67
Jesikoflovni raslog,
Tu treba počasno postopati, da nikogar ne silimo, nikogar ne žalimo in vun-der zmiraj na bolje gremo.
Majer.
Od vezh ftrani, in is vfih krajev, kjer fe na-fhe „Novize" bero, nam ifkreneshelje in krepke opominjevanja done, de bi mi vezh softavkov v „Novizah" s ilirfkim *) pravopifam pifali, kte-riga nekteri tudi obzhno-flavjanfkiga imenovati sazhenjajo; ker fe med §lavjani, ki s latin-fkimizherkamipifhejo, od dne do dne bolj rasfhirja in ako fe ga ravno fedaj fhe vfi ne flushijo, ga vunder vfi isobrasheni posnajo. Tudi nafhim bravzam fo te prijasne vabitve is nekterih v „]Vovizah" natifnjenih dopifov she nekoliko snane. Prijatli re-zheniga pravopifa njegov korift, vashnoft in potrebo, ga med SJlavjani rasfhiriti in v obzhno rabo
*) Zhefki fe ta pravopif pcrpravno imenovati ne more, ker ima zhefki mariiktere pofcbnofti, ki fe v tako imenovanim ilirfkim ali organifhkim ne najdejo. Ako pa komu do-pade , tako imenovati ga, potem njegovi vrednoiti nebo niih odvsetiga.
povsdigniti, mnogoverftno dokasujejo, in njih do-kasi fo ref tako vterjeni, de Kar mene vtizhe, jeft ta pravopif fadajni dobi in potrebam S^lavjanov sa nar bolj permerniga, nar bolj perpravniga in nar bolj koriftniga fposnati moram, ne farno savoljo nje-goviga obrasa in njegove lizhnofti, ampak tudi savoljo lahkiga nauzhenja in rasfhirjenja. In kdo bi ne poterdil pravizhne in hvale vredne shelje, de bi vfi §lavjani ali k manjfhim vezhidel od njih, v enim farnim pravopifu pifali, kakor poftavim tudi Nemzi, Franzosje, Lahi i. t. d. med feboj enake zherke imajo.
Sato mi §lovenzi, kvifhko in tako vgodno naprej iti nemoremo, kakor bi sheleti bilo, ker fhe smiraj s jesikofldvnoftjo prevezh opraviti imamo, ker vfak fvojo mifel priftraftno terdi in tedaj edi-nofti ni, ktera bi naf sdrushene naprej pelala. Sad-nji zhaf je pazh in nudna potreba, de bi mi she miflili: Kaj nam je pifati in ne fhe le dogovarjali ali zelo prepirali fe, kako bi pifali!
Toliko je bilo potreba naprej opomniti in s tim moje drage ^lovenze k sloshenju, pomirenju, sjedinenju #) vabiti. De bo pa ta lepa ofnova sheljni vfpeh dofegla, je treba nar poprej terdni-ga naprevsetja; njegovo ispeljanje pa fe samore le fzhafama in previdno sgoditi, sato fe pri tej re-zhi ftanovitno dershimo pravila gofp. Majerja: „Tu treba pozhafno poftopati, da nikogar ne filimo, nikogar ne shalimo in vunder smiraj na bolje gremo", kar bo gotovo vfak moder in prevdarljiv §lavjan poterdil.
Vrednifhtvo vfakiga zhafopifa mora vfe fvoje delanje s vednim obsiram na fvoje bravze opravljati. Ker fo tedaj „Novize" narprej in pofebno sa korift proftiga ljudftva — nafhim dragim kme-tovavzam in rokodelzam — namenjene, njegove god-nofti in smoshnofti pri nafhim delu nikdar posabiti ne fmemo. Veliko nafhih bravzov pred nekoliko mefzi od ilirfkiga pravopifa fhe nizh vedilo ni — in kako, ko jih veliko fhe v navadnim pifanju bukve brati perloshnofti imelo ni! Kako bi fe mi pri tem takim predersniti fmeli, bravzam na enkrat lift v roke dati, kteriga bi oni le s trudam brati samogli in tako v njih vefelje k branju sadufhiti? nameft de bi jih podbadali, oshivljali in s fladkim duham navdajali, ki is pridniga branja isvira.
Naj fe she mladoft v sholah tega podu-zhi, potem fe bo vfe to bres truda dofeglo. Kakor fe pa zhlovek ftara, tudi vfaka navada shelesno frajzo oblazhi in fkufhnja uzhi, de fe potem le teshko in vezhidel s nevoljo kaj noviga poprime, zhe je fhe tako koriftno, fhe tako malo in fhe tako lahko, kakor poftavim ravno ta pravopif. „Zhefar Anshik fe navadi, fe Anshe teshko odvadi."
Ako je tedaj pri takih okoljfhnjah treba kaj noviga koriftniga vvefti in fvoj' namen dofezhi, fe mora pametno poprijeti, pozhafi poftopati in ne fkufhati, v en mahlej drevo podreti, fzhafama fe bodo vfi bravzi navadili, softavke s novim pravo^ pifam tako lahko brati, kakor s ftarim in bodo ne-vedama brati snali, bres de bi fe savedili, kdaj ali kako fo fe nauzhili. In to toliko loshej, ker fmo preprizhani, de fe vfak, ki she flovenfko brati sna, v kakih defet minutah ali k vezhjim v pol ure v novim pravopifu brati nauzhiti samore, ker prav sa prav ni drusiga raslozhka, kakor le tri zherke:
*} »Verstandigung! Versohnung! Vere i ni g ung;!« je lep poflov nemfhkiga zhafopifa: Jahrbucher fiir slavische Literatur, Kunst und Wissenschat't. Redigirt von Dr. J. P. Jordan in Leipzig.
c ilirfkiga pravopifa fe glafi kakor nafh z. s ilirfkiga pravopifa fe glafi kakor nafh f. z ilirfkiga pravopifa fe glafi kakor nafh s.
Ako pa te tri zherke c, s, z, kljuzhizo v od sgorej imajo, ta pomeni nafh h zherkam z, f, s perftavljen, tadaj:
č sgovarjaj kakor nafh zh.
š sgovarjaj kakor nafh fh.
^       ž sgovarjaj kakor nafh sh.
S snamnjem v fe prihrani h - kar je po vfaki ženi predftvo tega pravopifa in dobizhek ne le pri pifanju, ampak tudi pri natifu bukev; narvezhiko-rift pa je ta, de tako v kolo edinofti s drugimi Slavjani ftopimo.
Nafhim pribrifanim §lovenzam je pazh malarezh, to majhinoft nauzhiti fe; ako bodo en par softavkov pozhafi brali, bo jim tretji gotovo she gladko in tozhno od rok fhel. Tako se bodo bres truda vfe flavjanfke, v tem pravopifu pifane bukve brati na-uzhili in bodo nam hvaleshni, de fmo jim perloshnoft dali, sopet kaj noviganauzhiti fe. S tem je pa tudi perva ftena, ki naf od drugih §lavjanov lozhi, odmaknjena.
Vunder moramo, kakor je rezheno, v Novizah v ti rezhi le pozhafi naprej ftopati. Sato fmo do fedaj v ilirfkim pravopifu le po malo v po-kufhnjo dajali in tako bomo tudi vprihodnizh delali, dokler zhaf ne naftopi, obkterim bomo bres f hkode zhigar bodi, vfe enako pifati samogli. Gotovo pa je, de ta doba, ako bi ravno sheleti bilo, na Kraj n-fkim, Gorifhkim, Tershafhkim, Korofh-kim, Shtajerfkim fhe dosorela ni. §memo li dober softavik sato odvrezhi, ker je po ftarim pifan? Nikdar! Ali pa fproti kakima drusiga sato ne vseti, ker je v ilirfkim pravopifu isdelan? Tudi ne! Tudi tega pravila fe bomo dershali, dokler zhaf ne naftopi, ob kte-rim bomo bres f hkode nafhih bravzov od njega od-ftopiti samogli.
Miflim, de bo vfak rasumnomiflezhi §lavjan to pravilo sa dobro fposnal, ki eniga ali drusiga pravopifa priftraftno ne zhifla in komur je v refnizi od ferza, de fe ljudftvo isobrasi in ofrezhi.
Jesikoflovne rasprave in rasjafnenja v krog nafhih „Noviz" ne fpadajo, vunder je bilo potrebno , nafhe ravnanje enkrat bravzam rasloshiti, de bodo vodilo vrednifhtva svedili, ktero je in smiraj bo:  vfim bravzam vftrezhi, kolikor je mo-
g O Z h e !                                         Dr. Bleivveif , vrednik.
68