo v kraju, ki je petnajst let propadal, začelo novo življenje. Trenutek, ko bodo ljudje dobili tisto, kar jim je bilo neupravičeno odvzeto in se bodo v kraju začele spremembe na bolje... V Ljubljano sem vzela s seboj kamne, ki sem jih nabrala ob propadajočem zdravilišču in jih olepšala z maso za oblikovanje. Izročila sem jih vsem podpisnikom pogodbe kot znak spoštovanja in kot opozorilo, da sprejemajo veliko odgovornost, saj bodo s svojo odločitvijo povrnili ugled zdravilišču, ki se je rodilo pred 2000 leti...« Če ne bo kakih nepredvidenih ovir, predvidevajo, da bi začeli z obnovitvenimi deli v mesecu maju, novo zdravilišče, ki se bo imenovalo Rimske Terme, pa bi odprli l.januaija 2008. Besedilo in slike: Fanči Moljk »V ponedeljek, 13.marca, gremo pa v bolnico...« so obvestili svoje starše učenci tretjega razreda devetletke na Dolu. Pa ne na zdravljenje, so povedali, le stekleničke upanja bodo nesli... Zgodba se je začela že pred petimi leti, ko je Ines, zdaj tretješolka z Dola, zbolela za levkemijo...V prvem tednu marca letos, ki je sovpadal s tednom boja proti raku, je izvedela, da je zdaj zdrava. Sošolci so šli v Ljubljano na hematološki oddelek Pediatrične klinike, kjer se je zdravila. Ideja za te stekleničke je prišla iz neke onkološke bolnice iz Amerike. Siriti se je začela na spletni strani Skrinjica idej in v januarju in februarju 2006, ko je potekala akcija, seje vključilo preko 500 posameznikov in več kot 30 organizacij. Ustvarili so več kot 1400 stekleničk upanja in jih odnesli na onkološke oddelke v Ljubljani... »Ko sem predlagala, da prazne stekleničke od zdravil tudi mi oblečemo v fimo maso, so bili navdušeni,« je povedala Helena Kreže, specialni pedagog s šole Vitka Pavliča. «Na Dolu so ustvarjali pri likovnem krožku z mentorico Urško Kreže in pri likovnem pouku pri učiteljici Miri Marinko, Urška pa je prišla tudi k nam, ko smo imeli kulturni dan...Pa še Ines smo povabili, da nam je pripovedovala o zdravljenju in pokazala svoj album iz tega časa...« Štirje učenci so šli v Ljubljano tudi s šole Vitka Pavliča. Obisk bolnice je organizirala medicinska sestra Ana Slanšek. »Ko smo stekleničko olepšali, smo vanjo povedali še lepe želje...,« so povedali otroci. » V Ljubljani smo srečali tudi z zdravnico naše Ines, o kateri mi je večkrat pripovedovala, tako da sva se že ‘poznali’...,»je povedala Božena Kreže, razredničarka S.razreda. «V posamezne sobe k bolnikom pa so šli po štirje učenci,« je še dodala. Mladi bolniki so se prijazne geste razveselili. Začutili so, da jim marsikdo stoji ob strani...Pri zdravljenju rakave bolezni so iskrice upanja še posebno dobrodošle. Mladi obiskovalci pa so mogoče prvič začutili, kako je zdravje dragoceno... Slika: arhiv šole Besedilo: Fanči Moljk Dolski funšterčki: SEJEM BIL JE - MOKER Letos je imelo 40 mučenikov svoj praznik na petek, lO.marca 2006. Člani TD Hrastnik so na Dolu za Dolanko organizirali tradicionalni kramarski sejem, kije kljub dežju privabil nekaj kupcev. Nabaviti je bilo treba nove grablje pa metle, sadna drevesca, kakšno suho sadje in tudi pri stojnicah s perilom in podobno kramo se je našlo kaj primernega. Čeprav ni bilo prave žeje pa so dolski oziroma hrastniški turistični delavci že ob postavljanju stojnic ponujali topel čaj in kavo. Zvečer pa so imeli v gasilskem domu svoj redni letni občni zbor člani društva Copatarjev, ki so premlevali svoje probleme. S pesmijo, seveda, saj je med njimi osem harmonikarjev. »Drugo leto bo še bolj veselo,« je dejal predsednik društva Slavko Planinc, «saj bomo proslavili že petdeset let obstoja...« FUNŠTERC © ---------1 • ZGORNJE V dolski ta zgornji so spet praznovali rojstni dan. Tokrat sedmi. Sovpada ravno s sejemskim dnem oziroma kramarskim sejmom, ki je na Dolu že več kot sto let ob 10. marcu. Tudi letos je vodja trgovine Vika Strgaršek delila torto, obiskovalce pa so pogostile simpatične mladenke - Polona, Andreja in Tatjana - s proizvodi nekaterih dobaviteljev. Za dobro razpoloženje pa je poskrbel s harmoniko srednješolec Gregor. Slike in besedila: Fanči Moljk Ql FUNŠTERC Sedma izredna seja Občinskega sveta Občine Zagorje je bila zelo kratka, a ne ravno nepomembna. Takoj na začetku je bila umaknjena z dnevnega reda druga točka, Predlog odloka o razdružitvi in preimenovanju naselja Šemnik v naselji Spodnji Semnik in Strahovlje, zaradi preverjanja ustavnosti postopka. Tako je ostalo za razpravo le še oblikovanje mnenja k Predlogu za nadaljevanje postopka za ustanovitev občine Izlake in za določitev njenega območja. Župan je poročal o poteku vseh dogodkov, ki so si do sedaj sledili v zvezi iniciativo za ustanovitev 01. Svetniki so z glasovanjem potrdili negativno mnenje o ustanovitvi 01 in to bo predstavljeno tudi Državnem zboru. Na ločenem referendumu se bodo krajani Polšine, Semnika in Strahovelj odločili za eno od občin - Izlake ali Zagorje, Izlačani pa seveda o tem, ali so za samostojno občino ali ne. Seji je prisostvoval tudi Jože Lebar, predsednik 10 za ustanovitev občine Izlake. Razložil je svoje stališče in stališče Odbora. Pri ponovnem obisku krajanov Polšine so zbirali 60 % glasov ‘za’ pridružitev novi ustanavljajoči se občini Izlake. Obrazložil je tudi zakaj je bil rezultat prvega obiska drugačen. Vzrok je bil v pomanjkanju časa za zbiranje glasov. V času njegovega nastopa je izrazna mimika nekih naših svetnikov pokazala nivo kulturne higiene. To pa je danes, ko se veliko govori o higieni izraznega govora, še posebno zaskrbljujoče. Besedilo: St.R. MNENJE O NOVIH ZAKONSKIH SPREMEMBAH Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih, o katerem je bilo nekaj črnila že prelitega, je tokrat v izjavi za javnost posredovalo svoje mnenje glede Zakona o zaposlovanju in socialnih prejemkih. »V društvu smo zelo zaskrbljeni glede napovedi o spremembah v tem Zakonu, ki bodo zelo zmanjšale pravice brezposelnih in socialno ogroženih državljank in državljanov Slovenije. Res je, da se mora zmanjšati brezposelnost v Sloveniji, samo ne s prisilo in takimi restriktivnimi ukrepi, ki jih navaja predlog novega Zakona. Tudi v društvu si ne zatiskamo oči, da je peščica ljudi, ki odklanja delo primemo njihovi izobrazbi. Večina brezposelnih pa ga ne! Zato menimo, da je ukrep, po katerem delodajalec ne zagotavlja osnovnih pravic iz kolektivne pogodbe, ne zagotavlja varnosti pri delu, če brezposelni ne bo hotel prijeti za delo, ki ni primerno njegovi izobrazbi, kratenje človekovih pravic in je ukrep pravzaprav orodje prisile, kar ni v skladu s konvencijami o človekovih pravicah, katerih podpisnica je tudi naša država. S tem zakonom, seveda, če bo sprejet, upamo pa, da ne bo, bomo dali nelojalnim in nevestnim delodajalcem zeleno luč za neizmerno izkoriščanje delojemalcev, saj jim bo to dovoljevala država in sprejeti zakon. Bojimo se tudi, da bomo kolo socialne demokracije zavrteli nazaj za okrog 1000 let in tako zopet postavili delojemalca, posebno še brezposelnega, ki bo moral prijeti za vsako delo, drugače bo izgubil še tako malo pravic ki jih ima, v tržno blago sužnjelastniškega obdobja, ko je lahko delodajalec delal z njim kar je hotel. Prosimo in zahtevamo: ne počnite tega saj trdite da smo pravna država, ki spoštuje mednarodne konvencije o človekovih pravicah.« Za DNSOS: Ivan Cencelj SLIKARSKA »IJ3« RAZSTAVA Likovna sekcija Univerze za tretje življenjsko obdobje zasavske regije pod vodstvom Milana Razborška je v poslovnih prostorih EVJ Elektroprom Izlake 8. marca 2006 postavila slikarsko razstavo in jo svečano tudi odprla. Na njej se predstavlja 15 slušateljev, ki ustvarjajo v različnih tehnikah. Po številu prisotnih na otvoritvi ugotavljamo, da so take prireditve še kako dobrodošle, saj nudijo poslastico za oči in družabnost in prijazno druženje, ki ga nikoli ni preveč. Otvoritev je spremljal pester kulturni program, ob prijetnih zvokih citer in z recitacijami, za kar gre posebna zahvala Boženi in Janezu Prestoijevima. Ker je otvoritev sovpadala z praznikom dneva žena, je vsaka obiskovalka dobila v dar, namesto rože, majhno sličico, izdelek razstavljavcev, kar je bila nadvse dobra ideja in lepa pozornost za trajen spomin. Likovniki so še posebej hvaležni Janezu Vidmarju, ki jim je razstavo omogočil in s tem dokazal, da želja po umetnosti in podjetništvo lahko stopata v koraku tudi v poslovnem svetu. Besedilo: Leopold Odlazek Sliki: arhiv UTŽO PO TOČI ZVONITI ? JE PREPOZNO! FUNŠTERC ---------H in prav zaradi te stare modrosti, ki nepreklicno drži, so se ljudje že mnogo let pred nami organizirali in na razne vidne in slišne načine opozarjali vse in vsakogar na bližajočo se nevarnost. Sodobna tehnologija je sicer spremenila sredstva za signaliziranje, ni pa spremenila dejstva, da so za vsako dejavnost potrebni ljudje. Požrtvovalni, srčni in neustrašni ter pripravljeni priskočiti na pomoč v najbolj nemogočih situacijah. Ni torej naključje, da so ti ljudje, oziroma organizacija, ki jih združuje in se pri nas imenuje Civilna zaščita, drugod pa kako drugače, dobili svoj mednarodni Dan. 1. marec je svetovni dan CZ, ko praznujejo po vsem svetu ti in taki človekoljubi. V Sloveniji ga praznujejo od leta 1992, letos pa je bila v Zasavju že tretjič skupna slovesnost štabov CZ treh občin, Hrastnika, Trbovelj in Zagorje ob Savi, in štaba za CZ za Zasavje. Na njej so podelili priznanja in nagrade posameznikom in organizacijam, ki so se posebej izkazali pri krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Štab CZ za Zasavje je v letos doživel nekatere spremembe v članstvu. Vanj je po novem vključen tudi predstavnik Slovenske vojske, v samem vodstvu pa je Vlada razrešila, na njegovo željo, dosedanjega dolgoletnega poveljnika štaba Josipa Lapija in na njegovo mesto imenovala Jožeta Forte. Kot je že nekajletni običaj, je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje objavila razpis za podelitev priznanj in nagrad, ki jih dobijo pripadniki CZ ter drugi posamezniki, skupine, občine in gospodarske družbe, zavodi ter druge organizacije za zasluge in poseben prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanju in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Na razpis je prispelo pet predlogov in tako so na prireditvi podelili pet priznanj. Tri bronaste in en zlati znak CZ in eno plaketo. Bronaste znake CZ, ki jih je podelila Mojca Kropivšek, vodja izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Trbovlje, so prejeli Andrej Drnovšek, dolgoletni član štaba CZ občine Zagorje ob Savi, zadolžen za področje ukrepov ob nesrečah ob plazovih in vodnih ujmah, Jožef Iglič, ki že sedemnajst let deluje na področju zaščite in reševanja kot operativec v Centru za obveščanje, iz Trbovelj in Gospodarska družba ETI d.d. Izlake, ki je priznanje prejela že na državni prireditvi 1. marca letos v Cankarjevem domu, za veliko razumevanje za izobraževanje delavcev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, posluh za krvodajalstvo in sodelovanje njenih ekip na tekmovanjih in preverjanjih znanja, kjer vedno dosegajo dobre uvrstitve. Zlati znak CZ izročil dosedanji Poveljnik štaba Civilne zaščite za Zasavje Josip Lapi, prejela pa gaje Vojka Železnik, članica Občinskega štaba Civilne zaščite občine Hrastnik od leta 1980. V vseh teh letih je aktivno sodelovala na področju razvoja zaščite in reševanja, zadolžena za evakuacijo, oskrbo in nastanitev ter ne nazadnje uspešno delovala v OŠCZ med osamosvojitveno vojno v Sloveniji. Plaketa Civilne zaščite se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah. Sedanji poveljnik CZ za Zasavje Jože Forte jo je predal nagrajencu, dosedanjemu poveljniku Josipu Lapiju, katerega ‘življenjsko poslanstvo’ je delovanje na vseh področjih zaščite in reševanja s strokovnostjo in nasveti. Obiskovalce na slavnosti je nagovorila predstavnica občine Trbovlje Alenka Maček Berger in Janko Petrovič v imenu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Slavnost ob podeljevanju priznanj in plaket so popestrili plesna skupina Trboveljčanke, plesni duo Neva Bedenik in Maruša Borovšak ter Nik Rajšek in Nina Rus in pa glasbene točke kitaristov Jerneja Krežeta in Martine Jemič. Pomembnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se zavedajo tudi mladi, kar dokazuje spis z naslovom Požar, ki ga je sestavil Tin Troha. Besedilo: MaH, slike: arhiv CZ ODPRTJE DRUGIH DVEH ETAŽ S PARKIRNIMI PROSTORI V TRGOVSKO-POSLOVNEM CENTRU V TRROVLJAH V torek, 14. marca 2006, je bilo že mogoče, od 9. ure dalje, v trgovsko-poslovnem centru na Trgu svobode parkirati v preostalih dveh etažah v, med drugim tudi, ‘parkirni hiši’, ki jih boste lahko uporabljali Trboveljčani so tako poleg 50-ih v prvi, pridobili še 100 novih parkirnih mest v drugi in tretji etaži, namenjenih tako kupcem trgovskega centra kot tudi vsem ostalim občanom. Uporabnike parkirnih prostorov prosijo, naj upoštevajo prometno signalizacijo in naj bodo pozorni in potrpežljivi. Predvidoma do sredine aprila bosta urejena tudi dovoz do centra in sama okolica. NA PRVI POMLADNI DAN ODPRLI GOSTILNO P’R RIirČIH Oče in sin, Silvo in Andraž Laznik sta v prostorih zagorskega Ribiškega doma odprla gostilno P’r rib’čih. Prebivalcem Zagorja iri okolice je tako priljubljena sprehajalna točka spet dobila smisel, saj atraktivna terasa v teh čedalje bolj toplih dneh ponovno vabi. Imenu in lokaciji gostilne primemo bo ribja jed železni repertoar jedilnika, pa naj bodo to postrvi ali pa morske ribe. Najemnika sta se odločila gostom ponuditi vsakodnevne malice in jedi po naročilu. LAZNIK Andraž s.p. NASELJE SREČKA KOSOVELA 2/B 1410 ZAGORJE OB SAVI 1411 TELEFON: 041/446-902, 041/492-946 Za malico bosta vsak dan na voljo dve vrsti jedi, od tega ena »na žlico«. Za zadostitev posebnih želja bodo postregli z jedmi s pravega žara. Glede na Silvove bogate izkušnje z gostinskega področja lahko gostje pričakujejo še marsikatero gurmansko presenečenje. Vsekakor velja poizkusiti, pa dober tek! Besedilo in slika MM Prva prostorska konferenca v postopku priprave Lokacijskega načrta za del območja urejanja PE 6/1 - PRUSNIK bo v sredo, 29.03.2006 bo v sejni dvorani Občine Trbovlje. V postopku je priprava Lokacijskega načrta za del območja urejanja PE 6/1 - PRUSNIK. Namen prostorske konference je pridobitev in uskladitev priporočil, usmeritev ter legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta. Na prostorski konferenci bo podrobneje predstavljen program priprave lokacijskega načrta in zasnova ureditve. Predlog programa priprave si lahko ogledate na spletni strani Občine Trbovlje www.trbovlje.si in na Oddelku za okolje in prostor, Mestni trg 4. DELOVNO ZAGNANI SO V GZS-ORMOČNI ZBORNICI ZASAVJE Na seji Upravnega odbora GZS - Območni zbornici Zasavje, ki mu predseduje Jožef Smrkolj, so to tudi dokazali. Obravnavali so poročilo Staše Baloh Plahutnik o izvajanju Programa ukrepov za razvojno prestrukturiranje zasavske regije v preteklem letu in Letni izvedbeni program za letošnje leto. Mag. L Roštan je člane seznanil z oceno konjuktumih gibanj in pričakovanji družb v letu 2006. Z dejstvi, da je čas za prenovo notranje organizacije GZS in s predlogom Zakona o gospodarskih zbornicah, jih je seznanil Rado Perger, ki je podal tudi poročilo o delu OZ Zasavje za leto 2005 in program dela za leto 2006. Besedila: MaH KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA UPRAVE Nadzorni svet družbe ETI Elektroelement d.d., Izlake je kot kandidata za predsednika uprave družbe izbral mag.Tomaža Berginca. Dosedanji dolgoletni predsednik uprave Jožef Smrkolj se bo po izteku poslovnega leta 2006 upokojil. NEODVISNO ŽIVLJENJE Ob koncu lanskega leta je trboveljska občina postala »občina po meri invalidov«. Prizadevanja občinskih mož (in žena) z županom Bogdanom Barovičem in Društva invalidov Trbovlje z zagnanimi člani in predsednikom Milanom Janežičem, so rodila sadove. S tem pa se je pot do uresničitve številni zadanih ciljev šele začela. Ostalo je mnogo izzivov, s katerimi se bodo spoprijeli v letošnjem letu. Da kakšnega ne bi zgrešili, vabijo na okroglo mizo v sredo, 29. marca ob 16.00 v sejni dvorani Občine Trbovlje vse, ki želijo in hočejo sodelovati in pomagati, da bo »Neodvisno življenje invalidov v občini Trbovlje« čim preje mogoče iz besed prevesti v dejanja. OBČINA TRBOVLJE Ob Materinskem dnevu vam želim, drage matere, da bi bile v vašem poslanstvu srečne skozi vse življenje, da bi vas vaši otroci in vnuki ter najbližji imeli radi in vas spoštovali. Želim vam, da bi lepo in prijetno praznovale v krogu vaših najdražjih! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN EV) ELEKTMOPItOM d.o.a. loke 11 1412 KISOVEC M.: 02 S» IT 110 «u: 01 It 7I2M www.clcktroprofn.ii ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije 4 kabelsko komunikacijski sistemi 4 grafitne ščetke 4 tiskana vezja 4 delovni stroji in nizke gradnje Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 QM 041 »113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in A[_J video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (ostauitß l/L trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP , E-mail: atv.signal@siol.net —— ; NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! © PODJETNIŠKA ' I------------- Razvoj je odvisen od ljudi, ki znajo uresničevati sanje, ne glede na to, ali ustanavljajo svoje podjetje ali uresničujejo sanje na drugih poklicnih področjih. V dobi “nove ekonomije "postaja dolgoročna stabilnost zaposlitve vse redkejša, zato je podjetništvo odlična priložnost, ki lahko omogoči dosego poklicnega cilja in osebnega zadovoljstva. Ljudje dobivajo in izgubljajo službe, podjetni posamezniki pa povečujejo svojo varnost z investiranjem v zalogo veščin, idej in izkušenj - bogastva, ki jim ga ne more nihče odvzeti. Tehnologija je že na njihovi strani, potrebujejo še spodbudo ljudi, ki razumejo krhkost inovativnih idej ter pasti podjetniškega procesa. Financiranje, znanje in dostop do informacij so samo nekateri ključni dejavniki, potrebni za uspešno realizacijo podjetniške ideje in njeno dolgoročno uspešnost. Zato sta se Tovarna podjemov (IRP) in Časnik Finance odločila za sodelovanje pri izvajanju projekta slovenskega podjetniškega izbora »Najpodjetniška ideja«. Gre za projekt, usmerjen v identificiranje podjetniških skupin z obetavnimi podjetniškimi idejami, jih strokovno podpreti, narediti prepoznavne v slovenski javnosti in jih nagraditi. S tem prispevajo k dvigu podjetniške aktivnosti in promociji inovativnega podjetništva v slovenski družbi nasploh. Izbor najpodjetniške ideje bo potekal v okviru 26. konference Podim 30. - 31. marca z naslovom Sodelovanje med gospodarsko, akademsko in vladno sfero: mehanizmi in vzvodja. V okviru tega projekta sta nagrado v kategoriji potencial trženja in rasti podjetja za leto 2002/03 prejela Andrej Orožen in Jure Knez, ustanovitelja trboveljskega podjetja Dewesoft. To se je v treh letih svojega delovanja pri razvoju programske opreme za meritve v industriji povezalo s tremi močnimi tujimi strateškimi partnerji, ki mu omogočajo hitro rast in prodor na svetovni trg. Takrat njihov najnovejši projekt je bil razvoj in zagon maloserijske proizvodnje instrumentov za meritve hrupa motornih vozil, s katerim je podjetje leta 2005 svoje prihodke iz poslovanja v primeijavi z letom 2003 povečalo za skoraj 400 odstotkov. Danes je prav v vsak instrument Dewetrona nameščena programska oprema, izdelana v Trbovljah. Uporabljajo jo v Nasi, Boschu, Ferrariju, v skoraj vseh ekipah formule 1, pri večini evropskih proizvajalcev avtomobilov in drugod. Zmogljivosti opreme so presenetljive. Proizvajalci avtomobilov, na primer, z instrumenti merijo vse karakteristike vozila med vožnjo, od vibracij in nagiba volana do zavorne poti. Programska oprema jim omogoča, da dobivajo informacije o obnašanju vozila v časovnih intervalih, ki niso večji od stotinke sekunde. PODJETNIKI LETA - FENOMENI V SVETOVNEM MERILU Pogovori z nekaterimi podjetniki leta so pripeljali do spoznanja, da gre za priznanje, ki ima v družbi določen imidž. Sprejeta je bila odločitev, da novega prejemnika priznanja potrdijo in medse sprejmejo dosedanji podjetniki leta. Zdi se, da gre za pravo odločitev - prav je, da imajo pri tem, kdo bo dodatno vplival na ta imidž, besedo vsi tisti, ki so ga do zdaj gradili. V preteklih izborih je strokovna komisija najprej določila štiri nominacije in med njimi tudi sama izbrala končnega zmagovalca. Po novem pa seje strokovna komisija med 13 predlogi odločila samo za eno ime, ki je bilo dokončno potrjeno šele na podlagi diskusije med člani strokovne komisije in dosedanjimi podjetniki leta. Očitno se kriterij za prejemnika priznanja viša. Izkazalo se je namreč, da ima vsaj polovica dosedanjih podjetnikov leta izdelke oziroma storitve, ki jih uvrščajo v sam svetovni vrh. Javnosti je že znano, daje tudi na letošnjem izboru zmagal podjetnik, torej moški. Priznamo lahko, da je to posledica logike oz. kriterijev izbora, ki so se razvijali skozi čas in potrjevali skozi vsak izbor. In če je kriterij »podjetniški presežek«, ki naj bo še dokazan na svetovnih trgih, potem hote ali nehote zaidemo v podjetništvo z močno tehnološko noto. In v tehnološkem podjetništvu so bistveno živahnejši moški. Tako smo torej prišli do notranje zakonitosti, ki je v zadnjih letih ustvarila verigo dr. Aleš Štrancar (biotehnologija), Igor Akrapovič (izpušni sistemi za motorje), Ivo Boscarol (ultralahka letala) in, zanimivo, pred tem Aleš Kristančič (vinarstvo, vendar z močno tehnološko noto). Slovenski podjetniki leta so na svojih področjih prvi ali med prvimi na svetovni ravni, zato je letošnji slogan izbora »Fenomeni v svetovnem merilu«. Tudi letos je komisija iskala novo ime, ki pomeni »podjetniški presežnik«. Beseda pove vse. Mnogi so dobri, malo manj jih je odličnih, a le nekateri so pojem. Letos se je komisija odločala, katero ime nas bo spet pripeljalo do čudenja glede dometa slovenskega podjetništva. Iskala je ime, ki po poslovni uspešnosti, ugledu in sporočilnosti glede svoje osebnosti in dejavnosti sodi prav v vrh slovenskega podjetništva in s tem v izbrano druščino podjetnikov leta. Je morda že čas, da v izbrano druščino povabijo katerega izmed zasavskih podjetnikov? Ime novega podjetnika leta bo znano 23. marca, ko ga bodo na prireditvi v hotelu Domina Grand Media medse sprejeli dosedanji podjetniški fenomeni. OKREPITEV RAZVOJNIH ENOT V PODJETJIH Ministrstvo za gospodarstvo (MG) bo podjetjem do leta 2008 za plače novo zaposlenih raziskovalcev razdelilo 1,3 milijarde tolarjev (5,4 milijone evrov). Ta sredstva naj bi spodbudila prehod 50 raziskovalcev predvsem naravoslovno-tehniških smeri z inštitutov in univerz v podjetja. V prihodnjih letih naj bi država s podobnimi ukrepi dosegla, da bodo podjetja zaposlila še vsaj 100 visoko usposobljenih posameznikov. Cilj razpisa je, da visoko usposobljeni kadri v podjetjih pridobijo aplikativna znanja, podjetjem pa prenesejo svoja visoko strokovna znanja. Prvo odpiranje vlog za pridobitev sofinanciranja 24 plač v vrednosti 75 % za vsakega novo zaposlenega raziskovalca bo 11. aprila, besedilo razpisa pa je objavljeno na spletni strani www.mg.gov.si. Sicer pa na MG pripravljajo program spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013 in osnutek zakona o skladih tveganega kapitala. Upajo, da bo še letos vzpostavljen prvi državni sklad tveganega kapitala v Sloveniji. Več o teh oblikah lastniškega financiranja podjetij vam bomo predstavili v naslednji številki. Podjetniško stran ureja in piše: Irenca Metern KOLUMNA ©> ALEKSU POREDMK: Slobodan Miloševič se je preselil k svojim pokojnim prednikom. Za nekatere je “balkanski mesar”, za druge “ljubljeni vožd”. To navidez nedoumljivo nasprotje je samo dokaz, kako znamo ljudje posploševati. Tisti, za katere je simbol mučenja, rušenja in ubijanja, vidijo v njem podpihovalca vojne, ki je skušala spremeniti etnično sestavo dela nekdanje Jugoslavije. Žrtev se napadalca spominja glede na njegov iztrebljevalski odnos do nje. Povsem drugače je pri tistih, ki so ga imeli za “očeta naroda”, človeka, ki bo Srbiji prinesel svobodo. Videli so ga kot velikega vodjo srbskega naroda, nekoga, ki bo vse balkanske Srbe združil v eni državi. Bil je njihovo upanje v boljše čase, čeprav se je pod njegovim vladanjem gospodarski položaj Srbije drastično poslabšal. Toda on po mnenju njegovih zvestih podanikov ni bil kriv za to. Odgovornost za “drek”, v katerem so se znašli, so prelagali in jo še prelagajo na “temne zahodne sile, katerih cilj je uničenje srbskega naroda”. “Kako velika slepota je človeka,” bi lahko rekli s pesnikom. Očitno je to človeška značilnost, ki omogoča diktatorjem, da se obdržijo na oblasti. Človek jim je všeč, ker ga čutijo kot dobrega očeta, kot nekoga, ob katerem se počutijo varno. Karizma Slobodana Miloševiča je vlekla številne Srbe. Dobri občutki, ki so jih prevevali ob gledanju in poslušanju “od mrtvih vstalega srbskega kralja”, jih niso zapustili niti po njegovi izročitvi baškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. “Slobo” je pri številnih rojakih priljubljen tudi pet let kasneje, kar seje pokazalo ob njegovi smrti. Mnogi bodo še naprej, čeprav je zapustil “tuzemske poljane” in postal del preteklosti, opevali njegovo predanost “sveti srbski stvari”. Postal bo domala svetnik “velikega, a ponižanega naroda, ki si želi samo spoštovanje in dovolj ozemlja za obstoj in razvoj”. Podobno je bilo z občudovanjem Hitlerja, Stalina in drugih diktatorjev 20. stoletja. Hitler in Stalin, ki sta največ ljudi “transportirala v predčasno smrt”, sta imela to srečo, da ju niso vlačili po sodiščih. Hitler je naredil samomor, Stalinu pa še tega ni bilo treba, saj je do naravne smrti mimo vladal s trdo roko. Bil je voditelj premočne države, da bi si kdo drznil drezati vanj. Miloševič je imel to smolo, da je bilo Zahodu, še zlasti ZDA, enkrat dovolj njegovih velikosrbskih rovarjenj. Ko se mu je zamajal stolček, so to izkoristili njegovi rojaki, ki so se naveličali živeti v njegovi senci. Po vojnem porazu je izgubil še predsedniški položaj, nato je kmalu pristal v Haagu. Velike Srbije pa se ob hromeči revščini najbolj čuti v realni možnosti, da Srbija (tudi uradno) izgubi Kosovo. Kjer se je agresivna velikosrbska politika pričela, tam se bo (najbrž še bolj klavrno, kot se je že) tudi končala. Fanatično opevanje mita o kosovski bitki se je kot bumerang obrnilo proti silam, ki so, zaslepljene z nacionalizmom, hotele na nepravi način in ob nepravem času zaceliti zgodovinsko rano. Več kot 600 let starega poraza proti Turkom ni mogoče izbrisati. To je nespremenljivo zgodovinsko dejstvo, kot je nespremenljivo tudi to, da se je Srbija uspela rešiti izpod turške nadoblasti. Kaj nam to lahko pove? Spoštovati je treba zgodovino, iz nje črpati tisto, kar lahko prispeva k bolj plemeniti in gospodarsko uspešnejši sedanjosti. Če bi namesto žalostnih posledic kosovske bitke Srbi najbolj slavili veličino protiturških vstaj, katerih posledica je bila ponovna srbska neodvisnost, ne bi nasedli tipom, kakršen je bil pokojni Slobodan Miloševič. Prav tako že od nekdaj velja, da vsega ne moreš “požreti”. Ne moreš imeti vsega, kar si želiš, zato tudi država ne more imeti vsega ozemlja, ki si ga želi! Pa naj Slobo in njegove žrtve počivajo v miru ... Srbijo je pripeljal v nezavidljiv položaj. Pripeljal? To drži samo delno. Ljudstvo mu je dalo mandat, ker je nasedlo sporočilom mitingov. Dali so se “nategniti” sladkim obetom o prihodnosti, kjer se bosta cedila med in mleko. Sanjali so o raju, ki ga bo ustvarilo srbsko politično vodstvo, potem ko bo z vojaško silo opravilo z vsemi “Turki” in drugimi “smetmi”, ki ostrih krempljev prežijo na “sinove in hčere svete matere Srbije”. “Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan.” To je starodavno pravilo, ki ne obeta nič dobrega netilcem vojn. Genocidne namere Miloševičevega kroga so posredno škodile njegovim članicam in članom, neuspeh projekta DI(V)JASKA HOPSASA RAJSASA, PUST .111 PRIŠEL NA SREDNJO ŠOLO ZAGORJE Če že mesec februar velja za mesec kulture, zagotovo velja tudi za mesec zimskih počitnic in mesec pustnega rajanja ter seveda za najkrajši mesec v letu. Vsaka priložnost, ki se ponudi, dijakom Srednje šole Zagorje pomeni izziv, ki ga z veseljem sprejmejo in se z njim spopadejo. Takšen izziv je bila zagotovo priprava pustovanja za dvajset oseb, s katerim so se spoprijeli dijaki oddelka gostinsko-turističnega tehnika pod skrbnim očesom in natančnimi navodili dveh mentorjev: profesorja Tea Gosaka in profesorja Andreja Naglava. Njune ideje dijake gostinskih del prijetno zaposlijo, le-ti pa uživajo in hkrati pri urah praktičnega pouka združijo prijetno s koristnim. Že pred počitnicami so dijaki programa pomočnik - ica gospodinje oskrbnice in programa oskrbnik, s profesoricama Karmen Pevec ter Tatjano Alauf, šolo spremenili v pustno preobleko. Piko na i pa so dodali »naši gostinci«, ki so z omamnimi dobrotami, pustno našemljeni ter ob prijetnih melodijah postregli goste, katerim so se ob pogledu na čudovito dekorirano hrano pošteno cedile sline. Prekajena svinjska krača s hrenom, goveja juha s fritati, matevž, pražen krompir, krvavice, pečenice, kislo zelje po domače, mrežna pečenka, slastni krofi in flancati niso ravnodušnega pustili celo klovna Dina, ki je s svojimi neumnostmi spravljal goste, dijake in profesorje v smeh. Omeniti velja tudi beneško masko iz krušnega testa, katero so dijaki pripravljali več dni. Rezultat tega dela je bil nepopisen. Pust na Srednji šoli Zagorje Omamni vonj iz kuhinje je vse dijake Srednje šole Zagorje popeljal v začetek novega konferenčnega obdobja ter jim napovedal odhod zime in začetek pomladi, s tem pa tudi več volje do učenja in pridobivanja lepih ocen. Vsi verjamemo, da jim bo to zagotovo uspelo! Besedilo: Jasmina Pogačnik, slika: Teo Gosak L O G O S »Pravica najstnikov do zasebnosti je pomembnejša od pravice staršev da vedo« To je bila tema debate, ki jo je Debatni klub Logos s pomočjo profesorjev organiziral v sredo, 15. marca 2006, v večnamenskem prostoru Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje. Pravico najstnikov do zasebnosti so branili profesorji Aleksandra Medved, Tina Pušnik in Branko Đorđević. Dijaki Maša Topole, Marko Lavrin in Urban Sušnik so temu nasprotovali in se hkrati potegovali za pravico staršev, da bolje poznajo zasebno življenje svojih najstnikov. Debate se je udeležilo približno 50 gledalcev, v glavnem dijakov in profesorjev. V zanimivi debati, kjer so profesorji zagovarjali pravice mladostnikov, dijaki pa starše, so se izkazali tako slovenskih debat ne vajeni dijaki, ki so se neustrašno ‘spopadli’ s profesorji, kot slednji, saj so se na debato profesionalno pripravili in prav tako navdušujoče v izpeljavi pokazali kako se stvari streže. DK Logos se toplo zahvaljuje nastopajočim profesorjem in vsem obiskovalcem prireditve. Obljubljajo skorajšnje snidenje. Kmalu spet - v mešanih ekipah? - na vroče teme šolskega/ aktualnega življenja v fair playu. Pet ekip debatnega kluba Logos se v začetku aprila podaja na mednarodni turnir v Postojni. Tam se bodo spopadli z najboljšimi slovenskimi gimnazijami in predstavniki Nemčije, Walesa, Anglije, Romunije in Hrvaške. Po Jakobu Strovsu priredila:MaH DRUŠTVENO ----------h TEDEN BOJA PROTI RAKU: Zveza slovenskih društev za boj proti raku in Onkološki inštitut organizirata vsako leto v prvem tednu marca dejavnosti ob Tedenu boja proti raku. Letošnji je potekal od 6. do 11. marca pod geslom: ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA - IZZIV ZA PRIHODNOST. Program je bil sledeč: -dan odprtih vrat Zveze društev za boj proti raku in pa odprt telefon, kjer so odgovarjali na vprašanja v zvezi z rakom. -v torek in petek sta bili v predavalnici Onkološkega inštituta predavanji VEČ ZNANJA - MANJ RAKA. Po predavanju pa ogled Onkološkega inštituta. -v sredo so v sejni sobi Ministrstva za zdravje Onkološkemu inštitutu predali sredstva, zbrana v novoletni akciji, za nakup nizko energijskega linearnega pospeševalnika. -v četrtek je bila tiskovna konferenca, kjer so predstavili novosti na področju zdravljenja raka ter dejavnosti, ki potekajo na Zvezi društev za boj proti raku, na Onkološkem inštitutu, Društvu za preprečevanje raka dojk Evropa Donna in na Društvu onkoloških bolnikov Slovenije. -v svetu pa v tem mesecu potekajo dejavnosti v znak podpore boju proti raku debelega črevesa in danke, katerega simbol je modra pentlja. Aktivno so sodelovale tudi članice Društva onkoloških bolnikov Slovenije - Zasavska skupina za samopomoč. Trudijo se z lastnimi izkušnjami dokazati, sebi enakim in zdravim, da diagnoza ‘rak’ ne pomeni konec življenja, da je vsak trenutek dragocen, zato pa je potrebna moč, volja in zaupanje v zdravljenje, ki ga ponuja stroka. O zdravljenju odloča cel team zdravnikov in to za vsakega pacienta posebej. Dokazano je, da je v Sloveniji že več kot 50.000 ljudi, ki so preboleli to bolezen. Zdravljenje je še vedno odvisno predvsem od osveščenosti prebivalstva in časa odkritja raka, saj je uspešnejše, če je rak odkrit v začetni stopnji. Pri Zasavski skupini so na voljo publikacije: Rak dojke, Rak rodil, Rak na modih, Maligni limfomi, Mamografija, Hormonsko zdravljenje raka dojke, brošure za samopregledovanje dojk in mod ter revijo Okno. Pričele so z akcijo VZAJEMNA POMOČ, to je zbiranje ortopetskih pripomočkov, ki pomagajo lajšati težave. To so predvsem prsne proteze in lasulje. V veliko pomoč jim je Sonja Stojs iz Melise d.o.o. Trbovlje. Z akcijo bodo nadaljevale vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri v Zdravstvenem domu Trbovlje, izjemoma pa bo redno mesečno srečanje 23. marca ob 17. uri, ko bo predstavnik Amoene- tovarne ortopedskih pripomočkov predstavil novosti prsnih protez, perila in kopalk primernih za operiranke. V soboto, 25. marca, se bodo udeležile prireditve NOVA POMLAD ŽIVLJENJA v Cankarjevem domu v Ljubljani z geslom: »To je praznik ljudi, ki verjamemo v prihodnost.« Besedilo: Tončka Odlazek Ker že pomlad trka na vrata, je Hortikulturno društvo Trbovlje pripravilo predavanje Ruth Podgornik Reš, na katerem so ljubitelji cvetja zvedeli marsikateri praktični nasvet in za novosti, ki jih bodo ob letošnjem ocvetličevanju ponujali vrtnarji. Za rastline, ki jih je predstavila, je povedala značilnosti, jih pokazala na sliki, da so obiskovalci lahko videli, kako bo izgledala v polni rasti, z vsem svojem sijajem in priporočala, kako rastline med seboj kombinirati. Predavateljica je velika ljubiteljica rož in se jim z vsem srcem predaja vsak dan. O njih govori z ljubeznijo in spoštljivo. Vzgojo in posamezne vrste je predstavila tudi v svojih knjigah in vkratkem bo izšla njena sedma knjiga. Na sejmu Flora v Celju pa bodo vrtnarji Profesionalne vrtnarske družbe predstavili nov katalog Cvetje za poletje 2006. Ljubitelji rož se bodo lahko odločali med starimi in novimi sortami. Vsaka ima svoje mesto - rastejo na senčnih ali sončnih straneh naših hiš, na prostem ali po streho, pomembno je, da dobijo pravo količino vode... Malo je ljubiteljev balkonskega cvetja pri nas, kot so povedali obiskovalci, ki uporabljajo korita z vodno rezervo. Le-ta precej olajšajo tudi zalivanje rož. Pri tem je treba paziti, da je korito res kakovostno, ki je daljše od običajnih, da ga bodo lahko ljubitelji cvetja uporabljali nekaj let. Imelo naj bi prostor za 7 litrov in pol vode, da bi se laže, brez skrbi za presušitev rastlin, odpravijo tudi na letni dopust. Kar veliko podatkov v ‘enem kosu’ so dobili obiskovalci, a vsakdo je lahko dobil novo idejo za letošnjo zasaditev balkonskih koritov in posod. Ruth Podgornik Reš je predlagala, da je dobro imeti zvezek v katerem naj bodo zapiski in priložene slike zaradi natančne evidence o zasaditvah. Tako seje naslednje leto lažje odločiti, kako ocvetličiti balkone, okna in okolico hiše. Pred saditvijo si je dobro narediti načrt, katere rože bodo kje. Besedilo: Irena Vozelj DRUŠTVENO i--------- SPOMINI NA ZIMSKIM» POČITNICE Tisti šolar, ki ni želel, da bi mu bilo v tednu med zimskimi počitnicami dolgčas, se je, ko ni bilo šole, učenja in obšolskih obveznosti, lahko zabaval. Za kratkočasje so poskrbeli Društvo prijateljev mladine Zagorje, Vrtec Zagorje in Smučarsko društvo Sky Zagorje. Malo je res ponagajalo vreme, ampak to ni kaj dosti motilo mladeži. Tako so lahko: - SMUČALI Smučarsko društvo Zagorje je pripravilo smučarski tečaj na Golteh. Otroke so s kombiji tja vozili vsak dan. Učitelji smučanja so jih učili vijuganja po beli podlagi in pomagali izpopolnjevati njihove smučarske veščine. - ŠLI NA IZLET Vendar pa vsakdo le ni pristaš belih strmin in zimskih športov. Taki, ki imajo raje sonce in živali, so se peljali v Maribor na ogled Akvarija in Terarija. Ob vstopu so mlade obiskovalce poučili o bontonu. Prijazna gospa, ki je tam zaposlena, je razložila način hranjenja in oskrbovanja akvarijev in terarijev. Eni navdušeni, drugi prestrašeni, so pogledovali in občudovali ribe najrazličnejših oblik in barv, kače, kuščarje, pajke, želve, krokodile in še in še. Kakor nalašč so imeli do popoldanskih ur, ko so se vračali v Zagorje, sončno in toplo vreme. Posebna dogodivščina je bila seveda vožnja z vlakom ICS. Urica in še malo, kolikor je vožnja trajala, je minila kot bi mignil. Osebje na vlaku je zelo prijazno. Nekateri so celo smeli v kabino k vlakovodji in izvedeli so, čemu so namenjeni vsi tisti gumbi in stikala. Prijetna druščina se je poslovila na železniški postaji v Zagorju. - SLIKALI Poskrbljeno je bilo tudi za ljubitelje ustvarjalnih delavnic. V Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju so otroci na opeko slikali čudovite slike. Da so bili na delu res pravi umetniki, pričajo tudi fotografije, ki so nam jih poslali v dokaz. Mladi slikarji DPM - PUSTO VALI In, kot naročen, je ob koncu počitnikovanja prišel še Pust s svojimi norčijami, kot nalašč za šaljivo slovo od prekratkih počitnic. Pustovanje za najmlajše v športni dvorani je bilo, dopoldanskim uram navkljub, dobro obiskano, bučno, razigrano in veselo. Maškare, pisane in domiselne, so plesale s Čuki. Pogumni so si na obraz pustili narisati pisane podobe, drugi so v delavnicah lahko izdelovali klobučke in pustne maske. ...in »spet se šola je začela, konec zdaj je prostih dni....« Po DPM Zagorje povzela: MaH BISERNA POROKA /OPIJE IN VIRA KONCILJA Davnega 2. marca 1946 sta si obljubila zvestobo 20-letna Zofija Čibej in 26-letni Vid Koncilja. Obljube nista vse do danes prelomila. Tri generacije Konciljevih Zofija se je rodila v Ponovičah, a se je že v rani mladosti preselila v Trbovlje, ker je bil oče zaposlen v rudniku. Vid je Trboveljčan, ki je tudi delal v rudniku. Leta 1951 se jima je rodil sin. Živeli so na Tereziji. Zofi, ki je odlična gospodinja, je skrbela za dom. Življenje pri Konciljevih je bilo lepo in težko. Radi so prebirali knjige, mami Zofi je pletla tople jopice, puloverje, rokavice, kape..., kvačkala, obdelovala gredo... ‘Bisernoporočenca’ se rada se spominjata življenja v ‘kolonijah’, ko še niso tesno zapirali vrat in so si sosedje pomagali. V gradiču, protokolarnem objektu trboveljske občine, sta si ponovno obljubila zvestobo pred matičarko Miro Jurgan, Andrejem Železnikom, predstavnikom DUT Andrejem Ferjaničem in ožjim sorodstvom. Vsi sodelavci Zasavca jima iskreno želimo še veliko skupnih let v zdravju, sreči in zadovoljstvu! Besedilo: Irena Vozelj Sliki: Vid Koncilja ml. S Simono Solina vam predstavljamo DRUŠTVENO + LIONS KLUB TRBOVLJE BRIN V P O GO VOKU S PREDSEDNIKOM KL UDA DAMJANOM PODBREGARJEM Za vse tiste, ki si ne predstavljamo, kaj pomeni Lions klub-kaj takšen klub sploh je, kakšen je njegov pomen, kako deluje? Gibanje Lions se je razvilo, že dolgo je od tega, v Ameriki. Njegovo osnovno vodilo je bilo pomoč slepim in slabovidnim osebam. Nudenje pomoči se je kasneje razširilo še na druga področja, predvsem gre za pomoč ob naravnih katastrofah, ujmah, pomoči socialno šibkim, invalidom. Vsak takšen klub ima svojega mentorja, ki zbere skupino ljudi, ki jim je poslanstvo tega gibanja blizu. Mentor klub ustanovi in bedi nad njim, da se razvije in začne normalno delovati. Kako zbirate finančna sredstva za vaše delovanje? Klub se v največji meri financira s članarinami in donacijami članov. Vendar smo tudi mi kot ljudje finančno omejeni, zato so vsake donacije drugih dobrodošle. K sodelovanju vabimo tudi organizacije, saj nam vsak prispevek veliko pomeni. Kako se v klubu določa program dela? Klub ima vsako leto drug program dela, ki je sestavljen iz različnih akcij pridobivanja in porabe sredstev. Program določi predsednik kluba. Predsednik kluba se zamenja vsako leto, zato so tudi ideje in programi raznovrstni. Vsako drugo leto klub priredi dobrodelni ples, na katerem se licitirajo različna umetniška dela. Pomagamo družinam, ki rabijo nujno pomoč, v sodelovanju z vinsko kletjo Dobrovo prirejamo akcije zbiranja sredstev, pomagamo šolam pri nabavi novoletnih daril, pomagamo pri urejanju otroških igrišč, s šolami sodelujemo tudi v akciji izdelave plakatov miru. Najboljši so tudi nagrajeni. Kakšna je vaša osebna nota, ki vas veže z dobrodelnostjo? Klubu sem se pridružil pred nekaj leti na povabilo članov. Celo življenje sem bil naklonjen temu, čemur se pravi pomagajmo. Je pa pri tem potreben širši pogled, saj naj bi vsak človek zase vedel, kje je zanj meja, ki določa: Pomagal bom! ali: Ne morem pomagati! Zame osebno te meje ni, velikokrat je pravzaprav tako, da še najbolj pomagajo tisti, ki nikoli nič nimajo, saj so po srcu dobri ljudje. Je pa veliko ljudi, ki imajo finančno gledano veliko, pa tega ne zmorejo. Zame je pomembno tudi to, da razbijemo mit, ki je nepravično zasidran med ljudmi o gibanju Lions, saj večina misli, da so Lions klubi nekaj finega in nedostopnega za širši krog ljudi. Želimo si pokazati ljudem, da smo vsi, ki delujemo v klubih, povsem običajni smrtniki, ki jim je blizu poslanstvo pomagati. Kaj vse se torej letos v Lions klubu Trbovlje Brin dogaja? Letos sem, kot predsednik, zapisal v program dela, da lahko pomagamo in to ne samo finančno, ampak tudi s svojim delom. Tako bomo v okviru Svetovnega dneva Zemlje s skupnimi močmi uredili okolico Srednje tehnične gimnazije v Trbovljah. Z idejo, da sami člani sodelujemo v akciji, želimo pokazati, da je dobrodošla tudi pomoč v taki obliki, da ne gre vedno samo za denar, da veliko pomeni tudi čas, ki si ga vzamemo za dobra dela. Kot sem nekje prebral: čas je vprašanje interesa. Interes nudenja pomoči v taki obliki sodelovanja pri nas vsekakor obstaja. V mislih imamo tudi projekt napisov za vhodna vrata v javne zavode in druge javne ustanove, kjer bodo napisi v Brailovi pisavi. Trenutno pa že poteka nagradni fotografski natečaj. Od kje pobuda za fotografski natečaj, ki ga organizirate? V klubu imamo nekaj članov, ki se ukvarjajo s fotografijo. Tako je prišlo do ideje, da letos izpeljemo fotografski natečaj. Fotografije bo komisija ovrednotila, najboljše bodo nagrajene in objavljene v medijih. Izbor prispelih fotografij bomo tudi razstavili. Na našem plesu, ki bo letos maja in bo odprt za širšo publiko, bodo fotografije na licitaciji. Natečaj organiziramo skupaj z generalnim pokroviteljem Lafarge Cement cementarno Trbovlje in medijskim pokroviteljem Radiom Kum Trbovlje. Kakšna je tematika natečaja? Natečaj nosi ime »pomagati«. Poudarek je torej na prikazu solidarnosti, pomoči, podpore ljudem. To pa je tudi osnovno poslanstvo gibanja Lions. Tudi Zasavje je namreč vir motivov na razpisano tematiko. Zato vabimo vse ljudi s fotografsko žilico, da ujamejo v objektive ljudi, fragmente okolja, izraze občutenja, bolečine, hvaležnosti. Kam naj zainteresirani pošljejo svoje fotografije? Fotografije zbiramo na naslovu SAMPS, p.p.4135, 1001 Ljubljana. Vsi razpisni pogoji so navedeni v naših obvestilih o natečaju, ki so bila razdeljena na šole, različne ustanove, javne zavode, pa tudi na spletni strani Občine Trbovlje so. Informacije o natečaju lahko dobite tudi preko elektronske pošte info@samps.si. Besedilo in slika: Solina Simona ©) INTERVJU — I--------------- MAC. SONJA KLOPČIČ, direktorica One Computers: “Rada imam spremembe” Iz direktorice zagorskega podjetja Oria Computers mag. Sonje Klopčič žari optimizem in želja po spopadanju z novimi izzivi. Ta jo je leta 1989 tudi pripeljala v delovno sredino, kjer je štiri leta kasneje postala direktorica. Območna gospodarska zbornica Zasavje je inovatorsko dejavnost Orie letos že četrtič zapored odlikovala z zlatim priznanjem. Nova uspešnica na razgibanem tržišču informacijskih rešitev je Victoria, sistem za ocenjevanje in nagrajevanje zaposlenih. Več o njem pa nam je v pogovoru razkrila oseba, ki dokazuje, da ženska lahko uspešno vodi podjetje, ki trenutno zaposluje 51 ljudi. V čem je izvirnost sistema Victoria? To je zelo izviren način za motivacijo zaposlenih. Zaposlenim pove, kaj je pomembno za uspeh podjetja in za njihovo osebno uspešnost. Vodja vsak mesec oceni zaposlene po kriterijih, ki so pomembni za podjetje in osebno uspešnost zaposlenega. Izvirno se loteva ocenjevanja “mehkih” elementov, ki se jih ne da izmeriti, stehtati, prikazati v številkah, a jih je treba spodbujati. Za nas so pomembni iznajdljivost, skupinsko delo, ker je pomemben prenos dela, odnos zaposlenih do dela in ljudi, ocenjujemo kakovost in količino dela ter disciplino. Za kakšno drugo podjetje so pomembni drugi elementi, zato je prednost Victorie tudi v tem, da omogoča ocenjevanje ne glede vključene elemente. Kaj vas je spodbudilo k izboljšanju ocenjevanja in nagrajevanja v vašem podjetju? Pred nekaj leti smo se odločili za strateško preusmeritev od prodajalca računalniške opreme do ponudnika zahtevnih rešitev na področju informatike. Za izpeljavo načrta smo morali ogromno narediti znotraj podjetja. Spremeniti je bilo treba način razmišljanja in delovanja. Zaposlenim smo želeli povedati, da tisto, kar je bilo pomembno včeraj, ne bo nujno pomembno tudi jutri, ampak bo treba biti pozoren na druge stvari. Takrat smo razmišljali, da bo ta sistem orodje, ki nam bo pomagalo izpeljati strateški zasuk. Ko smo videli, da tudi druga podjetja z zanimanjem spremljajo naše prizadevanje, smo se leta 2004 prijavili na tekmovanje za HRM projekt. Dobili smo nagrado zanj, čeprav nismo strokovnjaki na področju upravljanja s človeškimi viri. Potrdilo se je, da je zadeva lahko uporabna ne le v našem podjetju, ampak tudi širše. To nas je spodbudilo, da sistem Victoria ponudimo trgu. Kakšne so prednosti Victorie v primerjavi s podobnimi sistemi? Podobnih sistemov ni. Nekateri resda želijo meriti te kazalnike, ampak po naših izkušnjah so tako zapleteni, da jih vodje ne želijo uporabljati, ker jim vzamejo preveč časa. Naš sistem je enostaven, pregleden, vodje porabijo izredno malo časa na mesec, da ocenijo zaposlene, koristi od njega pa so velike. Ljudje namreč želijo izvedeti, kako so vodje zadovoljni z njihovim delom. Naši zaposleni so v anonimni anketi zelo pozitivno ocenili Victorio: povprečna ocena zadovoljstva je bila 4,1 na lestvici od 1 do 5. Precej zaposlenih nam je tudi javno zaupalo svoja mnenja o sistemu, nekatera smo uporabili v prospektu oz. na spletni strani. Victoria odpravlja slabost prejšnjega sistema, ko zaposleni niso vsak mesec točno po kriterijih izvedeli za svojo uspešnost. Zdaj točno vedo, kje se morajo izboljšati. Victoria je bilo najprej delovno ime, nato je postajalo čedalje bolj pravo, ker vsebuje ime podjetja, hkrati pa Victoria pomeni “zmagovalka”. S tem sistemom lahko vsako podjetje zmaga. Skrbi za ravnovesje med oceno vodje in samooceno zaposlenega, da se lahko z oceno strinjata oba. To je optimalno, zato je slogan Victorie: “Dogovor vedno zmaga.” Kaj ste doslej naredili za promocijo Victorie na trgu? Septembra 2005 smo šli na trg. Izkoristili smo tekmovanje za najhitreje rastoče podjetje, gazelo. Na srečanjih gazel smo začeli s prvo promocijo Victorie, poleg tega pa smo začeli izvajati brezplačne delavnice na temo ocenjevanja in nagrajevanja zaposlenih. Na delavnicah pokažemo podjetjem, kako mi uporabljamo Victorio: kje je pomagala nam, katere prednosti ima, kaj dejansko ima učinke in kaj jih nima. S svetovalnim pristop prenašamo naše znanje in izkušnje na druge, zato lahko ta sistem usvojijo bistveno prej, kot smo ga mi. Kako se ta sistem prijemlje pri vaših strankah? Manjša podjetja lahko začnejo sistem hitreje uporabljati, ker lahko prej spremenijo sistem nagrajevanja. Pri velikih to zahteva kar nekaj sprememb, od sistemizacije delovnih mest naprej. Pri njih Victoria zato ne zaživi tako hitro. Vendar so tudi večja podjetja zainteresirana zanjo; veseli me, da imamo ravno v Zasavju prvega večjega kupca. To je Svea, ki je začela sistem hitro in učinkovito uporabljati. Kaj vam pomeni letošnje zlato priznanje? Pomeni mi veliko. To je priznanje tudi našim inovatorjem, da vedo, da v podjetju prepoznavamo vrednost njihove inovacije, kar potrjuje udeležba na inovatorskih tekmovanjih izven podjetja. Mislim, da je vsak inovator izredno vesel takšnega priznanja. Obenem se na teh podelitvah inovatorji srečujejo in izmenjujejo izkušnje, zato se utrne marsikatera nova in uporabna ideja. Ravnovesje in novosti Kako usklajujete posel in družino? Ni vedno lahko, sodobni tempo poslovanja velikokrat zahteva tudi to, da si v službi več kot 8 ur na dan. Prizadevam pa si, da 24 m, kolikor jih ima dan, čimbolj učinkovito izkoristim in uravnotežim službo in družino. Baterije si po naporni službi napolnim v INTERVJU (0 družbi najbližjih in prijateljev, ko prijetno druženje pogosto povezujemo s športnimi aktivnostmi. Zelo me pomirja morje, zato greva z možem ob koncu tedna, če je le mogoče, vsaj za en dan na morje. Tudi v službi poskrbimo za razbremenitev, saj znamo popestriti vzdušje s spontanimi šalami. Pozitivna naravnanost nam daje novih moči in poleta za uspešno delo. Kaj vas najbolj privlači pri poslu? Najbolj me privlači želja po novostih. Ta me je tudi pripeljala v Orio Computers. S pomočjo informatike lahko spreminjamo poslovne procese, zato razvijamo tehnologijo, ki omogoča, da z manj vložka pridemo do boljših rezultatov. Imamo npr. sistem za enostaven, pregleden in celovit popis osnovnih sredstev e-IOS, ki ga uporablja praktično cela javna uprava. Mercator in Lekova podružnica na Poljskem recimo uporabljata e-logis, prvi za inventure izdelkov v trgovinah, druga pri tehtanju. Kaj so po vašem mnenju prednosti poslovnih žensk v primeijavi z moškimi kolegi? Morda znamo bolje poslušati in zato hitreje dojeti bistvo problema. Ne gre pa posploševati. So ženske z moškim pristopom in moški z bolj ženskim pristopom. To je odvisno tudi od gospodarske panoge. Osebno sem demokratična vodja. Določim smer in cilj ter kontrolne točke, s pomočjo katerih preverjam, ali se držimo začrtane poti. Znotraj tega dopuščam veliko svobode, zato imam rada samoiniciativne sodelavce. Kaj so po vašem mnenju šibke točke poslovnih žensk v primerjavi z moškimi kolegi? To je predvsem pomanjkanje zaupanja vase in pripravljenosti za prevzemanje odgovornosti. Projekt EQUAL je pokazal, da so na področju informatike ženske na ključnih delovnih mestih enako sposobne kot moški, vendar je delež moških na teh položajih precej večji. Menim, da bi bilo treba pri ženskah spodbuditi proaktivnost, da se ne bi držale v ozadju, ampak bi znale svoje znanje bolj učinkovito prenašati v prakso. Kdaj ste ugotovili, kaj bi radi počeli v življenju? Že zelo zgodaj sem ugotovila, da ima rada spremembe in novosti. To je rdeča nit mojega delovanja. Uživam v dinamiki, nenehnem ustvarjanju in nadgrajevanju obstoječega. Zelo težko bi verjetno živela, če bi morala početi kaj utečenega, rutinskega. Biti prvi Katere vrline so potrebne za uspešno krmiljenje ambicioznega podjetja? Imeti je treba vizijo, biti pripravljen tudi kaj tvegati in imeti motivacijski naboj, da postaneš na nekem področju prvi. Danes podjetje ne more biti uspešno, če ni vsaj na enem področju najboljše. Klopčič s sodelavcem Miho Praunseisom, direktorjem razvoja, kije prav tako inovator. Kako se ujamete s sodelavkami in sodelavci? Zelo dobro, to je pokazalo tudi ocenjevanje. Prihajam z veseljem na delo. Tudi prostore imamo urejene tako, da spodbujajo odprt in sproščen odnos med zaposlenimi. Hodnik je širok, vsa vrata na hodnik so odprta, v moji pisarni so zaposleni vedno dobrodošli. Tudi s poslovno enoto v Ljubljani smo velikokrat v osebnem stiku, sicer pa komuniciramo po e-pošti, vzpostavili smo tudi videokonferenčni sistem, da smo si še bliže, da je pretok informacij še boljši. Kako v podjetju skrbite za dotok novega kakovostnega kadra? S potencialnimi zaposlenimi začnemo običajno delati že v študentskem obdobju. Pridejo k nam, kjer spoznamo njihove sposobnosti in značaj. Če smo z njimi zadovoljni, jih po uspešnem zaključku študija redno zaposlimo. Kaj najbolj cenite pri zaposlenih? Najbolj cenim ljudi, ki znajo pri delu razmišljati, imajo pobude, so inovativni, želijo izboljšati delovne procese, imajo primeren odnos do sodelavcev in kupcev. Človeka na 1. mesto Kakšna je razvojna vizija Orie Computers? Naša srednjeročna vizija postavlja v ospredje človeka. Nenehno spreminjanje in učenje dolgoročno prinašata tudi boljše poslovne rezultate. Ukvarjamo se s storitveno dejavnostjo, zato so čimbolj kakovostni odnosi s strankami in poslovnimi partnerji kot tudi znotraj podjetja ključ do uspešnega delovanja, s tem, da so vsi zaposleni dobro strokovno podkovani pri delu, ki ga opravljajo. Kaj novega načrtujete v podjetju v bližnji prihodnosti? Imamo odprtih nekaj inovativnih rešitev, povezanih z zniževanjem stroškov in boljšo organiziranostjo delovnih procesov. Registrirali smo spletno domeno e-logis. eu, tako da bo v kratkem zaživela naša evropska spletna stran, najprej v treh tujih jezikih, če bo potrebno, bomo kasneje dodali še kakšnega. S pravo miselnostjo in pristopom je torej tudi zasavsko podjetje lahko zelo uspešno. Kaj bi svetovali tistim, ki se jim zdi, da stopicajo na mestu? Naj bodo ambiciozni, naj delajo na tem, da bodo vsaj v nečem prvi. Prepričana sem, da je vsako zasavsko podjetje v nečem dobro. To naj razvijajo naprej in si prizadevajo, da prehitijo konkurenco. Besedilo: Boštjan Grošelj Slike: arhiv Orie Computers KOFETKAMO Pravzaprav se je takoj ob prvem stiku z Romanom Končarjem, na parkirišču pri trboveljski občini, kjer sva se dogovorila za zmenek v hladnem ponedeljkovem jutru, izkazalo, da sploh ne bo nikakršnega teatra, ampak prav prijeten in zanimiv ter tematsko hudo raznolik klepet ob jutranji kavici. Upam, da mi boste bralci dovolili kakšno iskrico iz pogovora tudi zamolčati, zaupam pa vsem, da sva obrala vse po dolgem in počez od kulture, gospodarstva, politike, šolstva do...higiene, ja točno tako. Malo drugačen občutek je, ko znan obraz z gledaliških odrov, TV ekrana in s takšnih in drugačnih javnih nastopov nenadoma gledaš »face to face« od blizu in ugotoviš, da pije kavo s smetano in meša sladkor z žličko... Pet nas je, pet predstav imamo s preko sto ponovitvami - Da je njegovo obzorje zelo, zelo široko in da niti slučajno ni le in izključno osebnost, ki predstavlja v komadu, ki ga dajejo ravno takrat v tej ali oni gledališki dvorani, je dokazal v pogovoru nekajkrat z rokami, telesom... Vse na njem se pogovarja. Obraz, roke, oči,.. .In o vsaki temi se pogovarja s strastjo. Zagovarja svoja stališča z žarom, ki se razširja po vsem prostoru in nenadoma okrog sogovornikov ni ne prostora, ne časa, nobenih ljudi in stvari - samo energija misli - močna in ustvarjalna... Tako občutenje meje prevevalo, ampak sestala sva se zaradi obiska gledališča MOJTEATER, ponovno, 29. marca ob 19.30 v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje s predstavo Milana Grgiča LJUBO DOMA, KDOR GA IMA. Roman Končarje dela tega, po njegovem prepričanju, najboljšega komediografa kar jih pozna, čeprav se ni z njim nikoli Iz predstave Pižama za šest srečal pa je njegova dela z užitkom prevedel in to zelo dobro, to je že treba priznati. “Sinek moj zlati, dobro ste to napravili”, je Romanu Končarju, umetniškemu vodji in igralcu zašepetala vdova Milana Grgičeva, ko se je skupaj z igralkama Majo Končar in Nino Ivanič ter z Andrejo Pliberšek, “motorjem” gledališča, veselila uspešne uprizoritve “Juhice” - prve v slovenščini. Četrto leto že razveseljujejo publiko in spravljajo v smeh kisle ali pa zaskrbljene obraze...Sarmica, Ljubo doma, kdor ga ima, Pižama za šest, Juhica...Štiri predstave, naštudirane vsaka v eni sezoni. Tako, kot je trdno prepričan njihov umetniški vodja Roman Končar, da ena premiera v eni sezoni čisto zadosti. Ponovitev bo pač toliko, kolikor si jih bodo ljudje želeli. Nekaj misli, ki jih je, «tako, za uvod« k predstavi zapisal Roman Končar, si bom izposodila, potem pa obljubim, da prihodnjič podam poročilo s srečanja z znanimi in dobrimi igralci - komedijanti Majo Končar, Alido Bevk in Rafaelom Vončina, predvsem pa razkrijem še kakšno skrivnost z najinega kofetka. »Zato, kar se »Mojteater« vseskozi trudi, da bi (p)ostal pravo gledališče, kleno, živo, ljudem všečno gledališče, Gledališče za ljudi, ki se še znajo smejati....Zato tudi odločitev: igrali bomo Grgiča! »Ljubo doma, kdor ga ima«, od naših domov. In ki se, vsaj v nekem delčku odnosa, dogaja v vsakem od naših domov; ker smo možje in žene, ker smo matere in očetje in ker smo hčere in sinovi.... » MaH NAJBOLJŠA VIKEND CENA! Izjemna vikend ponudba velja od 22.3. do 26.3.2006 oz. do prodaje zalog. S RAR SPAR Hrastnik P°n ' sob: 8-00 • 20.00, nedelja: 8.00 -12.00 'J J' SPAR Trbovlje pon - sob: 7.30 - 20.00, nedelja: 8.00 - 12.00 L^N NOVO - zdaj kar 150 brezplačnih parkirnih mest v Trbovljah! li v evro so informativni in so izračunani po centralnem paritetnem tečaju 1 EDI REPORTAŽA I--------- SLIKARSKA KOLONIJA IZLAKE V LIPOVCIH »Po 42-ih letih je postala Kolonija Izlake toliko zrela in izkušena, da gre lahko na pot in svoje izkušnje deli z drugimi...« je utemeljil zamisel o kolonijski izmenjavi član njenega sveta Rudi Medved.V petek, 17.marca 2006, so se namreč odpeljali v Lipovce člani sveta te kolonije, likovni ustvarjalci tretjega življenjskega obdobja in še nekateri ljubitelji kulturnih prireditev.Vodstvo potovanja je prevzel tajnik Bojan Čoki. ^ * 1.: Prvi z desne - Rudi Medved, neumorni direktor KC Zagorje, urednik Radia Kum...; tretji z desne - Janko Bezjak, predsednik KS Lipovci in njihovega turističnega društva, svetnik... 2. Gallenberg vaganti Miloš, Vito in Samo, sinovi Vlada Poredoša, obvladajo srednjeveške inštrumente - piščal, tarabuko, lutnjo, dude...Obiskovalcirazstave so njihovo glasbo sprejeli s simpatijo. 3. Eleonora Kramar, predsednica sveta Slikarske kolonije Izlake, je prepričana, da bo izmenjava razstav obogatila in povezala slovensko likovno kulturo 4. Miki Beer, akademski slikar, je nepogrešljiv v Zasavju, pomaga pa tudi rojakom - v Moravskih Toplicah je umetniški vodja Slikarske kolonije Primož Trubar. 5. Vedno dobrovoljni Milan Razboršek, akademski slikar, vodja galerije Medija, likovni pedagog in še kaj, z učenko Vero Pirc. Članice njegove likovne sekcije so vedno v akciji... 6. Povečava pesmi o Muri Jožefa Baša Miroslava je v poročni sobi gradu Beltinci, kjer so tudi eksponati izlaške slikarse kolonije. O Muri in Prekmurju pove vse, kar čutijo tudi ljubitelji Prekmurja.. Slike in besedilo: Fanči Moljk REPORTAŽA © AFRIKA GA PRIVLAČI “Ko grem v Afriko, se počutim kot doma...,” je dejal Branko Klančar, akdemski slikar in mojster fotgrafije že 2.marca letos, ko je imel v Knjižnici Antona Sovreta prvi del potopisnega predavanja. Branko Klančar na Toubcalu - 4176 m Puščavsko »tihožitje« Kdor je takrat zamudil čudovite posnetke, kjer je prikazal, prespali v soteski Todra, obiskali Ouarzazate, Merzougo, kako je v ekipi trinajstih planincev zavzel dva najvišja vrhova srednjeveško trdnjavo Ait Marakeš, Fes, Meknes, Rabat, Afrike, je lahko v petek, na drugem delu predavanja, odpotoval Casablanco... Benhaddu, ERfoud, Er Rachidio, Mulay Idris in z Brankom Klančarjem v puščavo Sahare in na prelepe oaze. fotografirali ostanke rimskega mesta Vulubilis. »Nepozabno Če je bil prvi teden na Visokem Atlasu bolj adrenalinski je bilo piti čaj z domačini in tako bolj pristno doživeti ljudi in (Oukaimeden - 3235 m in Jabel Toubcal - 4167 m), je bil drugi pokrajino, saj so potovali v lastni režiji.« bolj turistični. Sprehajali so se po kraljevih mestih Sahare, Fotografiji: Branko Klančar, besedilo: FančiMoljk AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC SAVA PRI LITIJI 01 897-48-88 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Trbovlje ISKRENE ČESTITKE OB MATERINSKEM DNEVU IZTEKA SE ROK ZA ODDAJO DOHODNINE Konec meseca, 31. marca, se izteče rok, do katerega morajo zavezanci za dohodnino na pristojni davčni izpostavi vložiti napovedi za odmero dohodnine za leto 2005. Izpolnjene obrazce je mogoče oddati osebno ali poslati priporočeno po pošti, tisti, ki so si pridobili ustrezno digitalno potrdilo, pa lahko to storijo tudi prek elektronske pošte. SALAMARAPORT + SALAME, SALAME, SALAME, SALAME, SALAME... Drage bralke, spoštovani bralci, ste opazili, da smo zakoračili v čas salamijad? Pri Zasavcu smo prav gotovo, saj smo jih nekaj že obiskali. Med tem, ko čakamo na Zasavčevo, smo za vas, za salamarke in za salamarje, pripravili poročilo s prve salamijade v Šentlambertu. Organizirali so jo 11. marca lovci v lovskem domu LD Sentlambert, ocenjevalci pa so bili: Peter Borišek, Marjan Ocepek in Slavko Grošelj. Kot so nam zaupali, so imeli kar zahtevno delo, da so pošteno ocenili pet običajnih salam in štiri divjačinske. Zanimiva in prav posebne omembe vredna je salama kategorije divjačinska, ki jo je Martin Grebenc iz Hrastnika naredil iz nojevega mesa. Jože Ocepek ml. z diplomo za najboljšo salamo iz svinjskega mesa, ob njem člani ocenjevalne komisije Sicer pa so se takole uvrstili (najvišje možno število točk je 15): Kategorija divjačinske salame: Prvo mesto je s 13. točkami zasedel Zdravko Molka, drugi je bil Janez Vidmar z 11. točkami, tretje mesto je 10,7 točke pripadlo Martinu Grebencu in četrto mesto je zasedel Janez Vozelj s šetimi točkami. Kategorija salame: Na prvo mesto so posadili salamo Jožeta Ocepka ml. s 13. točkami, salama Zdravka Molke je bila druga z 11,33 točke, tretja je bila salama Franca Škrbca, ki je dosegla 10,3 točke, salama Vilijema Drnovška je bila z 10. točkami četrta in na petem mestu z 9,7 točke, seje znašla salama Srečka Erceka. Ob tej priliki pozivam vse salamarke in salamarje, da le izpolnijo prijavnice v enem od Zasavcev ter nam jih pošljejo. Šetlamberške pa smo tako ali tako že povabili. Sline cedijo ob tem se pogledu, Salamarji in salamarke, združite se! Ob tej priliki bi rad naznanil, oznanil, predlagal, da bi se salamarke in salamarji vsega Zasavja združili v društvo. Namreč, računamo lahko na kakšna sredstva, tudi evropska, ki bi jih uporabili za izobraževanje, obiske pri drugih salamaijih, doma in v tujini. Predlagam, da o tem resno razmislimo in se morda na Zasavčevi salamijadi odločimo in ustanovimo iniciativni odbor, ki bo imel nalogo stvari pripeljati do registracije. Besedilo MM, slikala sta PRA V in Boštjan Grošelj AKCIJA + Kakšna je razlika med mučeniki in mučenci bodo zagotovo najbolje vedeli povedati vsi predstavniki moškega spola, ki so se letos že petinštiridesetič zapored, leto za letom, mučili z ženskim delom bogate salamarske ponudbe na sevniškem koncu. Zakaj samo moški? Zato ker ženskam prisotnost ni dovoljena, seveda, s svetlo izjemo slastnih salam’c. ■w Tokrat pa resno - to niso več heci - imamo pravilnik, imamo prostor za pridržanje in dvorano za eksekucijo in jasno, eksekutorje tudi.Torej, takoj, zdaj, ta trenutek, nemudoma: Letos so salamijado v gostilni Vrtovšek organizirali kar pod šotorom. Sodelovalo je 86 salamarjev in najhuje mučeni mučenci - komisija - so izbrali za najboljšo salamo tisto, ki jo je na okušanje prinesel Milan Daničič iz Boštanja. Gostili so tudi salamarje in Bekescsabe, ki si je upravičeno prislužila naziv: prestolnica madžarskih klobas in salam, saj imajo kar štiridnevni festival mesnih dobrot, ki ga obišče kar 100.000 ljubiteljev te vrste kulture. PRIJAVNICA 2A 8. ZA8AVČEVO SALAMIJADO 1. MALTRAVNA 2006 Na salamijado prijavljam ....... vzorcev salam. IME: PRIIMEK: NASLOV: Sevniška salamijada ima res že 45. let in je (po vsej verjetnosti) najstarejša slovenska prireditev te vrste pri nas. O tem, daje edina prava salamijada, se bi pa še lahko pogajali, ne nazadnje, z zasavskimi salamaiji, ki se prav te dni pripravljajo na 8. zasavčevo salamijado, ki jo tradicionalno organizira časopis Zasavc 1. aprila - pa ne kot prvoaprilsko potegavščino! MaH TELEFON, GSM: Prijavnico pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA ZASAVC, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, teh: 03-56-64-250, faks: 03-56-64-494, gsm: 040-267-411 ali 041-458-444 L _J Sponzor SALAMIJADE: (D #^brici Bagueri A <Ü> Quercus Velika degustacija v času Salamijade! V 23. sušeč 2006 © NEOSVINČENO/ZANIMIVOST | — |-------------- CELJSKI SP AČ K AK JI \A ZASAVSKEM TERENU »Ko nam je prijatelj Jože Tomažič iz Hrastnika predlagal, naj pridemo ob našem vsakoletnem pomladnem srečanju na njegov teren, smo predlog z veseljem sprejeli...,« je dejal predsednik celjskega Citroen kluba Gregor Vranič. In tako je prispelo na Kal v soboto, 19.marca 2006, okrog 80 ljubiteljev simpatičnega vozila. Z otroki vred, saj so ta družabna srečanja namenjena tudi njim. Doslej so se srečevali na Boču. »Sam sicer nimam spačka, imajo ga le moji prijatelji,« nam je pojasnil Jože Tomažič -Joco. »Všeč mi je njihov način življenja in razmišljanja,« je nadaljeval, «saj so odprti, sproščeni, veseli in družabni...« Boris je učitelj računalništva iz Celja in je zaprisežen spačkar Zborovanje pred slovesom na Rudniku v Hrastniku Na Kalu so otroci med drugim ustvarjali iz snega dvometrske umetnine, starejši pa so imeli žurko skoraj do jutra. Po poznem zajtrku so se odpravili v dolino, kjer so si ogledali rudarsko Mlakarjevo stanovanje, članice TD Hrastnik pa so jim pripravile funšterc s knapovsko kavo. Citroen klub Slovenije ima okrog 700 članov, ki se srečujejo v enajstih klubih po Sloveniji - v Celju, Ljubljani, Novi Gorici, Kopru...Naslednje srečanje bo v Kubedu na Primorskem. Sliki in besedilo: Ranči Moljk Ne verjamete? Zares prihaja. V to ste se lahko prepričali, če ste bili na predstavitvi multimedijskega središča: M-učilnice, galerije Mat kultra in zasavskega kulturnega portala www.matkultra.si Vse to se nahaja v prostorih RCR-a (Podvine). M-učilnica je opremljena s sodobnimi računalniki in opremo, podprto z dobrimi programi, na primer za obdelavo fotografij in njihovo oblikovanje. Planirano izobraževanje bo v delavnicah, kot je recimo že omenjeni tečaj fotografije. Poleg je predavalnica za okrog sto ljudi in galerija, kjer so slike z lanskega festivala. Na portalu se lahko predstavijo vsi ustvarjalci iz Zasavja z brezplačno objavo. Poleg tega, bo na portalu koledar kulturnih prireditev, predstavitev društev in posameznikov. Središče je odprto s pomočjo sredstev, ki jih je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo za kulturo. Program predstavitve je pripravil Roman Rozina, Nataša Jerman Rajh je predstavila središče in povezovala nadaljevanje, kjer je Joža Ocepek govorila o kulturi, na način pogleda skozi okno. Dogajanje je popestril Vlado Poredoš s solo nastopom, v ozadju pa je bila projekcija fotografij z lanskega uličnega festivala.. SLR. ŠPORT ------h Smučarski skoki: KISOVČAM Al Z A,10 USPEHE V četrtek, 9.marca 2006, so skakalci SK Zagorje, Sekcije za skoke Kisovec, sodelovali v Velenju na tekmi za državno prvenstvo. Nastopili so v dveh kategorijah. Dečki do 11 let, ki niso razočarali, saj so, kljub temu da so tekmovali v dve leti starejši kategoriji, dosegli Žan Žujič 22. mesto, Žan Bantan je bil 28., Borut Udovič 58., Rok Juvančič pa 60. Deklice do 11 let so spet zasedle najvišja mesta. Anja Javoršek je prepričljivo zmagala in tako osvojila naslov državne prvakinje v tej kategoriji, naslov vice prvakinje pa je šlo v roke drugi njihovi tekmovalki Juliji Sršen. V soboto, 11. marca so odšli še v Ljubno ob Savinji in v mrzlem in vetrovnem vremenu odskakali dve tekmi, posamezno in ekipno. Tekmovanje posameznikov je potekalo v dveh kategorijah: dečki do 12 let in dečki do 13 let, štelo pa je za pokal Cockta. Pri dečkih do 12 let je Manja Pograjc osvojila 8. mesto, Anja Javoršek 16. mesto, Jakob Smolič 32. mesto in Žiga Hrovat 36. mesto.Pri dečkih do 13 let je presenetil Ernest Prišlič, saj je osvojil 7. mesto, Katja Požun pa je bila 12. V ekipnem delu so imeli Kisovčani eno ekipo, tekmovanje pa je štelo za državno ekipno prvenstvo v kategoriji do 13 let. Ekipa v postavi Anja Javoršek, Manja Pograjc, Katja Požun in Ernest Prišlič je osvojila šesto mesto. Besedilo in slika: Borut Markošek nogomet: V nedeljo, 12.3.2006 ob 17:00 je bila odigrana prijateljska tekma v Domžalah s tretjeligašem Ihanom. Tekma se je končala z rezultatom 1:1, strelec za Rudarja pa je bil Ocepek. V pripravljalnem delu Rudar ostaja še vedno ostaja neporažen. Naslednji možen nasprotnik Rudarja, v pripravljalnem obdobju, pa bi lahko bil CMC Publikum. Namizni tenis: MLADI IIHASTAIŠKI TOKRAT V Preserjah pri Ljubljani je bil letos organiziran že 4. medregijski turnir za mlade namiznoteniške igralce iz celotne ljubljanske, gorenjske, notranjske in posavsko-zasavske regije. Turnirja se je udeležilo približno 170 igralk in igralcev, razdeljenih v različne starostne kategorije, med njimi tudi 8 članov Namiznoteniškega kluba Hrastnik. Le ti so nas tudi tokrat razveselili z dobrimi igrami, še bolj pa tudi z nekaterimi odličnimi uvrstitvami. Glavni adut v vrstah hrastniške ekipe je bila mala Tamara Pavčnik, ki je v kategoriji učenk od 1.-3. razreda osnovnih šol dobesedno pometla z vsemi nasprotnicami in še četrtič zapored osvojila zlato medaljo. Nadigrala je Katjo Eržen iz Logatca in Artejo Košir iz ljubljanske Olimpije, v polfinalu je nato premagala Simono Soldat z Rakeka, v finalu pa še Tjašo Mihevc iz Logatca. Med fanti so v kategoriji od 1.-3. razreda nastopili Darko Jorgič, Luka Selan in Natan Urh. Tokrat je razveselil Natan Urh z drugim mestom v skupini in z uvrstitvijo v glavni žreb. Nobenemu pa se ni uspelo uvrstiti med najboljše štiri. Jorgič je izgubil s Kožulom iz Logatca, Selan proti Jedlovčniku iz Krke Novo Mesto, Urh pa proti Hrčku iz Vesne Zalog. Razveselil je z uvrstitvijo med najboljše štiri v kategoriji učencev 4.-5. razreda Drnovšek Tilen. Tilen seje tokrat taktično pripravil precej bolje in gladko zmagal z rezultatom 3/0 v nizih. V naslednjem kolu se je srečal s Pavičem, članom Vesne in enim največjih favoritov za zmago na tem tumiiju. Prva dva niza je dobil Pavič, nato je sledil preobrat. Tilen je začel igrati svoj letošnji najboljši namizni tenis. Rezultat je najprej izenačil na 2:2 v nizih, nato pa zadnji niz dobil v dramatični končnici z rezultatom 11:9. To je bil klasični primer tekme, v kateri so elementi, kot so upornost, vztrajnost in nepopustljivost, ki jih je Tilen verjetno dobil po svoji mami, eni najboljših namiznoteniških igralk Slovenije, Vesni Ojsteršek-Dmovšek, pripeljali do zmage proti Paviču, sinu prav tako znanega slovenskega trenerja in igralca. Precej utrujen in še pod vtisom te dramatične tekme je za v uvrstitev v finale izgubil proti Novaku iz Krke. V kategoriji učencev 7. in 8. razred sta nastopila Matic Kolar in Dino Hankušič. Oba sta razveselila z uvrstitvijo v glavni žreb. Kolar je bil v svoji skupini prvi z zmagama nad Peršinom iz Preserij in Prešernom iz Krke, medtem, ko je bil Hankušič drugi. Premagal je Kogovška z Vrhnike in Prezlja iz Mengša, da bi izgubil proti Slivniku z Jesenic. V glavnem žrebu je nato Hankušič naletel takoj na prvega favorita Zajca iz Kočevja in izgubil s 3/0, Kolar pa je razveselil še z eno zmago in uvrstitvijo med 16 najboljših. Premagal je Kofola iz Trbovelj z 3/0, nato pa izgubil proti Gutniku iz Logatca. Oba sta prikazala precej boljšo igro kot na zadnjem tumiiju in spoznala, da se lahko enakovredno kosata skoraj z vsemi igralci v tej regiji. V kategoriji učenk 6.-7. razred je NTK zastopala Barbara Selan. V skupini je zasedla 3. mesto in s tem se ji ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. Izgubila je proti Katji Gutnik Katji iz Logatca in Kaji Petrovčič iz Križ, premagala pa Patricijo Ogrizek iz Preserij. Za NTK Hrastnik: Jože Urh KULTURA Člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje so bili zopet uspešni. Udeležili so se Območne revije otroških in mladinskih gledaliških skupin, ki je bila 15. marca 2006 v Litiji in Območne revije Linhartovega srečanja v Velenju 11. marca 2006. V Litiji so se predstavili z mladinsko igro Žarka Petana Obtoženi volk v režiji Mihe Vranešiča. Predstavo sije ogledala tudi selektorica Simona Zorc Ramovš in jo pohvalila. Posebej domiseln se ji je zdel začetek, zaključek predstave pa bi ona spremenila. Vsak pač po svoje gleda in ustvarja. Igralci pa so se zagotovo počutili dobro, saj je vsakega posebej pohvalila, pohvalo tudi utemeljila in obogatila pogovor z drobnimi nasveti in pobudami. Vsa ekipa je prejela dobre napotke za delo, kar je tudi smisel pogovorov po revijah. 4. Prizor z letošnjih ‘štilčkov’- Anja »VSEMU NAVKLJUB« Nada Kirbiš, ki je preživela svojo mladost v Trbovljah, kasneje jo je življenjska pot odpeljala v svet. Zaposlila se je v Ljubljani, kjer se je poročila, ustvarila družino. Rada pa se je vračala. Njena kariera ni povsem običajna, saj se je v življenju spoprijela z izzivi, ki postavijo človeka na vrh, od koder ni težko pasti in se znajti na dnu, se pobrati in priti na nov vrh. Poznamo jo po njeni Pepiti, ki je izhajala več kot desetletje. Ko seje odločila, daje ne bo več izdajala, seje srečala sama s sabo na razpotju. Temeljito je razmislila o vsem in začela s pisateljevajem. Veliko veselje, ko je napisala knjigo do konca, je prekrila temna senca, saj ji je takrat umrla mama. Tako ni bila več otrok. Ostala ji je družina, sestra in sorodniki. Hči se je odločila za pot v svet. Take reči je težko sprejeti, vendar... V življenju seje treba znati pobirati, verjeti vase in v to, da ne bo nikoli slabše kot je ta trenutek, zato je potrebno najti nove poti, nove cilje. In prav o tem piše v svoji knjigi, kije vodnik, ki lahko pomaga prebroditi krize. Starejša skupina Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje je na Območni reviji Linhartovega srečanja v Velenju sodelovala s komedijo Vinka Moedemdorferja Mama je umrla dvakrat. Zaigrali so jo za ženske v okviru praznovanja 8. marca. Tudi to predstavo si je selektorka ogledala in bila z njo v celoti zadovoljna: od izbora teksta, scene, kostumov...Pohvalila je govor, ki je bil dovolj dobro razdelan, jasen, slišen. Njenemu ostremu ušesu in očesu pa ni ušel spodrsljaj ob zaključku predstave. Kljub temu, da je bil oder brez zaves, brez reflektorjev, samo s stropnimi lučmi, saj se je vse dogajalo v dvorani Glasbene šole Velenje, so igralci celovito dobro opravili delo. Vsak lik je bil za sebe prepričljiv in dober, odlična je bila ansambelska igra, energija predstave zelo močna in pritegnila je publiko -polno dvorano žensk z nageljni. Z burnim aplavzom so nagradile igralce, selektorica Simona Zajc Ramovš pa jim je čestitala in skupini zaželela še veliko ponovitev. Teh si želijo tudi člani gledališča, s čim več gostovanji po Zasavju in, seveda, udeležbo na zaključnih srečanjih gledališč. Besedilo: Nanda Guček Slika: Luka Rus Zanimivo je, da je ob svoji zgodbi zapisala zgodbe drugih uspešnih ljudi, za potrditev svojih besed in razmislek. Na četrtkovem literarnem večeru v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah so ji prisluhnili številni obiskovalci, kitarist Emir iz Glasbene šole pa je polepšal večer vsem prisotnim. Besedilo in sliki: Irena Vozelj KULTURA -------h SEM, KAKRŠNA SEM V svoji pesniški zbirki z enakim naslovom zatrjuje Katarina KALABA, ki je imela v Knjižnici v Litiji 14. marca 2006, skupaj z Jelkom Lokarjem, mojstrom pirografskega slikanja in slikarko v akrilu Rino Stušnik, svoj trenutek večnosti. Katarina Kalaba je upokojena učiteljica iz Škofij. Njeno življenje so spremljali glasba, šport, slikanje in pisanje, dokler.. .Sladkorna bolezen ji je načela zdravje. Ostalo ji je le 20 % vida...in jeklena volja in veselja do dela in življenja. Zbirka pesmi »SEM, KAKRŠNA SEM« je izšla v samozaložbi ob vsestranski pomoči domačih in prijateljev. Pesmi so avtobiografske. V njih se predstavi kot mati, žena, ženska, človek s težavami.. .V knjigi je zbranih 98 pesmi, opremljena je tudi s sedmimi fotografijami skulptur iz lesa, avtorja Marjana Vodnika iz Domžal. Svoje pesmi je Katarina Kalaba predstavila ob zvokih kitare in v okolju, ki so ga poživljale umetnine Jelka Lokarja, ki se je že kot otrok rad predajal risanju. Kadar ni bilo kaj boljšega prijeti v roke, je na brezovo lubje risal s prišiljenim klinom. Kasneje je spoznal tehniko slikanja s tušem, žal pa so vse te grafike zgorele v požaru. V jeseni življenja seje stara ljubezen znova prebudila. Tokrat si je za izpovedovanje izbral pirografiko. Svoje stvaritve, ki zahtevajo natančno roko in ostro oko, je javnosti predstavil že na treh razstavah. Les, kot osnovna podlaga, je povezava z naravo, pokaže svojo vrednost, mehkobo in toplino. Tudi Rina Stušnik je risala že kot otrok. Ko je diplomirala kot specialna pedagoginja, jo je delo spodbujalo, da je razvijala dalje svoj naravni talent, za katerega se dobro zaveda in pravi, da je božji dar. Dve desetletji je v likovni skupini Dom v Zagorju pod vodstvom akademskega slikarja Nikolaja Beera slikala in razstavljala. Njena največja želja je, da kot slikarka vlije v slike energijo, ki vodena prihaja iz njene biti. Vsako njeno delo je intuitivno slikanje in ima sporočilno likovno vrednost. V kulturnem intermezzu je nastopila Mavrica, vokalna skupina DU Litija. Večer je bil kot sveža spomladanska sapa po turobnih zimskih vetrovih. Priredila: MaH ODGIIOBADOGKOIIA Na novice o nagradah in priznanjih za film Jana Cvitkoviča Odgrobadogroba smo že navajeni. Podelili so jih v Španiji, na Poljskem, v Nemčiji,...pa tudi v Sloveniji. »Tokrat prihaja prijetna novica iz Sibirije...,« nam je povedal Simon Tanšek iz Hrastnika. Na četrtem filmskem festivalu Spirit of fire, ki se je končal 7.marca 2006 v sibirskem mestu Khanty Mansysk, je dobil dve nagradi. Žirija, ki ji je predsedovala svetovno znana filmska igralka - Japonka Komaki Kurihara, je podelila filmu srebrno tajgo za drugi najboljši film tekmovalnega sporeda. Tudi pri občinstvu je naletel na topel odziv. ...pokop vfičku... in fička... S posebno nagrado žirije pa je bila nagrajena tudi scena na koncu filma - pokop živih...To priznanje so utemeljili s tem, daje scena od vseh prikazanih filmov najbolj impresivna... Menda ni treba posebej poudarjati, daje bil direktor fotografije tudi v tem filmu Zasavčan Simon Tanšek, za kar mu spet čestitamo. Omenimo še, da je film Odgrobadogroba začel lO.marca s svojo redno distribucijo v tridesetih dvoranah v Španiji. Besedilo: Fanči Moljk MOJI STRAHOVI V MLADINSKEM CENTRU TRBOVLJE Mladinski center Trbovlje razpisuje natečaj za najboljši foto strip z naslovom »MOJI STRAHOVI«. Vsi v življenju smo že občutili strah, pa naj bo to kot strašni mož v temi, ki ga sploh ni ali pa dejanski strah pred smrtjo ali pred bolečino. V natečaju lahko predstavite svoj strah, ki vam nagaja. Morda vam bo lažje, ko ga boste osvetlili in pogledali skozi drugačne oči. Morda boste odkrili, da se težave ne bojite več. Vaše zgodbe o strahovih zabeležite s foto kamero in jih pošljite na MCT v obliki foto stripa. Veseli bodo vseh vaših prispevkov, ki morajo prispeti do 15. aprila 2006. Najboljši trije bodo nagrajeni. Več o natečaju in tudi prijavnico lahko najdete na www.mct.si ali pa se oglasite v njihovih prostorih. IM. KRONIČNO Litijski policisti predstavili statistiko preteklega leta LETO, KI GA BO TEŽKO PONOVITI Tako kot vsako letoje Policijska postaja Litija tudi za leto2005izdelala poročilo o delu, kjerje prikazana varnostna problematika ter ukrepi policistov. Vodstvo PP Litija meni, da so delavci v letu 2005 delo opravili zelo uspešno, saj beležijo podobne oziroma na nekaterih področjih celo boljše rezultate dela kot v letu 2004. Na področju kriminalitete se je sicer zmanjšalo število evidentiranih kaznivih dejanj in je za 3,9% padla raziskanost, vendar je razveseljivo, da se je povečal procent raziskanosti na področju klasične kriminalitete ter istočasno zmanjšalo število kaznivih dejanj. Na področju javnega reda in miru so policisti zaznali za 34,3 % manj kršitev, karje seveda ugodno. Tudi na področju varnosti cestnega prometa se je stanje bistveno izboljšalo, saj je bilo bistveno manj mrtvih in lahko telesno poškodovanih, bilo pa je tudi manjprometnih nesreč s smrtnim izidom in telesno poškodbo. Vprimerjavi z zadnjimi petimi leti je bilo v letu2005najmanjprometnih nesreč in najmanj mrtvih in lahko telesno poškodovanih, hudo telesno poškodovanih pa je bilo manj le v letu 2004. Policisti so tudi nadaljevali z izvajanjem v skupnost usmerjenega policijskega dela in z izvajanjem partnerskega sodelovanja policije z lokalnimi skupnostmi pri zagotavljanju varnosti. KRIMINALITETA Na področju zatiranja kriminalitete beležijo zmanjšanje števila varnostno zanimivih pojavov z elementi kaznivih dejanj (KD), saj je PP Litija v letu 2005 obravnavala 458 (534 - v oklepajih so številke za leto 2004) takih dejanj, kar pomeni 14,2% zmanjšanje glede na leto 2004. Policisti so raziskali 237 (297) oz. 51,7% (55,6%) kaznivih dejanj. Na področju splošne kriminalitete so policisti obravnavali 455 (466) KD oz. 2,3% manj kot v letu 2004, raziskali pa so 51,4% (50%) KD oz. 1,4% več kot v letu 2004. Policisti PP Litija so obravnavali 27 (34) KD zoper življenje in telo ali 20,5 % manj kot v prejšnjem letu, raziskali pa so 96,3% (97,1%) KD. Največ je bilo KD lahka telesna poškodba 26 (29). Neraziskano je ostalo le eno KD. Mladoletniki so bili osumljeni storitve 11 (14) KD, največ tatvin 3 (3). PP Litija v letu 2005 ni obravnavala (1) dejanj z elementi KD, ki bi jih naj storili otroci. Med žrtvami oz. oškodovanci obravnavanih KD je bilo 17 (11) otrok in mladoletnikov ali 3,6%. PP Litija je obravnavala le 3 (68) KD s področja gospodarske kriminalitete, ki so bila raziskana (64). Zmanjšanje obravnavanih KD na tem področju je tudi glavni vzrok za zmanjšanja procenta raziskanosti, saj je znano, da policija osumljence teh KD praviloma ugotovi. Policisti so obravnavali 5 (3) KD na področju zlorabe prepovedanih drog, od tega 4 (3) KD neupravičena proizvodnja in promet z mamili in 1 (0) KD omogočanja uživanja mamil. Obravnavali so tudi 2 (2) KD nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem z znanima osumljencema ter 5 (11) KD ponarejanje denarja, vendar ni bilo nobeno KD (8) raziskano. Policisti so obravnavali 5 (4) KD izsiljevanj in 7 (6) KD povzročitev splošne nevarnosti ter vse raziskali (5). JAVNI RED IN MIR Na področju javnega reda in miru so policisti PP Litija v letu 2005 obravnavali 406 (685) kršitev javnega reda, zaradi katerih je podala obdolžilne predloge, kar pomeni 40,7% upad kršitev glede na leto 2004. Poleg tega so napisali 29 odločb o hitrem postopku. Policisti so izdali 18 (8) plačilnih nalogov ter izrekli 7 (7) opozoril. Največ kršitev je bilo storjenih v sobotah 63 (114), sledita pa petek s 50 (85) kršitvami in nedelja z 48 (91) kršitvami. Najmanj kršitev je bilo ob ponedeljkih 28 (68). Največ kršitev je bilo storjenih v popoldanskem in večernem času, zlasti izstopa čas med 16. in 22. uro s skupno 117 (223) kršitvami. Policisti so zaradi kršenja javnega reda in miru opravili 562 (645) intervencij ter obravnavali 403 (619) fizične osebe in 5 (9) pravnih oseb. Beležili so kar 230 javnih prireditev, predvsem različnih zabavnih prireditev in športna tekmovanja, večjih kršitev na teh prireditvah pa ni bilo. Večjih protestov na območju PP Litija niso obravnavali. PROMETNA VARNOST Policisti so obravnavali 244 (374) ali 34,8% manj prometnih nesreč v katerih je bila udeležena 301 (487), o katerih je ena oseba (4) umrla. Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo na 16 (8), število lahko telesno poškodovanih pa se je zmanjšalo na 144 (188), torej jih je bilo 23,3% manj. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost 126 (163), nepravilna stran oziroma smer vožnje 38 (68) in neupoštevanje pravil o prednosti 20 (27). Na območju PP Litija je bilo zabeleženih 26 (49) prometnih nesreč s pobegom, od tega le 2 (4) s telesno poškodbo. Policisti so uspešno raziskali 22 (24) teh prometnih nesreč. Od prometnih nesreč s telesno poškodbo in pobegom je 1 (1) ostala neraziskana. Poleg navedenih prometnih nesreč so policisti obravnavali še 77 (59) poškodovanj vozil na parkirnih prostorih, ko povzročitelji niso bili izsledeni in 41 (42) trčenj v divje in domače živali, ki so se pojavile na vozišču. V primerjavi z letom 2004 so policisti odredili manj preizkusov z alkotestov in manj strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. PP Litija je bila pri tem pozorna predvsem na ugotavljanje kršitev na krajih, kjer je bilo evidentiranih največ prometnih nesreč, policisti pa so ukrepali predvsem glede kršitev, katere so bile najpogostejši vzrok za prometne nesreče. V letu 2005 so policisti PP Litija ugotovili 2.791 (4.353) kršitev cestno prometnih predpisov. Od tega števila je bilo 227 (483) kršitev ugotovljenih pri obravnavanju prometnih nesreč, 2.563 (3.870) kršitev pa so policisti ugotovili v poostrenih nadzorih, katerih so opravili 94 (95) i in med rednim delom. Pristojnim službam in upravljavcem cest smo poslali 25 (13) poročil v katerih smo predlagali spremembo oziroma dopolnitev prometne signalizacije. Policisti so kontrolirali tudi prevoze nevarnega blaga in izredne prevoze ter izvedli 53 (96) kontrol prevoza eksplozivnih snovi, vendar večjih nepravilnosti niso ugotovili. PREVENTIVA Policisti PP Litija so izvajali tudi preventivne naloge na vseh KRONIČNO ---------h področjih policijskega dela. Poleg preventivno varnostnih akcij so policisti izvajali razgovore z vodstvi šol in doma starejših občanov ter delili razne letake in drug propagandni material. Na področju kriminalitete so svetovali občanom preko medijev in ob neposrednem delu na terenu ter jih seznanjali s pojavnimi oblikami kriminalitete in s konkretnimi predlogi poskušali povečati njihovo osebno varnost in varnost premoženja. Na področju javnega reda in miru so preventivne aktivnosti usmerili predvsem na preprečevanje kršitev na množičnih javnih prireditvah. Odgovornim osebam so predstavili posamezne primere dobre prakse, ki so bili uporabljenih na drugih območjih, prav tako pa je bil dan poudarek preventivnim aktivnostim glede točenja alkoholnih pijač pijanim in mladoletnim osebam. Na področju varnosti cestnega prometa smo s preventivno varnostnimi akcijami poskušali izboljšati prometno varnost. Več preventivnih aktivnosti so namenili najmlajšim v cestnem prometu, predvsem ob začetku šolskega leta ter starejšim občanom. Policisti so zato obiskali dom starejših občanov ter društva upokojencev in sta starejšim občanom svetovali o varnosti v cestnem prometu. VARNOST OBČANOV SE JE IZBOLJŠALA Iz vsega naštetega lahko zaključimo, da se je varnost občanov na območju PP Litija v primerjavi z letom 2004 bistveno izboljšala. Evidentirali so manj KD ter tudi manj prekrškov. Večjih kršitev javnega reda in miru ter hujših KD (npr. umori, posebno hude telesne poškodbe, veliki ropi, ipd.) niso obravnavali. Ravno tako niso obravnavali smrtnih primerov zaradi predoziranj pri uporabi prepovedanih drog. Prijetih je bilo kar precej osumljencev na kraju izvrševanja KD, s tem pa so policisti preprečili nastanek še večje materialne škode. Izredno dobri so predvsem rezultati dela na področju varnosti cestnega prometa, saj so posledice prometnih nesreč bistveno manjše kljub zmanjšanemu številu represivnih ukrepov. Policisti menijo, da je k temu ugodnemu stanju pripomoglo tudi njihovo dolgoletno dosledno in načrtno delo. Kljub temu, da bodo s takšnim delom intenzivno nadaljevali, pa menijo, da bo tako ugodno stanje na področju varnosti v prihodnje težko ponoviti, kar potrjuje tudi dejstvo, da je na cestah na območju PP Litije v letošnjem letu že ena smrtna žrtev. Tako kot v preteklosti so bili tudi v letu 2005 izredno zadovoljni s sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi ter s sodelovanjem z drugimi državnimi organi in podjetji pri zagotavljanju varnosti. Izpostavili so predvsem sodelovanje z UE Litja ter s KSP Litija in CP Ljubljana, Cestno vzdrževalni sektor Litija. Obe občini, še posebno pa Občina Litija, skrbita za izboljšanje pogojev dela na PP Litija, za kar so še posebej hvaležni županoma in ostalim vodilnim v obeh občinah. Vsem občankam in občanom so zaželeli, da bi se počutili čimbolj varno in da bi imeli na področju varnosti čim manj neprijetnih dogodkov ter hkrati upajo, da bodo z delom policistov Policijske postaje Litija zadovoljni. OROPAL TAKSISTA Dne 16.03.2006 okoli 05.30 ure si je 25-letni občan naročil taxi prevoz iz Ljubljane v Zagorje ob Savi, kjer je doma. Ko sta se peljala po Cesti 9. avgusta, je taksistu dejal, naj ustavi vozilo. Takrat je dal eno roko za hrbet in taksistu verbalno zagrozil pod pretvezo, da ima pištolo in od njega zahteval denar. Oškodovanec mu je izročil denarnico, iz katere je osumljeni vzel denar (okoli 3.000,00 SIT) in telefonsko kartico ter odšel peš s kraja. Na podlagi podanega opisa so policisti kmalu za tem osumljenca izsledili v Zagorju in mu odvzeli prostost. Ob prijetju so mu zasegli odtujeni denar in telefonsko kartico. V popoldanskem času so ga s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. NEPOTREBNO IZZIVANJE »POGUMNEŽEV« 16.03.2006 ob 17.40 uri je bila Policijska postaja Litija obveščena, daje v gostinskem lokalu na Jerebovi ulici prišlo do kršenja javnega reda. Na kraju so policisti ugotovili, da natakarica ni hotela postreči z alkoholno pijačo 26-letnega Litjana, saj je bil že pod vplivom alkohola. Zaradi tega je pričel nanjo vpiti in jo pri tem tudi odrinil, da je padla na tla. Ob intervenciji policije je bil kršitelj, ki je bil v družbi več oseb, pozvan, da stopi iz lokala. Tega ni upošteval, temveč je pričel vpiti in zmerjati policiste. Prav tako so tudi ostali iz njegove družbe pričeli vpiti na policiste in jim groziti s pretepom. Ker kljub opozorilom že prej omenjeni 26-letnik in 23-letnik nista prenehala s kršenjem javnega reda, so policisti zoper njiju uporabili prisilna sredstva in jima na podlagi Zakona o prekrških odredili pridržanje do streznitve. Ko sta bila kršitelja odpeljana v pridržanje, je skupina petih oseb iz njune družbe prišla pred policijsko postajo, kjer so vpili in zahtevali izpustitev pridržanih dveh. Po opravljenem razgovoru in opozorilu glede kršenja javnega reda, so to upoštevali in s kraja odšli. Po vseh zbranih obvestilih bodo policisti zoper kršitelje ustrezno ukrepali. HUDA TELESNA POŠKODBA - POZIV PRIČAM Dne 14.03.2005 so bili policisti PP Litija obveščeni, da se v Kliničnem centru Ljubljana zdravi moški, kateri ima hudo poškodbo noge in obstaja sum, daje bil poškodovan v prometni nesreči. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je do poškodbe 44-letnega občana iz okolice Litije prišlo dne 08.03.2006 v večernem času na lokalni cesti na Bregu pri Litiji, v do zdaj še nepojasnjenih okoliščinah. Zaradi razjasnitev okoliščin dogodka policisti prosijo morebitne priče dogodka, da podatke sporočijo na PP Litija, telefonska štev. 01-890-02-80 ali številko policije 113. Peter Motnikar RAZVEDRILO + KRIŽANKA: NASVET-LEJŽA ZVEZDAV OZVEZDJU ORLA ARKTIČNI JELEN Z LOPATASTIM ROGOVJEM DAR AGAV1 PODOBNA TROPSKA PIŠKOT RASTLINA. ALOJA TATARSKA KUČMA IZ OVČJEGA KRZNA BRITANSKI FILMSKI IGRALEC NAPAD. NAVAL THOMAS INČE ČAS. KO PREHAJA DAN V NOČ IZRASTEK NA GLAVI KULTURNA RASTLINA. CVETAČA HLAPEC ZA VSA KMEČKA OPRAVILA (NAREČNO) GLAVNO MESTO KENUE IIHODKI »KAND. SW DR( RENU POKAZA- TEU, KAZALEC ČISTI VINSKI CVET MADŽARSKI SKLADA- TEU (BELA) UČINEK RUDAR IZDELO- VALEC RISB ŽIRO RAČUN NOŠENJE MESTO V NOTRANJI DALMACIJI INDUSKI FILOZOF PRESOJE- VAIEC GRŠKI MITOLOŠKI KRAU TOP TENISAČICA NOVOTNA KAPITAN JULESA VERNA SLOVENSKI DIRIGENT (KRISTIJAN) NOTA ZIKOV- IEGA SPOROČILA IZ BESED DANAŠNJI SIAM VRBA IVA (NAREČNO) USPEŠ- NOST IZDELO- VALEC SIRA NEMŠKI IGRALEC (KLAUS) JAPONSKO OHLAPNO OBLAČILO SL ZGODOVIN (LOJZE) INDUAN- SKO UUDSTVO V PARAGVAJU EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA NEPO- MEMBNEŽ PREPIR. PRETEP ŠVEDSKI FIZIK SIEGBAHN AMERIŠKA IGRALKA SHERIDAN LOVSKO DRUŠTVO OAZNO MESTO V ALŽIRUI KRAJŠI ČASOPISNI SESTAVEK SHAKE- jPEAROV KRAU DINO- ROJENKA Vicoteka Anketa Blondinka, ki je ležala na plaži, je na vprašanje anketarja, ali je spolno aktivna, užaljeno odvrnila: “Ne, a ne vidite, da se sončim!” Potrdilo Neki visoki politik se menda zdravi v Polju. Ko bo zdravljenje končano, bo edini politik s potrdilom, daje pri zdravi pameti. Pes Blondinkin pes se je izgubil. Prijateljica ji je svetovala, naj da oglas v časopis. “Le zakaj, saj ne zna brati," je odvrnila. Kino Dve blondinki v kinu. Prva šepne drugi: “Tip, ki sedi ob meni, onanira.” “Brž se presediva.” “Ne morem, to počne z mojo roko.” Vrhunec “Sinoči sem trikrat doživela vrhunec," je povedala črnolaska. "Jaz pa petnajstkrat," je rekla blondinka. “Ali moški to zmore?" ‘Zmorejo, zmorejo ...” Odpustitev Svetlolasa tajnica pride v službo z enourno zamudo in šef ji zagrozi z odpustom. “Za to ste vendar vi krivi!" odgovori. “Kako jaz kriv?” “Saj ste mi včeraj rekli, da bi vam bilo BARTOK: madžarski skladatelj GUARANI: ljudstvo v Paragvaju ŠANKARA: indijski filozof IKSION: grški mitološki kralj všeč, če bi brala Lady doma!” PABERKOVANJE V Peluziju, kraju v starem Egiptu, je stal tempelj, posvečen bogu Horusu. Duhovniki, ki so pripadali njegovemu kultu, niso smeli jesti čebule. Rimski cesar Elaga-bal ni želel trpeti poletne vročine, zato je zahteval, daje na vrtu njegove palače vsak dan gora snega. S posebej opremljenimi vozovi so mu sneg vozili z bližnjih gora. IH' (Razvedrilo v------Krajša cas. DARILO ZA NOVE NAROČNIKE Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik. Z naročilom dobite praktično darilo: ASTROLOŠKI ROKOVNIK! Več na www.razvedrilo.si AKCIJA VELJA OD 01. 03. 2006 DO 31. 05.2006! ali po telefonu: 01/56-36-100 RAZVEDRILO -----------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 31. marca 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 6/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 5/2006 so: Saša Napret, Ribnik 3, 1420 Trbovlje - bon za 5.000. 00 sit Majda Bizjak, Golovec 40, 1420 Trbovlje - bon za 3.000. 00 sit Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16,1420 Trbovlje - bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU SPET NEVERJETNE CENE LINŠKI IN KOKOS KEKSI V REFUZI 1 KG SAMO 595,00 SIT 2,49 € VANILLTEVI ROGLJIČKI REFUZA 1KG SAMO 610,00 SIT 2,55 € AKCIJA TRAJA od 23.3. - 5.4. 2006 VABLJENI Trgovina Jaka c.9. avgusta 107, Zagorje tel: 035660280 Kot se prebujajo medvedki iz zimskega spanja, tudi ljudi zvabi narava in sonce, ki, kadar seveda je, ima že svojo moč, dokler ne zaide in v hladnem večeru spet vse otrdi. Če je v dolinah snega le še za vzorec, ga je po zasavskih vrhovih še kar ‘na krepko zalogo’. Kdaj bo ta poniknil v zemljo oziroma se spremenil v potočke je vprašanje. In vprašanje je tudi, ali ste se VI prepoznali na naši sliki. Ja? Ste se? Ste bili takrat tam? Hitro, Fanči čaka in trepeta pri gsm-ju 031 626 772, da ne bo prej 31. marec, preden jo boste poklicali, da ste se prepoznali in bo konec čarovnije z dvema pizzama in dvema coca-colama v Pizzeriji Čebelica. PIZZERin ČEBEIICfl YRAÖEVIÖ (Ilatej Valvazorjevo 2* IZIAKE, Tel.: 03/56-74-137 Opravičilo nagrajencem AKCIJE NAJ ŠPORTNIK... Mira Točakovič, Partizanska cesta 24,1431 Dol pri Hrastniku - prejme (sicer) vseh PET vstopnic KRC-a Hrastnik za bazen- le da ni vključen zraven obisk savne, kot je naš elektronski lumpasti škrat v prejšnji številki Zasavca obljubil. Ukradel pa nam je Nebodigatreba nagrade, ki jih podeljuje Športna trgovina Goltes s Savinjske ceste v Trbovljah - in to šest bonov po 5.500,00 sit in seveda šest imen nagrajencev: Suzana Ivanušič, Šuštarjeva kolonija 42 a, 1420 Trbovlje Rozalija Kreže, Podkraj 97,1430 Hrastnik Tamara Umek, Kešetovo 13,1420 Trbovlje Dragoljub Točakovič, Partizanska 24,1431 Dol pri Hrastniku Igor Drnovšek, Cesta OF 44,1420 Trbovlje Matic Stoklasa, Cesta Hermana Debelaka 12,1430 Hrastnik Za prvo lumparijo se opravičujemo, za drugo pa obveščamo, da boste nagrade prejeli po pošti. Uredništvo SPORT Tenis: NOVE ZMAGE NA DOMAČIH IN MEDNARODNIH TERENIH Najbolj odmeven rezultat preteklih tednov je dosegel Nik Razboršek v zelo močni mednarodni konkurenci. V tekmovanju TE za evropsko teniško lestvico v kategoriji do 14 let se je v Švicarskem Oetwilu kljub porazu v 3.kolu kvalifikacij kot srečni poraženec uvrstil v glavni turnir. Zaigral je odlično in se po zmagah nad Cehom Zednikom in Švicarjem Schnurren-bergerjem uvrstil v četrtfinale, kjer pa je moral priznati . premoč 2.nosilcu Nemcu Bertchu. Na turnirju je v Bk \ glavnem delu nastopila tudi Nastja Kolar, ki je po res M odlični predstavi morala priznati premoč Rusinji Nik Razboršek v elementu Popovi. Na domačih terenih razveseljevali najmlajši. Grega Kokalj je osvojil serijo turnirjev v mini tenisu na Otočcu in za glavno nagrado prejel kolo. Grega je zmagal vse turnirje te serije in tako upravičil vlogo favorita v tej kategoriji. V finalnem A turnirju v Ljubljani kategoriji do 12 let je nove točke osvojila Lara Kralj, ki napreduje tako po igri kot po lestvici. Tim Šteferl pa je zaigral v finalnem B turnirju in izgubil v četrtfinalu. V kategoriji do 14 let v Ljubljani je Nastja Kolar zaigrala odlično in izgubila šele v finalu od dve leti starejše Rmuš Milene iz Maribora ter tako osvojila pokal za 2.mesto. V kategoriji do 16 let je Anita Kosmač morala priznati premoč S.nosilki že v prvem kolu, a je pokazala odlično igro, saj je izgubila od Potisk . . Tine, ki je 3.na lestvici TZS 1711111 tenisu do 16 let, šele v tretjem nizu. V kategoriji do 18 let v Krškem pa se je Nejc Steiner nekoliko presenetljivo poslovil že v drugem kolu. Tekmovalce TK AS Litija čaka v zimski sezoni še po en turnir za domačo lestvico TZS, nekatere pa še turnirji v tujini. Tako bo Nik Razboršek nastopal na Portugalskem, Nastja Kolar v Italiji, Anja Poglajen, Nejc Steiner in Matej Zlatkovič pa na hrvaškem, na turnirju ITF l.kategorije v Umagu. Grega Kokalj v akciji -1. v REKREATIVNI Po nekaj presenetljivih porazih favorita v i.ligi, Denisa Uraniča, je boj za 1.mesto odprt. V veliko veselje Litjanov ima možnosti za to lovoriko domačin Primož Novak, ki ima do sedaj samo en poraz, medtem kot je trenutno prvi na lestvici Uroš Jazbec še neporažen. Če bosta oba nadaljevala v tem ritmu, potem bo za prvo mesto odločal prav njun medsebojni dvoboj. Zanimiv je tudi boj za preostala visoka mesta. Odlično je v zadnjih kolih zaigral Zdravko Cirar in se povzpel na 4.mesto. Dragee Šter si je po zmagi nad Uraničem verjetno zagotovil obstanek v I.ligi, sicer pa bo boj tudi na dnu lestvice - se pravi boj za obstanek - zelo napet. V ženski ligi je vodilno mesto prevzela Jolanda Zidar, ki je še neporažena, prav tako kot Brigita Zebič, le da ima Zidarjeva več odigranih tekem. Torej tudi v ženski konkurenci bo hud boj za vrh. Besedilo: TK AS Litija MALI NOGOMET V organizaciji Športne zveze se je v nedeljo, 19.03.2006, končala šesta zimska liga v malem nogometu »Hrastnik 2006«. Nastopilo je 22 ekip, ki so bile razdeljene v dve ligi. V obeh ligah so bile prve tri ekipe nagrajene s pokali. Pokale najboljšim ekipam in posameznikom je podelil hrastniški župan Miran Jerič. 1.LIGA 1. KMN JUVENTUS 10 8 1 1 39:15 +24 25 2. TOP SPORT 10 6 1 3 37:17 +20 19 3. BAR SLAVI-TREF 10 6 1 3 32:15 +17 19 4. TRGOTRJP.KUKUCA 10 5 3 2 24:24 0 18 5. PEKARNA LENIČI 10 5 1 4 27:31 - 4 16 6. RUDNIK 10 4 1 5 28:34 - 6 13 7. ANTIMON 10 3 3 4 30:26 + 4 12 8. ŠKOTI TINGL/TANGL 10 4 0 6 17:27 -10 12 9. YOUNG BOYS 10 3 3 4 23:25 - 2 12 10. PLAY OFF 10 3 2 5 14:20 - 6 11 11. GAMSI/ŠENTLAMB. 10 0 0 10 20:57 -37 0 NAJBOLJŠI STRELEC: MARIO LJ0LJIĆ (TOP SPORT) - 13 GOLOV NAJBOLJŠI IGRALEC: BLAŽ GRACAR (BAR SLAVI) NAJBOLJŠI VRATAR: DANILO BANTAN (KMN JUVENTUS) 2.LIGA -KONČNA LESTVICA! 1. KMN XXL 10 9 1 0 42:18 +24 28 2. ŽOLNE 10 8 0 2 55:18 +37 24 3. MDNS CELJE 10 7 1 2 59:27 +32 22 4. FRAGMAT 10 6 0 4 25:14 +11 18 5. N.K. HRASTNIK 10 6 0 4 28:19 + 9 18 6. SINET 10 6 0 4 28:31 - 3 18 7. KORENINE 10 4 0 6 29:37 - 8 12 8. TORPEDO MOSKVA 10 3 1 6 20:39 -19 10 9. OPAL 10 2 1 7 25:32 - 7 7 10. SMRKCl 10 1 2 7 18:34 -16 5 11. FORSTEK 10 0 0 10 7:67 -60 0 NAJBOLJŠA STRELCA: BORIS GOLOB (MDNS CELJE) IN DAMIR BEGANOVIĆ (ŽOLNE) - 15 GOLOV NAJBOLJŠI IGRALEC: NEJC RIBIČ (KMN XXL) NAJBOLJŠI VRATAR: IGOR HALER (N.K. HRASTNIK) Karate: NA MEDNARODNEM TURNIRJU V ŽALCU -NE RAVNO RLESTEČE V soboto 11. marca so trboveljski karateisti nastopili v Žalcu na 4. mednarodnem karate pokalu Žalca. Na turnirju je nastopilo 390 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Švice in Slovenije. Za trboveljski klub so pod vodstvom trenerja Jerneja SMERLA nastopili Jernej HUDOMALJ, Kristijan OSTOJIČ in Maks ŠMIDHOFER. Žalec -11. marec Trener ni bil zadovoljen z njihovim pristopom do borbe. HUDOMALJ in OSTOJIČ sta izgubila že v prvem kolu. Več športne sreče je imel Maks ŠMIDHOFER, kije tokrat osvojil bronasto medaljo. Jernej SIMERL je prepričan, da so ti fantje sposobni pokazati precej več. Čaka jih naporen teden treningov. Najmlajši pridobivajo svoje prve tekmovalne izkušnje na klubskih (mesečnih) pokalnih tekmovanjih, ob koncu šolskega leta, na slavnostni prireditvi, pa razglasijo najboljše. Namen teh tekmovanj je, da iz široke baze, okrog 100 nastopajočih, poiščejo in usposobijo tekmovalce, ki so kasneje v tekmovalni skupini sposobni dosegati vrhunske rezultate. Po drugi klubski pokalni tekmi vodijo, vsak v svoji kakovostni skupini: Jakob KMETIČ JUREČIČ, Jan GUNA, Luka FERLIN, Tomaž ŠKRBEC, Žan KRAJŠIČ, Vito ŽIBERT, Nejc ALEŠOVEC, Velid GLAMOČIČ, Žiga ROZINA in Vasja PIGAC. _____________ŠPORT 0| ... NA TEKMI V OKVIRU KARATE ZVEZE SLOVENIJE -ENAJST MEDALJ Teden dni po Žalcu je v športni dvorani OŠ Šenčur pri Kranju, v organizaciji Karate zveze Slovenije in domačega Karate kluba Shotokan Kranj, kot tehničnega organizatorja potekala, 1. tekma za Pokal Slovenije 2006, v kategorijah kadeti, kadetinje, člani in članice in sicer v katah posamično in ekipno ter v športnih borbah. Tekme se je udeležilo 41 klubov s skupno 240 tekmovalci. Ker je bil po končanem mednarodnem turnirju v Žalcu trener Jernej SIMERL precej nejevoljen zaradi pristopa tekmovalcev do tekmovanja, so treninge med tekmovanjem v Žalcu in Šenčurju izkoristili za psihološko pripravo tekmovalcev in pristopom do tekmovanj. Pod vodstvom Boruta MARKOŠKA ter Jerneja in Bogdana SIMERLA se je v Šenčur pri Kranju odpravila zelo močna zasedba trboveljskih karateistov: Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER, Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK, Nina POŠEBAL, Dunja ANDRENŠEK in Nastja BEVC. Vzdušje v ekipi je bilo fantastično in uspeh ni mogel izostati. Najprej sta na borišče stopila najmlajša v ekipi, Timi in Žiga. Kljub temu, da sta z letošnjim letom prestopila v starejšo starostno kategorijo mlajših kadetov, sta bila že na prvem uradnem tekmovanju razred zase. Finale je bil trboveljski, kjer je Timi premagal svojega klubskega prijatelja in sošolca Žigo. Zlata in srebrna medalja je v nadaljevanju tekmovanja tudi ostalim dala polet in samozavest. V katah je bronasto medaljo osvojila Nina POŠEBAL. Bronasti medalji sta osvojili tudi ekipi kadetinj, v sestavi Nina, Nastja in Dunja ter kadetov Žiga, Nik in Kristijan. V športnih borbah bi težko koga izpostavili, saj so prav vsi dali vse od sebe. Večini je uspelo osvojiti kakšno odličje: bronasto medaljo - Jerneju HUDOMALJU, Kristijanu OSTOJIČU, Maksu ŠMIDHOFERJU, srebrno medaljo - Niku ŽLAKU, Žigi ŠANTEJU ter zlato - Roku LOPANU. Trboveljčani so z enajstimi osvojenimi medaljami postali drugi najuspešnejši klub na tem tekmovanju. Besedilo in slike: Bogdan SIMERL |0 ŠPORT Smučanje: ■W SMUČARJEV Nina Žnidar srebrna v superveleslalomu in bronasta v veleslalomu V Kranjski gori in na Zelenici je potekalo 15. državno prvenstvo v alpskem smučanju za mlajše in starejše deklice in dečke. Državno prvenstvo je štelo tudi za Veliko nagrado Hervis. V organizaciji SK Olimpija in SD Domžale je nastopilo več kot 200 tekmovalcev, starih od 11 do 15 let. V nedeljo, 12.3.2006, so se mladi tekmovalci najprej pomerili v slalomu. Med mlajšimi deklicami je zmagala Eli Plut iz SK Novinar, med mlajšimi dečki pa Breznik Jan iz SK Branik Maribor. Med zasavskimi smučarji je v mlajši kategoriji najboljšo uvrstitev dosegla Nina Žnidar, ki je kljub napakam v obeh vožnjah osvojila 7. mesto, Katja Murne je za las zgrešila deseterico in se uvrstila na 11. mesto. Ostale uvrstitve zasavčanov v mlajši kategoriji so bile: Tjaša Kmet 26., Urh Kapelar 19., Nejc Poglajen 24. in Davor Grabnar 32. Med starejšimi deklicami je državna prvakinja postala Neja Grošelj iz SK Novinar, Urška Ahac pa je osvojila 5. mesto. Med starejšimi dečki je slavil Mišel Žerak iz SK Branik Maribor. V ponedeljek, 13.3.2006, se je državno prvenstvo nadaljevalo z veleslalom. Tokrat se lahko zasavsko smučanje pohvali tudi z medaljo. Nina Žnidar je v kategoriji mlajših deklic zasedla 3. mesto, uspeh pa je v isti kategoriji dopolnila še Katja Murne, ki je osvojila 10. mesto. Državna prvakinja med mlajšimi deklicami je postala Ula Hafner iz SK Alpetur, svetovna prvakinja med mlajšimi deklicami na letošnjem prvenstvu v Italiji. Med mlajšimi dečki je zmagal Andraž Pogladič, ki tako kot Katja in Nina tekmuje za SK Velenje. Ostali zasavski smučarji so prismučali na naslednja mesta: Tjaša Kmet 25., Urh Kapelar 27., Žan Hribar 37., Nejc Poglajen 43. in Davor Grabnar 47. Med starejšimi deklicami je zmagala Ana Kobal Urh, Nina, Katja in Žan. iz SK Novinar, Urška Ahac pa je tokrat osvojila 6. mesto. Med starejšimi dečki je državni prvak postal Tilen Debelak iz Črne. Zaradi slabega vremena so superveleslalom za starejše deklice in dečke na Zelenice odpovedali, za mlajše deklice in dečke pa so v petek tekmovanje izvedli, kljub temu da prejšnji dan ni bilo pogojev za uradni trening. Tudi tokrat se je odlično izkazala Nina Žnidar in osvojila srebrno medaljo med mlajšimi deklicami. V tej kategoriji je zopet slavila nepremagljiva Ula Hafner, Katja Murne je zasedla 14. mesto. Med mlajšimi dečki je bil Urh Kapelar 21., Žan Hribar 25., Nejc Poglajen 40. in Luka Bolarič 43. Nina 5. v veleslalomu, Katja 6. v slalomu Minuli vikend je Velika nagrada Hervis potekala na Krvavcu. Mladi smučarji so se v soboto pomerili v slalomu. Razmere so bile izredno slabe, zaradi slabe vidljivosti je bilo tudi več odstopov kot običajno. Med mlajšimi deklicami je zmagala Ula Hafner iz SK Alpetour, odlično uvrstitev je dosegla Katja Murne, ki je zasedla 6. mesto. Nina Žnidar je odstopila že na prvi progi. Med mlajšimi dečki je zmagovalec postal Andraž Pogladič iz SK Velenje, Žan Hribar je bil 28. V nedeljo je veleslalom potekal v veliko boljših razmerah. Med mlajšimi deklicami je z veliko prednostjo zopet zmagala Ula Hafner iz SK Alpetour, Nina Žnidar je prismučala na 5. mesto, Katja Murne pa je bila 17. Med mlajšimi dečki je zmagal Matic Masterl iz Sk Alpetour, Urh Kapelar je bil 25. in Žan Hribar 38. Besedilo: IM. MALI OGLASI f@ mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Malo rabljeno spalnico in kuhinjo SVEA, prodam. GSM 041 824 794 Predalnik in češnjevo omaro staro okoli 100 let - prodam. Mlatilnico in čistilec za žito, kaktuse -več komadov - prodam. Tel: 03 56 76 310 V Zagorju na C. zmage oddam dvoinpol sobno stanovanje (73 m2), balkon, telefonski priključek, kabelska TV, toplovod, centralna. Informacije na tel.: 041 482 141 Podarim Podarim mucko dobrim ljudem. Tel.: 03 56 76 310 Potrebujemo pridnega kuharja, ki zna kuhati dobro domačo hrano. Tel.: 01 54 02 117 Potrebujemo prijaznega in pridnega natakarja - za redno delo. Tel.: 01 54 02 117 Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ZASAVC W9W niPREfniČAlAE Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, enosobno, 36 m2,1. 1963, CK cena: 7.000.000,00 SIT (29.210.- EUR), menjava za večje z doplačilom TRBOVLJE - center, dvosobno, 47 m2,1. 1900, obnovljeno 1. 2001, pritličje stan. bloka; cena: 5.900.000,00 SIT (24.620.- EUR) ZAGORJE-Podkum, vikend hiša, 90 m2,1. 1987, voda, elektrika, lepo naravno okolje ; cena: 9.500.000,00 SIT (39.643.- EUR) Zaposlimo: strojnika gradbene mehanizacije zidaija in pomožnega delavca za dela v gradbeništvu šoferja kiper kamiona AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško Tel.: 03 56 48 043, GSM 041 625 913 kuharja in natakarja za dela v restavraciji in pizzeriji na relaciji Rimske Toplice-Hrastnik AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško Tel.: 03 56 48 043, gsm 041 322 889 KINO/OBVESTILA i-------------- Kino Dol pri Hrastniku Petek 24.03.06 ob 17.00 USODNA PREVARA, am.triler Petek 31.03.06 ob 17.00 ZATHURA: VESOLJSKA AVANTURA-am.sinhron.kom. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 23.03.06 ob 19.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST,am.drama Petek 24.03.06 ob 19.15 USODNA PREVARA -am. triler Sobota 25.03.06 ob 17.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST ob 19.00 USODNA PREVARA Nedelja 26.03.06 ob 17.00 USODNA PREVARA ob 19.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST Sreda 29.03.06 ob 19.00 CASANOVA, am.rom.erot.drama Četrtek 30.03.06 ob 19.00 CASANOVA Petek 31.03.06 ob 19.30 SATANOV KLAN,am.grozljivka Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 23.03.06 ob 18.00 GORA BROKEBACK, rom.drama ob 20.30 KRVAVI HOSTEL, groz. Petek 24.03.06 ob 18.00 KRVAVI HOSTEL ob 20.00 GORA BROKEBACK sobota 25.03.06 ob 18.00 GORA BROKEBACK ob 20.30 KRVAVI HOSTEL nedelja 26.03.06 ob 18.00 KRVAVI HOSTEL ob 20.00 GORA BROKEBACK poned. 27.03.06 ob 18.00 KRVAVI HOSTEL torek 28.03.06 ob 20.00 GORA BROKEBACK sreda 29.03.06 ob 20.00 GORA BROKEBACK četrtek 30.03.06 oblS.OO VELIKA DRUŽINA, VELIKO SMEHA, druž.kom. petek 31.03.06 ob 20.00 VELIKA DRUŽINA, VELIKO SMEHA Kino Delavski dom Zagorje Sobota 25.03.06 ob 17.00 CASANOVA am. rom.antično-erot. kom. ob 19.00 MÜNCHEN am.akc. triler Nedelja 26.03.06 ob 19.00 LAHKO NOČ IN SREČNO am.zgod.drama Poned. 27.03.06 ob 19.00 CASANOVA Torek 28.03.06 ob 20.00 FILM TEATER: RUSKI ZAKLAD rusko-nemški, zgodovinski Petek 31.03. 06 ob 16.30. ČAROVNIK HOWL IN GIBLJIVI GRAD am.anim.fant.avant. ob 19.uri KRVAVI HOSTEL am. groz. Sobota 01.04.06 ob 17.00 CMOK-CMOK-BANG-BANG am.kom.krim. ob 19.00 KRVAVI HOSTEL am.groz Nedelja 02.04.06 ob 10.30 ČAROVNIK HOWL IN GIBLJIVI GRAD ob 19.00 KRVAVI HOSTEL am.groz. J’oned. 03.04.06 ob 19.00 CMOK-CMOK-BANG-BANG Kino Izlake Nedelja 26.03.06 ob 19.15 MÜNCHEN am.akc. triler Nedelja 02.04.06 ob 19.15 CMOK-CMOK-BANG-BANG a meriški, komična kriminalka GLEDALIŠČE Delavski dom Zagorje četrtek 23.03.06 ob 19.30, velika dvorana-Gledališki abonma in izven- Desa Muck: NESKONČNO LJUBLJENI MOŠKI, komedija- Mestno gledališče ljubljansko Delavski dom Trbovlje Sreda 29.03.06 ob 19.30, gledališka dvorana, gledališka predstava Milana Grgiča LJUBO DOMA, KDOR GA IMA, komedija - Mojteater Četrtek, 23.03.06 ob 19.30 večerni gledališki abonma - SPUSTITE ME POD KOVTER, GOSPA MARKHAM - komedija - SLG Celje KD SVOBODA TRBOVLJE Torek 28.03.06, ob 19.00 -dvorana Doma svobode-gledališka predstava: KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA,komedija z Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem v glavni vlogi - Primorsko narodno gledališče iz Nove Gorice in Kosovelov dom iz Sežane Kulturno rekreacijski center Hrastnik ponedeljek 27.03.06 ob 19.30 - v dvorani Delavskega doma Hrastnik.- gledališki abonma- SPUSTITE ME POD KOVTER, GOSPA MARKHAM, Slovenskega ljudskega gledališča Celje Mladinski center Trbovlje ČETRTEK, 23. 03.06 ČETRTEK 30.03.06 -BOLNICA TRBOVLJE-KRVODAJALSKA AKCIJA za vse dijake-v sodelovanju z dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole, Srednje tehnične in poklicne šole Trbovlje in Rdečega Križa Trbovlje Četrtek 23.03.06 ob 19.00 - prostori MCT - predavanje MEHIKA, Samo Onič, prof.geog. Sobota 25.03.06 ves dan- prostori MCT - ličenje za maturantski ples s strokovnjaki vizažisti - obvezne so prijave na 03 56 31 018 ali e-mail: info@mct.si KD Svoboda Trbovlje Petek 31.03.06 ob 19.00 - Letni koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda Trbovlje in Moške vokalne skupine Un’s Trboul Knjižnica Tone Seliškar Trbovlje Sreda 29.03.05 ob 17.00 - mladinski oddelek - MALA KENGURUJKA -pravljična ura Knjižnica Antona Sovreta in PD Hrastnik Četrtek, 23.03.06 ob 19.00 - prostori knjižnice: predavanje o Himalaji z alpinistom Tonetom Škarja. Foto klub Hrastnik Četrtek 23.03.06 ob 19.00 - galerija Delavskega doma: otvoritev razstave 22 avtorjev prijateljskega društva z Jesenic z 32 barvnimi fotografijami. Zasavski muzej Trbovlje vabi na ogled »RAZSTAVE IZ ZBIRK MUZEJA SLOVENSKE POLICIJE« v mesecu marcu in aprilu, in sicer :ponedeljek in petek od 8.00-13.00 ure, torek, sreda in četrtek od 8.00 do 18.00 ure ter sobota od 9.00 do 12.00 ure. Vstopnine ni! KC Delavski dom in KULTURNA DRUŠTVAV OBČINI ZAGORJE OB SAVI petek 24. 03. 06 ob 19.00 DOBRODELNA PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU »ZAGORJE ZA DARFUR« Društvo prijateljev mladine Trbovlje Petek 24.03.06 ob 16.00 - ustvarjalna delavnica: VSI OTROCI SVETA- izdelovanje risbic-najboljše bodo razstavljene na dobrodelni prireditvi, ki jo bo Društvo U3 v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v sredo, 12. aprila 2006 ob 17.00 - organiziralo z namenom »Pomagajmo otrokom«, v KD Svoboda Klub zasavskih študentov - Šklab Sobota 25. 03. 06 - eksurzija v Laško: ogled pivovarne, degustacijo piva, ogled mesta in druženje. Zbirlaišče na želežniški postaji v Zagorju ob 8.00. informacije in prijave Jana in tel. št.: 040 697-312 Sobota 25. 03. 06 ob 20:00 - JAZZIN' - Godbeni dom Zagorje, UrošPerič,izvrsten interpret glasbe Raya Charlesa - povzročitelj Rayomanije - brezplačno! _______POTOPIS @ PO JAM ARJI« VI POTI - BALTIK 3005 - XVI. DEL Deževni sprehod po Nidi Kot rečeno, ne gremo do ruske meje in v Kaliningrad, ampak se ustavimo v slikovitem turističnem kraju Nida, kjer se že zbirajo črni oblaki. »Danes smo posvetili dan naravi in nujno bi moralo biti lepo vreme,...« modruje naš vodnik. Pa se je ulilo kot iz škafa. Tako smo odkrili njegovo Ahilovo peto - ne more vplivati na vreme... Vlaža v Nidi - s saharskim ozadjem - pred nevihto No, ko je že kapljalo, napravimo nekaj posnetkov na plaži s saharskim ozadjem, potem pa se umaknemo pod strehe številnih ljubkih trgovinic. Zdaj že vemo, da prodajajo jantar, če piše gintaras. Povsod so razstavljeni prelepi izdelki, kupim pa le nekaj pravih jantarnih kamenčkov. Kasneje izvemo, kako ugotoviš, da je jantar pravi: z razžarjeno iglo se ga dotakneš in če je pravi, diši kot kadilo, ponaredek pa smrdi po plastiki...In še : v nasičeni raztopini soli pravi jantar plava, ponaredki pa potonejo...O Nidi izvemo, da se omenja v virih že leta 1365. In da je na tem območju največ jantarja, saj ga proizvajajo 90 odstotkov svetovne proizvodnje. Leta 1960 na primer ga je naplavilo 94 ton. Mestece ima poleg lepih cvetličnih nasadov še izjemno lepe lesene skulpture po vrtovih, obnovljene odslužene čolne, hišice pa so pisanih barv. Mesto je znano tudi po Nobelovcu Thomasu Mannu, ki je tu preživljal poletja v svoji počitniški hišici, kjer je zdaj muzej. Rodil pa se je v Lubecku, 6.junija 1875, v Nemčiji. Avgusta sem brala o številnih kulturnih prireditvah ob 50 -letnici njegove smrti. Umrl je namreč IZ.avgusta v Švici. Ko se vračamo po osrčju narodnega parka Naglia, se na sredi poti ustavimo. Nevihta je mimo. Ob dobro označenem kraju jo mahnemo v hrib, kamor vodi po peščinah lepo urejena pot. Na vrhu imamo razglede po divjih sipinah in razpenjenem morju. Lovro pogreša kamele... Potem se vrnemo v pristanišče in čakamo dobro uro na trajekt. Ko se odpeljemo, si Ivan privošči spanje za volanom... V muzeju jantarja - Gintaro Še enkrat se vrnemo v Falango, kjer nas čaka v botaničnem parku edinstven ogled jantarja v muzeju Gintaro. Dvorec je iz 19. stoletja, muzej svetovnega slovesa v njem pa so odprli leta 1963. Eksponati so razstavljeni v petnajstih sobah in jih je okrog 30.000. Tu se v vsej svoji razsežnosti pokaže tisočletna tradicija obdelovanja jantarja. Nikjer nimajo z njim toliko izkušenj kot prav v Litvi, deželi jantarja. V njihovih izdelkih pride do izraza vsa lepota pisanih barv - od nežno rjavkaste do rumene, rdečkaste in črne. Barve se prelivajo v odtenke, lomljenje svetlobe pa lepoto še povečuje. Izdelki iz jantarja v muzeju Gintaro In v teh jantarnih okraskih so ukleščene za vse večne čase žuželke, rastline...Pred nami so bile umetniške kolekcije najboljših oblikovalcev - sodobnih in iz preteklosti. Pa jantar za uporabne in zdravilne namene. ..Paše neoblikovani, naravni kosi. Eden je tehtal tri kilograme, najtežji kos pa so našli leta 1860 - deset kilogramov. Najdaljše vrste v muzeju so pred eksponati, ki jih lahko gledaš v povečavi...V muzeju ne kupimo ničesar - za nas so primernejše cene na stojnicah pred muzejem... Poglejmo še, kako je jantar nastal. Pred 35 do 40 milijoni leti je bila obala Baltika pokrita s posebno vrsto borovih dreves, ki so iz svojih majhnih odrgnin ali prask izločali smolo v velikih količinah. Stekala se je po deblu dreves in vejicah na tla, mimogrede pa pobirala kakšne žuželke, semena, dele rastlin ali vejic.. .Z umiranjem teh gozdov se je v milijonih let znašla ta smola z drevesi vred na morskem dnu, ki seje pod vplivom temperature in drugih razmer strjevala in spreminjala - v okamnelo smolo - jantar. Včasih so ga nabirali ročno, danes pa ga z morskega dna dvigujejo s stroji in strojno tudi odbirajo...Za jantar uporabljajo tudi izraz severno ali morsko zlato, v stari Grčiji pa so ga imenovali elektron. Z jantarjem so trgovali že pred 4000 leti - poti so vodile po rečnih dolinah in gorskih prelazih. Tudi po našem ozemlju je peljala pomembna prazgodovinska jantarna pot z Baltika. Preko Mure, Drave, Savinje in Save na Notranjsko, od tam pa do Reškega zaliva. Druga pot pa je nekje zavila proti Vrhniki in naprej v severno Italijo. Nekatere raziskave pa navajajo jantarno pot z Baltika preko Karavank do Mosta na Soči in od tam naprej do Jadrana oziroma v S Italijo. Do Kaunasa, kjer bomo dvanajsti dan potovanja prenočili, imamo 250 km vožnje. Še sanja se nam ne, da bomo tudi to prenočevanje pomnili do sodnega dne... Besedilo in slike: Fanči Moljk KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Po dolgi in mrzli zimi se nam nasmiha pomlad. Sonce je čedalje močnejše, dan vse daljši. Narava se ne pusti pretirano zmesti. Ko pride čas, se vse zgodi skladno z ustaljenimi ritmi. Iz tega bi se lahko vsakdo izmed nas veliko naučil. Pretirano tuhtanje, kako bomo opravili svoje vsakdanje obveznosti, je odveč. To je samo znak, da smo nasedli noriji vse hitrejšega tempa življenja, ki pa nas ne osrečuje. Ustavimo se, poglejmo naokoli in se zavejmo, da je svet obstajal pred nami in bo tudi po naši smrti. Naredimo nekaj zase, da bomo začutili milost, ki je povsod in čaka na nas. Obisk literarnega večera Z. POETOV lahko poživi našo vero v Življenje. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) DILEME Bog ve, če pod svetim plaščem nosijo resnično luč božjega. Sokoljim očem težko prikrijejo grabežljivi pos vetni pohlep. Bog je ubog, potisnili so ga v potrošniški kot. Kruh in Vino uživajo v božjem imenu. Bogu v čast, sebi v ponos zidajo razkošne svete templje. Kristus je oznanjal Skromnost. Vlado Garantini V dvorani podjetja EVJ Elektroprom na Lokah 22 pri Kisovcu bo v sredo 5. aprila ob 19. uri literarni večer pesniške skupine Z. POETI. Poživil ga bo glasbeni spored. Ob koncu literarnega večera bo Vlado Garantini odprl svojo samostojno slikarsko razstavo. Prisrčno vabljeni! NEDOKONČANO OTROŠTVO V modernem tem svetu se danes živi, življenje nam teče, kaj teče, drvi. V najtežjih trenutkih ob strani stoji mamica zlata, kot angel si ti. Pa vendar je mamica skriti zaklad, ati pa kralj, ki čuva ji grad. V tem gradu kraljica si, mamica ti, otroški naš smeh te najbolj veseli. Če nas krotiti ne moreš več ti, ati ukrepa, red naredi. To je veselje, sreča in smeh, ati in mami v otroških očeh; ostane naj dolgo še, dolgo tako, da otroštvo nikoli končano ne bo... _____Andrej Režun FATAMORGANA Nekaj je, nekaj mora biti, zlo, sreča, angeli, nesreča! Dobro za slabo, slabo za dobro -domišljija, srh v tebi, nočna morija! Sanje čudne, včasih lepe, neznani pogledi, polni “pohlepe”. Bog nad nami - narava, srečna zvezda spet “zabušava”. Rojstvo otroka ne na pravi dan -zmotno darilo za rojstni dan. Le kdo vse to uravnava, mlin na veter, oaza! Morda vse je fatamorgana! Gregor Lesar POMLAD Diha topel vej pomladi, sneg v senci se topi, ptičji zbor vesel prepeva, mimo težke so skrbi. Dobri Znanec BODOČNOST + NAŠA BODOČNOST V LJUBEZNI JE TOLIKO BOLEČINE, KOLIKOR JE V MORJU ŠKOLJK. OVID Devetnajst marčevskih smrkolinčkov smo pridelali v teh dneh - enajst smrkavčkov in osem smrkljic. 07. 03. 2006 Ana Kozole, Pod hribom 10, Dol pri Hrastniku - sin Mai 08. 03. 2006 Urška Završnik, Jagnjenica 43, Radeče - sin Gabrijel Breznikar Naida Husič, Žabjek 6, Trbovlje - hči Anisa 09. 03. 2006 Jana Kobe, Domžalska 4s, Kamnik - hči Neža Mateja Juršič, Keršičeva 23 a, Trbovlje - sin Klemen Vrhovnik 11. 03. 2006 Milena Krušič, Zadobrova 19a, Škofja vas, Celje - sin Karmen Čop, Nasipi 4, Trbovlje - hči Saša Iglič 14. 03. 2006 Urška Kurnik, Opekama 2a, Trbovlje - hči Lana Mojca Berdnik, Trg Franca Fakina 26, Trbovlje - sin Drejc 14. 03. 2006 Simona Krajnc, Čeče 68, Hrastnik - sin Jure Alma Lemezovič, Partizanska cesta 16, Trbovlje - sin Anis 15. 03. 2006 Petra Jakopič, Mamo 21, Dol pri Hrastniku - sin Blaž Sara Možgon, Podvine 51, Zagorje - hči Katarina Halilovič 16. 03. 2006 Staša Senčar, Sveta Planina 12, Trbovlje - sin Tjaž Martina Blaznik, Jagnjenica 20, Radeče - hči Gaja Nograšek Sabina Češek, Turje 68, Dol pri Hrastniku - hči Lara Jagodič 17. 03. 2006 Fatima Ahmetovič, Kolonija 1. maja 28, Trbovlje - sin Edin 19. 03. 2006 Eva Treven, Kešetovo 10, Trbovlje - sin Lovro Koncilja 20. 03. 2006 Renata Jurčevič, Kešetovo 10, Trbovlje - hči Neja Zilič ISKRENE ČESTITKE! MOJ ZDRAVNIK S 17. marčevskim dnem je bilo končano glasovanje v deseti akciji MOJ ZDRAVNIK 2006. Izžrebali smo še zadnjo prejemnico brezplačne polletne naročnine na revijo VTVA: DRAGICA HAUPTMAN, Log 29,1430 Hrastnik Svečana razglasitev rezultatov je predvidena za 6. april 2006 na Ljubljanskem gradu. Vsi glasovalci sodelujete v zaključnem žrebanju za tri glavne nagrade in več kot petdeset lepih in praktičnih nagrad. KDOR POJE, NE MISLI SLABO Zveza kulturnih društev Trbovlje je tudi v letošnjem letu organizirala Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Ubrano cingljanje otroških glasov je po strokovni plati spremljala Majda Hauptman, ki je bila s petjem mladih Trboveljčanov lahko upravičeno zadovoljna. Prepevalo je deset zborov: iz otroških vrtcev, osnovnih šol in trboveljski mladinski zbor, izbor pa je obsegal tri do štiri pesmi. Tako, neuradno, zelo visoko kotira OPZ OŠ podr. Alojza Hohkrauta z zborovodkinjo Ksenij Cizej, katerega petje je spremljal Alojz Bobnar na diatonično harmoniko in Ida Virt na klavir - na sliki so mladi neutrudni pevci. NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek: Naslov: E '51 a >o 2 o c 0) > o >5 ö c Podpis: 2 H M 2 S "tö D Telefon: >5 8 O a o a •— o o s? Davčna številka: > E C©) RAZMIŠLJANJA/KLEPETALNICA H--------------- VEJE POGANJAJO IZ ISTEGA KLEPETALNICA-KAJ MATA DEBLA SKUPNEGA »SLOBAIZOKI* V zadnjem času lahko spremljamo spor med ministrom Virantom in sodniki, do katerega je prišlo zaradi sprememb pri plačah sodnikov. Minister trdi, da sodniki po novem, kljub spremembam, ne bodo prejemali manjših plač, saj je menda količina denaija za plače sodnikov enaka kot je bila. Spremenil se bo le sistem nagrajevanja dela sodnikov. Sodniki pa trdijo, da variabilnost novega načina nagrajevanja pomeni pritisk na njihovo delo in posledično tudi na zmanjšanje plač. Denar je vedno občutljiva tema. A pri tem, ko se o količini denaija prepirata dve veji oblasti - izvršilna in sodna - dobi spor neke druge, globlje razsežnosti. Pojavi se vprašanje, do kot seže samostojnost sodstva, ko pa je iz razprav glede plač jasno zaznati, da je veja sodne oblasti vendarle nekoliko nižje na oblastnem deblu, kot veja izvršilne oblasti. Izvršilna oblast, ki jo v aktualnem primeru zastopa minister Virant, ima v rokah denar in moč, sodniki pa znanje, s katerim razpolagajo in ga za primemo ceno ponudijo na razpolago izvršilni oblasti, delodajalcu. Pravzaprav je, vsaj glede določanja višine plač, odnos med izvršilno in sodno vejo oblasti docela podoben klasičnemu odnosu med delodajalci in delojemalci, v kateri koli dejavnosti družbene sfere. Sodniki so, tako trdijo sami in gre jim verjeti, nekaj povsem drugega kot navadno delovno osebje ali državni uradniki. Kot se za vejo oblasti spodobi, so funkcionarji. Delijo pravico in morajo, ali bi vsaj morali, poleg znanja razpolagati tudi z visoko stopnjo moralnosti. Deljenje pravice je predpisano v zakonikih. Za branje zakonskih aktov in odločanje v skladu z njimi, je dovolj izobrazba. Za pravično razsodbo pa ni dovolj le poznavanje zakonodaje, potrebna je tudi modrost. Izobražene sodnike v Sloveniji zagotovo imamo. Brez formalne izobrazbe nihče ne more postati sodnik. Ali pa imamo tudi sodnike modrece, je drugo vprašanje. Če mene, čisto običajnega državljana, ki ne sedi na nobeni od vej oblasti, vprašate, kaj bi bil rajši: visoki funkcionar v sodstvu, ki ga plačuje država ali odvetnik, zagovornik pred zakonom osumljenih osebkov, bi se brez zadržkov odločil za slednje pravno opravilo. Namesto nekaj sto tisočakov, kijih za sodnike namenja država, bi, v primeru uspešno vodenih zagovorov kršiteljev zakonskih normativov, že z enim primerom zaslužil nekaj mesečnih plač slovenskega sodnika. Pa še slavospeve javnosti bi poslušal, namesto nenehnih kritik, ki jih doživlja naše celotno sodstvo glede sodniških odločitev in sodnih zaostankov. Sodni zaostanki so se bojda v letu 2005 zmanjšali za 7%, pa je vendarle še vedno krepko preko 500 tisoč sodnih spisov, ki že leta čakajo na epilog. Seveda so vsega krivi sodniki. Slovensko ljudstvo, ki se rado pravda za vsak pasji kakec, pa pri tem ni nič krivo, se ve. Veliko teh drekcev bi se dalo razrešiti brez mletja v sodnih mlinih. A kaj, ko se je tako lepo pravdati, pa tudi kadar gre zgolj za princip, kdo bo koga zajebal, ne glede na to, koliko denarcev bo potrebno odšteti za takšen način brezplodnega, množičnega zajebavanja. Veje na drevesu se med seboj razlikujejo, vse pa rastejo iz istega debla. Tudi z vejami oblasti je tako. Formalno so veje oblasti med seboj neodvisne, a deblo je tisto, ki jih hrani in jim daje pogoje za delovanje in razvoj. Meßsto Haaški, zdaj pokojni, prvoobtoženec Slobodan Miloševič in, prav tako, pokojni srbski premier Zoran Đinđić sta živela v isti državi - kot dve nasprotji: plus - minus, noč - dan... Oba sta ljubila domovino, le njune vizije so bile različne... In potem so pred tremi leti odjeknili streli, (..marčevske ide: »Kaj tudi ti... ?«) in Zoki je padel, kot Cezar, ubit od roke tistih, ki se z njim niso strinjali. Spet je marec! In prav zdaj je njegov največji nasprotnik podlegel - bolezni ali čemu drugemu, le kdo bi to vedel? Ugibanja običajno spremljajo takšne dogodke. Kdaj sem prvič slišala za Dindiča, ko sem v tistih hudih letih živela v Beogradu? Ne vem točno. Ker je bil premožen, so ga socialisti napadali, da je bogataš, ki je nagrabil svoje bogastvo v tujini. Ja, verjetno je plačanec, ki ima nalogo porušiti režim. V karikaturah so ga prikazovali kot Mr. Foxa, on pa se je na to le smejal. Potem sem ga najprej srečevala na sprehodih z ženo Ružico, pa v pizzeriji, trgovini...takrat še ni imel osebnih stražarjev in se je obnašal, kot smo se vsi. Potem pa se je začelo. Vsak dan popoldne ob treh smo se dobili na Trgu. Zoran, Vuk, Vesna in mi., večtisočglava množica, ki se je upala upreti tiranu. Zoranove besede so bile vedno tehtne, s komaj opaznim odtenkom čustvenosti, a Vuk...ta je zažigal! Njegova čustva so nekontrolirano vrela na plan. Z njim bi šli kamorkoli in kadarkoli. Besedo je vedno dobila tudi umirjena Vesna Pešič (njena sestra je bila igralka Stanislava Staša Pešič, ki je pred leti umrla), predsednica Meščanske stranke. Potem smo šli! Proti Dedinju, proti policiji, proti tankom, proti vodnim topovom in žvižgali na piščali, saj te so bile naše edino orožje. V najbolj težkih trenutkih ni zatajila hudomušna žilica. Tako je na primer na enem od številnih plakatov pisalo: Pustite ga na Miru! (igra besed: Pustite ga na Miro! - Markovič, seveda.) Peki so delili brezplačno pecivo študentom, ki so kljubovali policijskim kordonom v hladnih zimskih dneh in nočeh, gostilničarji pa čaj, kavo in kuhano vino...’trubači’ za moralo in neizogibna glasbena uspešnica ‘Kalašnjikov’. Z oken so ljudje pozdravljali mimoidoče. Snežena zima se je končala, mimoze so zadehtele v rokah »upornic«, protesti pa so se nadaljevali: »Do zmage bomo protestirali«, sta govorila Zoki in Vuk. Vsak dan smo se po zborovanju s piščalkami napotili na drug kraj mesta. Najraje tam, kjer smo vedeli, da je največ simpatizerjev Miloševičeve stranke SPS. Nihče nas ni (za)ustavil, še promet je obstal. Če pa smo se napotili proti Gazeli (mostu na obvoznici) in proti Dedinju..., ne, to ni šlo! Policija, vojska, kordoni, čelade, ščiti in palice. Nikoli nam ni uspelo. Vedeli pa smo, da imamo ‘svoje’ tudi med uniformami. Ko so enkrat pripravili vodne topove in palice in so še stali v vrstah pred nami, iz oči v oči, so nam šepetali: »Bežite, nočas če biti gadno..« Res je bilo. Veliko krvi, bušk, polomljenih kosti in celice v Padinski skeli polne upornikov. Razbiti in razmetani avtomobili so bili še najmanjša škoda. Mi smo, kot vsi potlačeni, vedeli, da ne bo več dolgo, ko bo prišlo najhujše, ampak... saj potem bo bolje. Čaroben je tisti občutek, ko iz obupa preideš v pripadnost in vidiš, da nikoli nisi sam. Če se spotakneš, tu je roka, ki te bo pridržala, ko se nadte dvigne roka, nekogaršnja prestreže udarec. Na trgu so bila velika imena: svetovno znana slikarka Olja Ivanjicki, kipar Dušan Bates, že ostareli Dorde Marjanovič, Bajaga, Luna, Goca Tržan, Branislav Lečič (igralec in sedanji direktor Narodnog gledališta), trubači, Zdravko Čolič- Čola, Neda,...redki so bili, ki so ostali ob strani in niso bili z nami... Stanislava CENOVNI Hm JUŽNE DALMACIJE DUBROVNIK POLOTOK PELJEŠAC NEUM Staro mesto, Vila Gradac** 7 dni nočitev z zajtrkom 4 osebe skupaj samo: 99.750,00 sit od 1.7. do 8.7. 2006 NAŠE DARILO za goste z avtobusnim prevozom • OGLED DUBROVNIKA • IZLET STON • IZLET CAVTAT Orebič, hotel Komodor** 7 dni polpenzion Za 4-člansko družino skupaj samo: 74.750,00 s. od 1.7. do 8.7. 2006 NAŠE DARILO z doplačilom samo 1.000 sit za goste z avtobusnim prevozom • IZLET KORČULA • IZLET DUBROVNIK • VINSKA TURA in PEUEŠAC NA DLANI Hotel Neum*** 7 dni polpenzion v glavni sezoni samo 49.900,00 sit Otrok do 12 let brezplačno NAŠE DARILO za goste z avtobusnim prevozom • IZLET DUBROVNIK • IZLET MOSTAR IN FESTIVAL LEPIH TRENUTKOV • IZLETTRSTENIK S KOPANJEM NEUM ČRNA GORA, RISAN ČRNA GORA, ČANJ Apartklub Konjevod**** 7 dni nočitev z večerjo v glavni sezoni samo 55.400 sit Luksuzno opremljeni apartmaji NAŠE DARILO za goste z avtobusnim prevozom • IZLET DUBROVNIK • IZLET MOSTAR IN FESTIVAL LEPIH TRENUTKOV • IZLETTRSTENIK S KOPANJEM Hotel Teuta*** 7 dni ALL INCLUSIVE v glavni sezoni »d 66.900 sit Brezplačno otrok do 12 let NAŠE DARIL z doplačilom samo 2.000 sit za goste z letalskim in avtobusnim prevozom • IZLET MINI MONTENEGRO TURA • IZLET KOTOR • OGLED DUBROVNIKA Penzion Lara** 7 dni polni penzion v glavni sezoni že za 39.900 sit NAŠE DARILO z doplačilom samo 1.000 sit za goste z avtobusnim prevozom • IZLET MINI MONTENEGRO TURA • IZLET ULCINJ IN ADA BOJANA CEUE 03 42 60 100, ŠEMPETER 03 70 31 960 ROGAŠKA SLATINA, 03/ 81 90 200 E-MAIL: INFO@DOBER-DAN.SI HTTP://WWW.DOBER-DAN.SI :Dun i Poiščite na policah vaše agencije katalog Poletje 06, Južna dalmacija, Črna Gora. sjmmm 'ä&ijiEßifft VSAK TOREK’00 Z Banko Zasavje in podjel do stanovanja 1 • 1 • 11 j 4 * s posebno ugodno ponudbo kreditov za nepremičnine v tolarjih in evrih Več informacij na: http:, www.banka-zasavje.si oz. na tel. št.: 03 56 26 233 (int. 409) DrlTLlri yjy žjUiuoj Zuju jjn iLd, frhojlj?, hunti iü slvjpiuj ihi'jn Ljubljnnzku himlm frj ižiJuhsJjžt 23 c, fiLovljd