Vpliv kratkotrajnega programa stabilizacijske vadbe na zmogljivost mišic trupa pri košarkaricah 507 IzVIrnI znanstVenI članek 1 Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2 ŽKK Domžale, Domžale 3 Ortopedska klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana 4 Katedra za ortopedijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana Korespondenca/ Correspondence: Matej Drobnič, e: matej. drobnic@mf.uni-lj.si Ključne besede: vadba za mišice trupa; preventiva; košarkarice; testiranje zmogljivosti mišic trupa Key words: core muscles exercise program; injury prevention; female basketball players; measuring core muscles performance Citirajte kot/Cite as: zdrav Vestn. 2017; 86:507–15. Prispelo: 16. 3. 2017 sprejeto: 26. 8. 2017 zdrav Vestn | november – december 2017 | letnik 86Izvirni znanstveni članek nevrobiologija 2500 Vpliv kratkotrajnega programa stabilizacijske vadbe na zmogljivost mišic trupa pri košarkaricah Effect of short-term exercise program on trunk muscles performance in women basketball players tina Grapar Žargi,1 nina Brekalo,1,2 alan kacin,1 Matej Drobnič3,4 Izvleček Uvod: Raziskave kažejo, da vadba za krepitev mišic trupa oz. stabilizacijska vadba lahko učinkovito preprečuje različne mišično-kostne poškodbe, zlasti hrbtenice. Metode dela: Dvanajst košarkaric je v času pripravljalnega obdobja trikrat na teden izvajalo do- datno, 5-tedensko vodeno vadbo z namenom krepiti mišice trupa. Učinki so bili ovrednoteni pred vadbo, takoj po zaključku programa in tri mesece po zaključeni vadbi s sledečimi testi: Sorensen test, dinamični test dviganja trupa Fitnessgram, test opore na podlakteh in test stranskega mostu. Rezultati: Pri Sorensenovem testu in testu opore na podlakteh se je zmogljivost mišic po vadbenem programu pomembno izboljšala in se po treh mesecih približala izhodiščnim vrednostim. Pri dina- mičnem testu dviganja trupa Fitnessgram in testu stranskega mostu se je zmogljivost mišic trupa po vadbenem programu izboljšala in se ohranila tudi tri mesece po končanem programu. Zaključki: Vadbeni program s poudarkom na krepitvi mišic stabilizatorjev trupa lahko kratkoroč- no izboljša njihovo zmogljivost, vendar po prenehanju ciljanega programa zmogljivost mišic trupa upade kljub ohranjanju visoke ravni telesne dejavnosti. Za doseganje dolgoročnih rezultatov bi bilo potrebno redno izvajati stabilizacijsko vadbo, kar bi najlažje dosegli z vključitvijo vadbe v redni pro- gram krepitev mišic košarkaric. Abstract Background: Several studies showed that the addition of trunk muscle or core stability exercises in the sport training programs is an effective prevention of spinal and other musculoskeletal injuries. Methods: Twelve female basketball players performed supervised five-week exercise program fo- cused on strengthening the trunk muscles. The program was performed three times per week during pre-season. Sorensen test, Fitnessgram Dynamic Curl-Up test, Prone Plank test and Side Bridge test were used to evaluate trunk muscles performance prior to and immediately after the exercise pro- gram completion and again after a three-month follow up period. Results: The results of Sorensen test and Prone Plank test significantly improved immediately after the program, but values returned to baseline at follow-up. In contrast, the results of Fitnessgram Dy- namic Curl-Up test and Side Bridge test improved significantly with exercise program and remained significantly higher also at follow-up. Conclusions: Exercise program with emphasis on strengthening the trunk and core muscles can improve muscle performance, however, the results deteriorate shortly after program termination. In 508 zdrav Vestn | november – december 2017 | letnik 86 neVroBIoloGIja DoI 10.6016/ zdravVestn.2500 order to achieve long-term results, trunk and core muscle exercises have to be performed on regular basis, hence they must be incorporated into general strengthening programs of basketball players. 1. Uvod Vadba za krepitev mišic trupa je ak- tualna tema v medicini in fizioterapiji športa, vendar raziskave na tem področju še ne dosegajo konsenza o njenih dejan- skih učinkih (1). Pojavljajo se vprašanja o vplivu tovrstne vadbe na preprečeva- nje poškodb hrbta in spodnjih udov ter o njenih vplivih na moč in vzdržljivost med izvedbo specifične športne dejav- nosti  (2). Košarka je šport, pri katerem so pogoste nenadne spremembe smeri in hitrosti gibanja, skoki ter pogosti stiki z nasprotnikovimi igralci. Posledica tako dinamične igre so tudi številne akutne in preobremenitvene poškodbe  (3). Vloga trupa in medenice je zelo pomembna, saj služi kot center funkcionalne kine- tične verige. Le-ta povezuje vse sklepe in telesne segmente, ki so potrebni za optimalno izvedbo najrazličnejših špor- tnospecifičnih gibanj, pri čemer se sile iz mišic spodnjih udov preko medenice in trupa prenesejo na zgornje ude (npr. met žoge na koš) ali v obratni smeri (absorp- cija nasprotnikove sile pri obrambnih nalogah). Mišice torej delujejo kot ste- znik, ki sodeluje pri stabiliziranju telesa in hrbtenice tako med gibanjem kot v mirovanju  (4). Šibkost ali pomanjkanje primerne koordinacije mišic trupa in medenice lahko vodi v manj učinkovi- te gibe, kompenzacijske gibalne vzorce, preobremenitev določenih struktur in segmentov, degenerativne spremembe in zato poškodbe  (5). Dobro stabiliziranje trupa je ključno za učinkovito biome- haniko telesa, večji razvoj mišične sile in zmanjšanje obremenitve na sklepe pri vseh vrstah dejavnosti (6). Raziskave so pokazale, da so progra- mi za izboljšanje zmogljivosti mišic tru- pa učinkoviti, saj zmanjšujejo tveganje za poškodbe hrbtenice in spodnjih udov (6- 10). Tudi vrhunski športniki lahko kljub dobri splošni telesni pripravljenosti ka- žejo znake nestabilnosti trupa, kar vodi v povečano tveganje za pojavnost raz- ličnih poškodb (11). Športnice s šibkimi mišicami trupa so še posebej dovzetne za poškodbe sprednje križne vezi  (12). Vključitev vadbe za krepitev mišic trupa v pripravljalne programe se tako zdi smi- seln preventivni ukrep pred nastankom različnih poškodb v športu. Poleg tega bi jo bilo smiselno vključiti tudi v fiziotera- pijo športnikov z različnimi poškodbami spodnjih udov (4). Vpliv dodatnega pro- grama stabilizacijske vadbe pri košarka- ricah še ni podrobno raziskan, čeprav ga trenerji v zadnjih letih vse pogosteje vključujejo v splošne kondicijske progra- me. Tudi v Sloveniji več strokovnjakov s področja športne vadbe priporoča vklju- čevanje programov stabilizacijske vadbe trupa za različne populacije športnikov, čeprav učinke tovrstnih programov niso eksperimentalno ovrednotili  (13-15). Zmogljivost mišic trupa lahko vredno- timo z različnimi ocenjevalnimi ali me- rilnimi orodji (npr. dinamometrične me- ritve mišičnih sil in navorov, funkcijski testi mišične moči, vzdržljivosti ali ko- ordinacije, elektromiografske in meha- nomiografske meritve idr.), odvisno od proučevane komponente mišične zmo- gljivosti. Prednost funkcijskih testov je v njihovi veljavnosti za ocenjevanje speci- fične mišične funkcije, relativni enostav- nosti in ekonomičnosti izvedbe. Namen raziskovalnega dela je bil ovrednotiti, ka- kšen je vpliv kratkotrajnega usmerjenega programa za vadbo mišic trupa (VMT) na zmogljivost mišic trupa pri košarka- ricah članske kategorije. Vpliv kratkotrajnega programa stabilizacijske vadbe na zmogljivost mišic trupa pri košarkaricah 509 IzVIrnI znanstVenI članek 2. Metode K raziskavi je bilo povabljenih 14 košarkaric članske ekipe Ženskega ko- šarkarskega kluba Domžale. Vključitve- no merilo za sodelovanje v raziskavi je bilo sposobnost neomejenega treninga v zadnjih šestih mesecih, izključitvena merila pa so bila: operacije na hrbteni- ci pred tem, kakršne koli operacije ali poškodbe večjih sklepov v zadnjih treh mesecih. Merilom je ustrezalo dvanajst košarkaric. Kandidatke so pred testira- njem prostovoljno podpisale pisno pri- volitev v sodelovanje in bile seznanjene z natančnim potekom raziskave. Prejele so pisno razlago za izvedbo posameznih te- stov, podkrepljeno z videoposnetki. Raz- iskavo je odobrila Komisija za medicin- sko etiko RS (št.: 0120–424/2015–2). Pred testiranjem so preiskovanke izpolnile vprašalnik o športnih poškodbah s po- udarkom na zadnjih dveh letih. Z vpra- šalnikom smo pridobili tudi podatke o telesni teži in telesni višini ter izračunali indeks telesne mase (16). Vadba za izboljšanje zmogljivosti mi- šic stabilizatorjev trupa je potekala pet tednov, in sicer v obdobju med prvim in drugim testiranjem. Izvajala se je tri- Tabela 1: Program vadbe za stabilizacijo trupa, uporabljen v raziskavi. Teden Vaje Nizi in ponovitve Odmor med serijami 1 • opora na komolcih • opora na boku • ravni most • Dvig trupa s stopali na tleh • stranski dvig trupa • Dvig nasprotne roke in noge v štirinožnem položaju 3 × 15 s 2 × 15 s vsaka stran 2 × 15 s 3 × 15 2 × 15 vsaka stran 2 × 10 vsaka stran 15 s 2 • opora na komolcih • opora na boku z dvignjeno nogo • Dvig trupa s stopali na tleh • stranski dvig trupa • Dvig nasprotne roke in noge v štirinožnem položaju • Dvigovanje iztegnjenih nog 3 × 20 s 2 × 20 s vsaka stran 3 × 20 2 × 20 vsaka stran 2 × 20 vsaka stran 10 20 s 3 • spuščanje in dvigovanje na dlani in komolce • Dvig trupa z dvignjenimi pokrčenimi nogami • Dvig nasprotne roke in noge v štirinožnem položaju • ruski obrat (zasuki trupa pri kotu 45° + utež 5 kg) • Dvigovanje iztegnjenih nog 2 × 10 vsaka stran 3 × 20 3 × 15 vsaka stran 2 × 10 2 × 10 20 s 4 • spuščanje in dvigovanje na dlani in komolce • Dvig nasprotne roke in noge v štirinožnem položaju na telovadni blazini • ruski obrat (utež 5 kg) • Izteg trupa • Dvig trupa z dvignjenimi iztegnjenimi nogami 2 × 15 vsaka stran 3 × 10 vsaka stran 2 × 15 2 × 15 2 × 20 20 s 5 • Dvig nasprotne roke in noge v štirinožnem položaju na telovadni blazini • opora na komolcih, izmenično dvigovanje nog • ruski obrat (utež 5 kg) • Izteg trupa • Dvig trupa z dvignjenimi iztegnjenimi nogami 3 × 15 vsaka stran 2 × 30 s 2 × 20 3 × 15 3 × 20 20 s 510 zdrav Vestn | november – december 2017 | letnik 86 neVroBIoloGIja krat tedensko po približno 10 minut. Ena vadbena enota je bila sestavljena iz 5 ali 6 vaj. Premor med posameznimi vajami je bil 30 sekund. Pri večini vaj se je upo- rabljala teža lastnega telesa. Vadba se je izvajala po košarkarskem treningu ali po treningu za kondicijsko pripravo. Košar- karice zunaj treninga niso izvajale vaj za stabilizacijo trupa. Podroben vadbeni protokol je predstavljen v Tabeli 1. Testiranje zmogljivosti mišic trupa je potekalo trikrat, in sicer prvo testira- nje na prvi dan pripravljalnega obdobja (PRE), drugo testiranje po petih tednih (POST) in tretje testiranje, namenjeno sledenju učinka po zaključku vadbe, po štirih mesecih od prvega testiranja (FU). Vsa testiranja so potekala na začetku vadbene enote. Pred testiranji so se ko- šarkarice ogrele s 5-minutnim tekom in z nekaj ogrevalnimi vajami. Testiranje je bilo sestavljeno iz štirih različnih testov v tem vrstnem redu: Sorensenov test, di- namični test dviganja trupa Fitnessgram, test opore na podlakteh in test stranske- ga mostu. Med posameznimi testi je bilo 5 minut odmora. Čas pravilno vzdrževa- nega položaja med posameznim testom se je uporabil za nadaljnjo analizo. Sorensenov test. Preiskovanka se je s trebuhom ulegla na telovadno klop tako, da je bil na klopi samo spodnji del trupa in medenica. Preiskovalka ji je stabilizi- rala zadnji del stegen in meča. Preisko- vanka se je pred začetkom testa z roka- ma držala nad tlemi, tako da je bilo telo v horizontalnem položaju. Na znak je prekrižala roki preko prsi in skušala čim dlje zadrževati vodoraven položaj telesa. Ko ni zmogla več zadrževati položaja, se je test zaključil (17). Fitnessgram dinamični test dviga- nja trupa. Preiskovanka se je s hrbtom ulegla na podlago z označenim 10-cen- timetrskim trakom. Kolena so bila pokr- čena, stopala na tleh, roke pa iztegnjene ob telesu. Prsti rok so segali na začetek traku. Test se je začel, ko je to najavil glas na posnetku. Po ritmu, ki ga je dajal glas, je preiskovanka dvignila od tal glavo in lopatice, prsti pa so morali drseti po podlagi in doseči konec traku, nato pa se po navodilih zopet spustiti na tla. Pri tem so se morale tal dotakniti tako lopa- tice kot tudi glava. Test se je zaključil, ko je preiskovanka naredila 75 ponovitev, ko ni zmogla več dvigovanja trupa ali ko je naredila dve napaki (18). Test opore na podlakteh. Preisko- vanka se je ulegla s trebuhom na podla- go. Naslonila se je na komolce, in sicer tako, da so bili v stiku s podlago komo- lec, podlaket ter mezinčeva stran dlani. Na znak se je dvignila na prste na nogah in na komolce, telo pa je morala zadrže- vati v vodoravnem položaju. Ko preisko- vanka ni zmogla več zadrževati položaja, se je test zaključil (19). Test stranskega mostu. Preiskovan- ka je legla na bok z iztegnjeno zgornjo nogo in postavljeno pred spodnjo tako, da so se prsti spodnje noge dotikali pete zgornje noge. Preiskovanka je na znak dvignila boke od podlage do vzravna- ne vzdolžne linije telesa, pri čemer se je tal opirala samo s stopali in komolcem. Naslonila se je na komolec dominantne roke, ki je bil pod ramo, v stiku s podla- go pa sta bili tudi podlaket in mezinčeva stran dlani. Druga roka je bila prekri- žana preko prsi, dlan pa je počivala na nasprotni rami. Preiskovanka je morala zadržati tak položaj, kolikor dolgo je bilo možno. Kakršni koli popravki so morali biti narejeni v treh sekundah, sicer se je test zaključil (19). Pridobljene podatke smo analizira- li v programu Statistica 12.0 (StatSoft Inc., Tulsa, ZDA). Podatke o povpreč- ni starosti, telesni masi, telesni višini in doseženih časih ter številu ponovitev smo obdelali z metodo opisne statistike in jih izrazili kot povprečja (standardni odklon). Normalnost porazdelitve po- Vpliv kratkotrajnega programa stabilizacijske vadbe na zmogljivost mišic trupa pri košarkaricah 511 IzVIrnI znanstVenI članek Slika 1: Povprečni časi vzdrževanega položaja in standardni odkloni pri sorensenovem testu. * Označuje statistično pomembno razliko med testoma PRE in POST ( p = 0,04). Slika 3: Povprečni časi vzdrževanega položaja in standardni odkloni pri testu opore na podlakteh. * Označuje statistično pomembna razlika med testiranjema POST in FU (p = 0,02). Slika 2: Povprečno število ponovitev in standardni odklon pri dinamičnem testu dviganja trupa Fitnessgram. * Označuje statistično pomembno razliko med PRE in POST testiranjem (p = 0,02) ter med testoma PRE in FU pri (p < 0,01). Slika 4: Povprečni časi vzdrževanega položaja in standardni odkloni pri testu stranski most. * Označuje statistično pomembno razliko med testoma PRE in POST (p = 0,04). datkov smo preverili s testom Shapiro- -Wilk. Za primerjavo povprečij med po- sameznimi testiranji smo uporabili t-test za odvisne vzorce. Prag statistične po- membnosti je bil postavljen pri p < 0,05. 3. Rezultati V raziskavi je sodelovalo 12 košarka- ric starosti 19,3 (2,8) let. Njihova telesna masa je znašala 70,4 (9,1) kg, telesna viši- na 177,3 (4,3) cm, povprečni indeks tele- sne mase pa 22,3 (2,2). Vse preiskovanke so v času raziskave igrale v 1. slovenski košarkarski ligi za ženske in v pokalu članic. Mlajše od 19 let so igrale tudi v mladinski ligi. Vse igralke so trenirale 5-krat tedensko po 90 minut. Tekme so bile običajno med vikendi in so trajale skupaj z ogrevanjem približno 2 uri. Vse so trenirale košarko najmanj 5 let. Pred in med testiranjem niso izvajale vadbe proti uporu v fitensu ali bile vključene v druge oblike vodene vadbe, prav tako niso delale individualnih vaj za stabiliza- cijo trupa zunaj procesa treniranja. Pri testiranju ekstenzorjev hrbta s Sorensenovim testom so bili časi vzdr- ževanega položaja statistično pomemb- no daljši pri testiranju POST glede na 512 zdrav Vestn | november – december 2017 | letnik 86 neVroBIoloGIja vrednosti testiranja PRE (p = 0,042). Pri testiranju FU izboljšanje ni bilo več sta- tistično značilno (Slika 1). Pri dinamičnem testu dviganja tru- pa Fitnessgram je bilo število ponovi- tev statistično večje pri testiranju POST (p = 0,020) in testiranju FU (p = 0,006) glede na testiranje PRE (Slika 2). Pri testu opore na podlakteh so bili povprečni časi vzdrževanega položaja testiranja POST daljši kot časi testiranja PRE, kar pa ni bilo statistično značilno (p = 0,06). Povprečni časi so bili stati- stično značilno krajši pri testiranju FU (p = 0,023) (Slika 3). Pri testu stranski most so bili povpreč- ni časi vzdrževanega položaja statistično značilno daljši pri testiranju POST glede na testiranje PRE (p = 0,036). Pri testira- nju FU izboljšanje ni bilo več statistično značilno (Slika 4). 4. Razpravljanje Primarna funkcija mišic trupa je zagotoviti stabilnost in vzdrževanje pokončne drže kljub različnim silam, ki delujejo na telo v mirovanju in med gibanjem. S tem zagotavljajo tudi stabil- no osnovo za delovanje mišic udov in uspešno opravljanje funkcije udov brez pretiranih obremenitev hrbtenice  (20). Trenutne raziskave kažejo, da lahko zmanjšana jakost mišic trupa prispeva k povečani pojavnosti poškodb hrb- tenice in spodnjih udov. Vadba za nji- hovo krepitev lahko zmanjša mišično- -kostne poškodbe (21). V naši raziskavi smo ugotovili, da že pettedenska vadba izboljša zmogljivost mišic trupa, ven- dar pa se po prenehanju stabilizacijske vadbe zmogljivost dokaj hitro vrne na izhodiščne vrednosti. Iz tega lahko skle- pamo, da je za ohranjanje pridobljene zmogljivosti mišic trupa potrebno na- daljevanje vadbe, saj se učinek le-te brez vadbe izgubi. Statična vzdržljivost ekstenzorjev trupa se je po pettedenski vadbi izbolj- šala, vendar je napredek po prenehanju specifične vadbe izzvenel, čeprav igral- ke niso prekinile športno-specifičnega procesa treniranja. Nasprotno, Tse in sodelavci  (22) po osemtedenskem vad- benem programu niso opazili izboljša- nja zmogljivosti ekstenzorjev trupa pri potapljačih kljub daljšemu vadbenemu obdobju in dejstvu, da so imeli njihovi preiskovanci slabše izhodiščne vredno- sti kot košarkarice v naši raziskavi. Kljub večji količini vadbe (16 vadbenih enot po 30–40 min pri potapljačih, v primerjavi s 15 vadbenimi enotami po 10 minut pri košarkaricah) so bili učinki raziskave Tse in sodelavci (22) slabši, kar je možno pripisati premajhni intenzivnosti vad- be. Ker pa je opis vadbenega programa v njihovi raziskavi pomanjkljiv, tega ne moremo z gotovostjo trditi. Na uspeh vadbe pa je lahko vplivala tudi različna motivacija preiskovancev (12). Statična zmogljivost, testirana s te- stoma opore na podlakteh in stranskim mostom, je pokazala podobne trende. Povprečni časi zadrževanja položaja so se takoj po programu nekoliko podalj- šali, medtem ko so bili pri testiranju FU glede na vrednosti POST celo krajši od izhodiščnih vrednosti (opora na podlak- ti), oziroma so padli na vrednosti, pri- merljive izhodiščnimi (stranski most). Podobne trende so po šesttedenskem programu krepitve mišic trupa pri igral- cih ameriškega nogometa opazili tudi Ja- mison in sodelavci (23). Kljub podobnim splošnim trendom izboljšanja pa so bile spremembe posameznih testov drugač- ne kot v naši raziskavi. Košarkarice so pri opori na podlakti dosegle povprečno daljše čase tako pred kot po vadbi, ven- dar je bila absolutna razlika med povpre- čjema testiranj PRE in POST pri igralcih ameriškega nogometa (17 sek.) večja kot pri košarkaricah (12 sek.), medtem ko Vpliv kratkotrajnega programa stabilizacijske vadbe na zmogljivost mišic trupa pri košarkaricah 513 IzVIrnI znanstVenI članek se je ta trend pri testu stranskega mostu obrnil v prid košarkaric (10 sek. prot 7 sek. pri nogometaših). Predvidevamo, da so razlike zlasti posledica različne sto- pnje izhodiščne telesne pripravljenosti preiskovancev, kar potrjuje tudi raziska- va Aggarwala in sodelavcev (24), pri ka- teri je bil napredek pri populaciji rekrea- tivnih športnikov ob izvedbi podobnega programa bistveno večji. Pri dinamičnem testu fleksorjev trupa je prišlo do izboljšanja mišične zmoglji- vosti tako pri testiranjih POST kot FU glede na izhodiščne vrednosti, ni pa bilo bistvene razlike med vrednostmi FU in POST. Razlog za to je lahko v pojavu t. i. stropa, saj je večina preiskovank že pri drugem testiranju dosegla zelo visoko ali kar maksimalno število 75 ponovitev, ko se test zaključi. Zato s testom dejanske- ga napredka nismo mogli zaznati. Kljub ugodnim rezultatom je potrebno pou- dariti nekatere pomanjkljivosti testa, saj smo opazili, da so višje igralke test izva- jale lažje. Maksimalno število ponovitev so lahko dosegle z manj napora, saj jim zaradi večje absolutne dolžine zgornjega uda ni bilo potrebno zelo upogniti trupa. Dinamični test dviganja trupa je v osno- vi zasnovan za osnovnošolske otroke, saj je glede na starost določena enotna širina traku, ki označuje razdaljo, ki jo morajo preiskovanci doseči s konicami prstov med dvigovanjem trupa (18). Zato sklepamo, da bi bilo za izbrano popula- cijo smiselno test modificirati tako, da bi se za doseganje cilja določila individu- alna razdalja, izračunana kot odstotek dejanske dolžine zgornjega uda oziroma višine preiskovanca. Poleg tega je dolo- čeno maksimalno število ponovitev, pri katerem se test konča, resna omejitev za ugotavljanje dejanske dinamične vzdr- žljivosti fleksorjev trupa pri telesno bolj zmogljivih populacijah. Primarni cilj preventivnih progra- mov za preprečevanje športnih poškodb je usvajanje manj tveganih gibalnih vzorcev za nastanek poškodb. Učenje bi bilo zato bolj učinkovito že pri mlajših športnikih, ki še nimajo močno zako- reninjenih vzorcev gibanja  (25,26). Kot primer dobre prakse v nogometu se je izkazal preventivni program »The 11«, ki so ga razvili s podporo Federation Internationale de Football Association (FIFA), katerega cilj je zmanjšati vpliv intrinzičnih dejavnikov tveganja za po- škodbe v nogometu  (27,28). Različica programa »FIFA 11« (»FIFA 11 + «) je bila dokazano učinkovita tudi pri prepreče- vanju poškodb pri mladih nogometaši- cah (29). FIFA 11 + lahko zmanjša tvega- nje za poškodbe za več kot 40 %, in sicer je dokazano učinkovit pri preprečevanju poškodb kolena, drugih poškodb spo- dnjih udov, splošnih in hudih poškodb ter preobremenitvenih poškodb, kot so bolečine v Ahilovi tetivi in bolečine v križu. Glede na podatke o mehanizmih poškodb v nogometu, košarki, rokome- tu, rugbiju in alpskem smučanju, je lah- ko vzrok učinkovitosti tega programa predvsem v vadbi teka z oteženim nad- zorom kolena in vadbi osnovne stabil- nosti med spremembami smeri in do- skoki. K temu lahko prispeva tudi vadba za izboljšanje dinamičnega in statičnega ravnotežja, živčno-mišičnega nadzora in propriocepcije, zlasti kolena in kolka, ter vadba za povečanje jakosti mišic zadnje strani stegna, ki je prvotno namenjena preprečevanju poškodb sprednje križne vezi (30). Avtor Longo in sodelavci (31) so prvi raziskovali vpliv tega programa pri košarkarjih in ugotovili, da je program učinkovit pri preprečevanju poškodb mlajših kategorij in pri članih nižjih lig. Avtorji zaključujejo, da bi bilo potrebno take programe vključiti v proces športne vadbe takoj, ko otrok začne organizirano trenirati košarko (31). Iz rezultatov naše raziskave torej lahko sklepamo, da ima kratkotrajni program 514 zdrav Vestn | november – december 2017 | letnik 86 neVroBIoloGIja vadbe stabilizacije trupa in hrbtenice po- zitivne kratkoročne učinke na zmoglji- vost mišic trupa. Prednosti programa so majhna poraba časa in edukacija igralk, ki bi po zaključku vodenega programa lahko vadbo tudi samostojno nadaljeva- le. Učinkovitost tovrstnih programov je možno s pomočjo navedenih testov brez večjih težav ovrednotiti v večini špor- tnoorganizacijskih enot, saj so enostavni, hitro izvedljivi in za njih ne potrebujemo nobene dodatne opreme. Tovrstna testi- ranja nudijo koristno povratno informa- cijo in motivirajo igralke. Kljub dobrim kratkoročnim rezultatom je potrebno upoštevati nekatere metodološke omeji- tve naše raziskave, kot sta majhen vzorec in starostna razlika med igralkami (raz- pon 10 let), kar lahko vpliva na antropo- metrične značilnosti in izhodiščne moto- rične sposobnosti. Na rezultate testiranj je delno vplivala tudi motiviranost igralk, saj so bile nekatere manj motivirane za vztrajnost pri testih in za doseganje naj- boljših možnih rezultatov. V prihodnje bi bilo smiselno optimizirati program in in- dividualizirati njegovo intenzivnost, saj bi le tako pri posameznih igralkah lahko dosegli najboljše rezultate. Pri vzorčenju bi bilo smiselno upoštevati tudi aerobno zmogljivost preiskovank, saj je le-ta naj- boljši kazalnik splošne telesne pripravlje- nosti, ki lahko vpliva na rezultate funk- cijskih testov. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno vključiti tudi kontrolno skupino netreniranih žensk primerljive starosti. 5. Zaključki Stabilizaciji trupa, krepitvi mišic tru- pa in stabilizaciji ledvene hrbtenice se v zadnjih letih v športni medicini in fi- zioterapiji posveča vse več pozornosti. Zmanjšana moč trupa je dokazano po- vezana z bolečino v križu in s poškod- bami spodnjih udov pri športnicah in športnikih. V naši raziskavi smo ugo- tovili, da pettedenski program vadbe za krepitev mišic trupa pomembno izboljša mišično zmogljivost pri košarkaricah, vendar učinek izzveni hitro po zaključku programa. Zato bi bilo vadbo za ohra- njanje zmogljivosti potrebno izvajati redno. Ker so vaje primerne za izvedbo v standardno opremljeni telovadnici in ne zahtevajo veliko časa za izvedbo, jih je smiselno vključiti v redne programe košarkarske vadbe, lahko že v čas ogre- vanja pred treningom. Poleg tega bi bilo smiselno proučiti možnost uvedbe že dokazano učinkovitih preventivnih pro- gramov, kot na primer FIFA 11 +, tudi pri slovenskih košarkaricah. Literatura 1. Wirth K, Hartmann H, Mickel C, Szilvas E, Keiner M, Sander A. Core Stability in Athletes: A Critical Analysis of Current Guidelines. Sports Med. 2017 Mar;47(3):401–14. https://doi.org/10.1007/s40279–016– 0597–7 PMID:27475953 2. Borghuis J, Hof AL, Lemmink KA. The importance of sensory-motor control in providing core stability: impli- cations for measurement and training. Sports Med. 2008;38(11):893–916. https://doi.org/10.2165/00007256– 200838110–00002 PMID:18937521 3. Pavlovič M. (2006). Košarka: Teorija in metodika treniranja. Ljubljana: Bonus; 2006. p. 218. 4. Akuthota V, Ferreiro A, Moore T, Fredericson M. Core stability exercise principles. Curr Sports Med Rep. 2008 Feb;7(1):39–44. https://doi.org/10.1097/01.CSMR.0000308663.13278.69 PMID:18296944 5. Fredericson M, Moore T- Core stabilization training for middle- and long-distance runners. New studies in atletics 2005;20(1):25–37. 6. Kibler WB, Press J, Sciascia A. The role of core stability in athletic function. Sports Med. 2006;36(3):189–98. https://doi.org/10.2165/00007256–200636030–00001 PMID:16526831 7. Kiani A, Hellquist E, Ahlqvist K, Gedeborg R, Michaëlsson K, Byberg L. Prevention of soccer-related knee injuries in teenaged girls. Arch Intern Med. 2010 Jan;170(1):43–9. https://doi.org/10.1001/archinter- nmed.2009.289 PMID:20065198 Vpliv kratkotrajnega programa stabilizacijske vadbe na zmogljivost mišic trupa pri košarkaricah 515 IzVIrnI znanstVenI članek 8. Mendis MD, Hides JA. Effect of motor control training on hip muscles in elite football players with and without low back pain. J Sci Med Sport. 2016 Nov;19(11):866–71. https://doi.org/10.1016/j.jsams.2016.02.008 PMID:27012726 9. Willardson JM. Core stability training: applications to sports conditioning programs. J Strength Cond Res. 2007 Aug;21(3):979–85. PMID:17685697 10. Nadler SF, Malanga GA, Bartoli LA, Feinberg JH, Prybicien M, Deprince M. Hip muscle imbalance and low back pain in athletes: influence of core strengthening. Med Sci Sports Exerc. 2002 Jan;34(1):9–16. https://doi. org/10.1097/00005768–200201000–00003 PMID:11782641 11. Hungerford B, Gilleard W, Hodges P. Evidence of altered lumbopelvic muscle recruitment in the presence of sacroiliac joint pain. Spine. 2003 Jul;28(14):1593–600. https://doi.org/10.1097/01.BRS.0000076821.41875.1C PMID:12865851 12. Leetun DT, Ireland ML, Willson JD, Ballantyne BT, Davis IM. Core stability measures as risk factors for lower extremity injury in athletes. Med Sci Sports Exerc. 2004 Jun;36(6):926–34. https://doi.org/10.1249/01. MSS.0000128145.75199.C3 PMID:15179160 13. Todorovic D, Pori P, Hadzic V- Metodika razvoja moči stabilizatorjev trupa. Šport. 2014;62(3/4):109–113. 14. Prestor P, Zadraznik M- Preventivni  programi za preprečevanje poškodb pri odbojki. Šport. 2015;63(3– 4):167–173. 15. Fetih J, Vujin S (2012). Pomen stabilizacijskih vaj trupa za igralce hokeja na ledu. Šport. 2012;59(3–4):155–159. 16. American heart association (2014). Body mass index in adults[22.2.2017] . Available from: .http://www.he- art.org/HEARTORG/HealthyLiving/WeightManagement/BodyMassIndex/Body-Mass-Index-In-Adults- -BMI-Calculator-for-Adults_UCM_307849_Article.jsp#.WK3JeVXhCM8. 17. Demoulin C, Vanderthommen M, Duysens C, Crielaard JM. Spinal muscle evaluation using the Sorensen test: a critical appraisal of the literature. Joint Bone Spine. 2006 Jan;73(1):43–50. https://doi.org/10.1016/j. jbspin.2004.08.002 PMID:16461206 18. Meredith MD, Welk GJ, editors. Fitnessgram/activitygram test administration manual. 4th ed. Dallas, TX: The Cooper Institute; 213. p. 46–8[16.3.2016]. Available from: http://www.ccsoh.us/Downloads/FG%20 Test%20Administration%20Manual%20Updated%204E.pdf. 19. Allen BA, Hannon JC, Burns RD, Williams SM. Effect of a core conditioning intervention on tests of trunk muscular endurance in school-aged children. J Strength Cond Res. 2014 Jul;28(7):2063–70. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000000352 PMID:24378666 20. Kisner C, Colby LA. (2012). Therapeutic exercise: foundations and techniques. 6th ed. Philadelphia: F. A. Davis, 2012. p. 507, 508, 525. 21. Peate WF, Bates G, Lunda K, Francis S, Bellamy K. Core strength: a new model for injury prediction and prevention. J Occup Med Toxicol. 2007 Apr;2(1):3. https://doi.org/10.1186/1745–6673–2-3 PMID:17428333 22. Tse MA, McManus AM, Masters RS. Development and validation of a core endurance intervention pro- gram: implications for performance in college-age rowers. J Strength Cond Res. 2005 Aug;19(3):547–52. PMID:16095402 23. Jamison ST, McNeilan RJ, Young GS, Givens DL, Best TM, Chaudhari AM. Randomized controlled trial of the effects of a trunk stabilization program on trunk control and knee loading. Med Sci Sports Exerc. 2012 Oct;44(10):1924–34. https://doi.org/10.1249/MSS.0b013e31825a2f61 PMID:22525777 24. Aggarwal A, Kumar S, Kumar D. Effect of core stabilization training on the lower back endurance in recreatio- nally active individuals. J Musculoskelet Res. 2010;13(4):167–76. https://doi.org/10.1142/S0218957710002600. 25. Hewett TE, Lindenfeld TN, Riccobene JV, Noyes FR. The effect of neuromuscular training on the inciden- ce of knee injury in female athletes. A prospective study. Am J Sports Med. 1999 Nov-Dec;27(6):699–706. https://doi.org/10.1177/03635465990270060301 PMID:10569353 26. Emery CA, Cassidy JD, Klassen TP, Rosychuk RJ, Rowe BH. Effectiveness of a home-based balance-training program in reducing sports-related injuries among healthy adolescents: a cluster randomized controlled trial. CMAJ. 2005 Mar;172(6):749–54. https://doi.org/10.1503/cmaj.1040805 PMID:15767608 27. Steffen K, Myklebust G, Olsen OE, Holme I, Bahr R. Preventing injuries in female youth football—a cluster- -randomized controlled trial. Scand J Med Sci Sports. 2008 Oct;18(5):605–14. https://doi.org/10.1111/j.1600– 0838.2007.00703.x PMID:18208428 28. Tegnander A, Olsen OE, Moholdt TT, Engebretsen L, Bahr R. Injuries in Norwegian female elite soccer: a prospective one-season cohort study. Knee Surg Sports Traumatol Arthrosc. 2008 Feb;16(2):194–8. https:// doi.org/10.1007/s00167–007–0403-z PMID:17899007 29. Soligard T, Myklebust G, Steffen K, Holme I, Silvers H, Bizzini M, et al. Comprehensive warm-up program- me to prevent injuries in young female footballers: cluster randomised controlled trial. BMJ. 2008 Dec;337 dec09 2:a2469. https://doi.org/10.1136/bmj.a2469 PMID:19066253 30. Mjølsnes R, Arnason A, Østhagen T, Raastad T, Bahr R. A 10-week randomized trial comparing eccentric vs. concentric hamstring strength training in well-trained soccer players. Scand J Med Sci Sports. 2004 Oct;14(5):311–7. https://doi.org/10.1046/j.1600–0838.2003.367.x PMID:15387805 31. Longo UG, Loppini M, Berton A, Marinozzi A, Maffulli N, Denaro V. The FIFA 11+ program is effective in preventing injuries in elite male basketball players: a cluster randomized controlled trial. Am J Sports Med. 2012 May;40(5):996–1005. https://doi.org/10.1177/0363546512438761 PMID:22415208