Poštnina plačana v gotovini Cena 10 din Dolenfstei list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - STE V. 48. NOVO MESTO, 29. NOVEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA VSAK PETEK B DEVETINDVAJSETEM NOVEMBRU Danes slavimo 8. obletnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcu in rt. obletnico proglasitve Jugoslavije za federativno ljudsko republiko. To je kratka doba v zgodovini, ki računa s stoletji, toda burna in odločilna v življenju naših narodov. Naš boj proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem je bil kronan z velikimi uspehi. Narod, ki se je zavedel svoje pravice in svoje moči, je s svojo lastno krvjo, s svojimi žrtvami sam zapisal svojo usodo. 29. november je postal eden najvažnejših datumov naše zgodovine, ker je to dan, ko smo svojo odločitev, da hočemo svoje življenje krojiti sami, jasno in glasno proglasili v svet. Današnji mednarodni položaj Jugoslavije daje temu datumu še poseben, lahko rečemo, mednarodni pomen. — 29. novembra 1943. leta nismo dobro vedeli, zakaj so v Sovjetski zvezi govorili, da so naši sklepi v Jajcu »nož v hrbet Sovjetski zvezi«. — Danes to dohro razumemo. Takrat Je namreč Stalin v tajnih dogovorih z zahodnimi zavezniki v Teheranu in drugod delil svet na interesne sfere. Jugoslavijo pa so si razdelili na polovico, 50 % Sovjetski zvezi, 50 7o zahodnim zaveznikom. V Jajcu, na II. zasedanju AVNOJ, so naši narodi odločili, da si bodo v Jugoslaviji vladali sami. Mi smo to mogli odločiti, ker smo bili močni, ker smo že med narodnoosvobodilno borbo ustvarili svojo oblast in svojo vojsko. 29. november je torej tisti datum, ko se je mali narod postavil po robu politiki velikih sil, politiki interesnih sfer in barantanja s svobodo in neodvisnostjo malih narodov. 29. novembra 1945. leta je naša ustavotvorna skupščina dokončno proglasila, da Jugoslovani nočemo kralja, nočemo stare Jugoslavije. To je bil samo logični zaključek naše revolucionarne borbe in začetek izgradnje boljšega življenja za naše delovne ljudi, izgradnje socializma. 29. november je naš veliki praznik, je pa tudi opomin vsem agresorjem v svetu, vsem imperiallstom, da se kruto varajo, če mislijo, da je mogoče držati narode v odvisnosti in zatiranju. Primer, ki so ga dali narodi Jugoslavije, poziva na borbo proti takim imperialističnim načrtom. Prav je, da danes rečemo nekaj besed tudi o naših tckoč.ih nalogah in vprašanjih. Pojavljajo se namreč glasovi, ki pravijo, da se umikamo s fronte socializma, da smo zapustili pot, na katero smo krenili 1941. leta. Pravijo, da že vračamo tovarne kapitalistom, da se bomo vrnili v kapitalizem; da od- PRED OSMIMI LETI 27. novembra 1943. leta je podel sekretar Centralnega komiteja SKOJ, narodni heroj Ivo Lola - Rib ar. Med praznovanjem 32. obletnice SKOJ spremlja revolucionarni lik tega edinstvenega mladinskega voditelja mlad' rod Jugoslavije. Njegoim ognjevita, klena tovariška besedo, ki je navduševala na. (del), Dolna in Gornja Lokvica in Prnovec. Občina Talci vrh: Kleč, Konjski hrib, Lahinja, Topličice, Maveiiin (del). Stražnji vrh (del), Mirna gora, Planina., (Nadaljevanje na 5. strani)) preprosto za naslednje: če bomo prihodnje leto dajali gradbeni material, če bomo dali možnosti za nabavo traktorjev in drugih modernih sredstev za kmetijstvo, potem morajo zadruge splošnega tipa pri teh nabavah čim bolj sodelovati, jih izkoristiti in na njihovi podlagi ustvarjati čim večjo kolektivno lastništvo. Zakaj ne bi splošne zadruge imele zadružno lastništvo nad traktorji? Ali bi bilo to v njihovo korist? Ali je to korak naprej v naši socialistični graditvi? Nedvomno je. Zakaj ne bi zadruge splošnega tipa z gradbenim materialom, ki ga lahko prosto kupujejo, gradile razne zadružne obrtne ln industrijske obrate? AH je to korak naprej v graditvi socializma? Nedvomno je. Ali je to koristno za zadrugo splošnega tipa in za vsakega kmeta, ki je njen član? Nedvomno je in bo. Zakaj ne bi zadruge splošnega tipa za sredstva, ki jih sedaj dosegajo v prosti trgovini, nabavile čim več zadružne plemenske živine? Zakaj ne bi ustanavljale skupnih živinorejskih farm? Zakaj se ne bi razši-širilo skupno zadružno lastništvo nad zemljiščem? Vse to je mogoče, tovariši, in to je pravilna pot za krepitev in širjenje splošnega zadružništva ter bomo na tej poti nedvomno zmagoval i. Prepričani smo, da bo hotela na tej poti sodelovati velikanska večina zasebnih kmetov. Spoznali bodo korist take poti zase in za vso družbo.« Med velikani petletke, ki so ponos nSjgtH trala v Medvodah, /a pregrado, ki jo vidimo turbin v centrali oa se bo pretckala v ustvarjalcev socializma, je tudi Mdroi-cn-nii sliki, se ho zhi ;i!o umilno jezero. 1« industrijo lu domove električna energij« Stran 2 DOLENJSKI LIST Štev. 48. Na KoČeVSkem: 14 občinskih ljudskih odborov Doslej je imel kočevski okraj 28 krajevnih ljudskih odborov, predlog za združitev manjših v večje odbore pa predvideva 14 občinskih ljudskih odborov. Ker je kočevski okraj zelo redko naseljen (posebno kočevski in kolpski predel), bodo nekatere občine po številu prebivalstva še vedno majhne, vendar posebni pogoji gospodarstva in razsežnost okraja ne dopuščajo še večjega združevanja. Po sprejetem predlogu okrajnega ljudskega odbora in volivcev prizadetih krajev bi bile v okraju Kočevje te-le občine: Občina Banja loka: Dosedanjemu krajevnem odboru se priključi še del KLO Fara—Vas in del KLO Kostel ter del KLO Kočevska reka. Skupna površina je 4628 ha z 1031 prebivalci. Sedež občine v Banja loki. Občina Draga: Obsega teritorij dosedanjega ljudskegao dbora. Ima skupne površine 7950 ha s 630 prebivalci. Občina Dolenja vas obsega območje dosedanjega krajevnega ljudskega odbora. Skupna površina je 4444 hektarov s 1096 prebivalci. Mestna občina Kočevje: Priključi se del KLO Zeljne. Skupna površina bi bila 1930 hektarov in 4660 prebivalci. Občina Kočevje-okolica: To bi bila nova upravna edinica s sedežem v Kočevju. Združili bi se KLO Livold, Zeljne in Stara cerkev s skupno površino 12.008 ha in 2476 prebivalci.. Občina Kočevska reka: Dosedanjemu krajevnemu odboru se priključi še KLO Morava. Površina: 13.492 ha in 830 prebivalcev. Po obsegu bo to največji ob- Kako je z agrarnimi vinogradi? Po krajih, kjer je precej agrarnih vinogradov in sicer v Doblički gori, Maverlenu, Stražnem vrhu in Rodinah, se sliši med ljudmi precejšnje nezadovoljstvo zaradi tega, ker vidijo propadanje agrarnega trtja iz leta v leto. To je povsem upravičena kritika in pravilno gledanje našega kmeta, ki mu je draga vsaka ped zemlje. Krivda zato leži v precejšnji meri na organih, ki Imajo opravka z agrarno zemljo, pa tudi na samih krajevnih ljudskih odborih, ki niso preprečili nepravilnega postopanja posameznih oseb. Ko so agrar, interesenti dobili zemljo, so jo dobro pognojili in obdelali; naslednje leto se je nekdo spomnil in so jim vinograde vzeli ne oziraje se na zakon o agrarni reformi, ki natančno določa, komu zemlja pripada in komu ne. Zelo žalostno sliko dobi človek, če gleda vinograde, ki so bili pred vojno last Kočevarjev. Krajevni ljudski odbori ne pokrenejo ničesar, da se ohrani ljudsko premoženje, ljudje pa iz strahu, da jim bodo prihodnje leto vinograde vzeli, te slabo obdelujejo, pri rezanju pa preveč oblagajo, ker jim gre samo za to, da bi iz trte čim več izvlekli. Ljudem je treba povedati, da je vinograd, ki so ga dobili od agrarne reforme njihova last, zato naj ga obdela vsak tako kakor je treba. Ostali organi pa naj se ne vmešavajo v zadeve, ki jih je rešila že agrarna reforma. Tisti ljudje, ki imajo vinograde v zakupu, pa naj s KLO sklenejo pogodbo za nekaj let. V pogodbi naj bo tudi sklep o pravilni obdelavi in posledice, ki bi zadele stranko, ki se te pogodbe ne bi držala. Le na ta način bo mogoče od naših vinogradnikov pričakovati več pridelka za skupne potrebe! J. P. činski ljudski odbor v kočevskem okraju. Sedež v Kočevski reki. Občina Koprlvnik ostane v mejah jah dosedanjega krajevnega ljudskega odbora s skupno površino 9314 ha in samo z 290 prebivalci. Občina Loški potok ostane prav tako v obsegu dosedanjega krajevnega odbora. Skupne površine ima 5304 ha in 2020 prebivalcev. Sedež občine bi bil na Hribu. Občina Mozelj s sedežem v Mozlju bi obsegala dosedanji KLO, kateremu se priključi še del KLO Kostel in del KLO Morava s skupno površino 7513 ha in 750 prebivalci. Občina Osilnlca: Dosedanjemu krajevnemu odboru bi se priključili KLO Papeži ter del KLO Trava in Kuželj. Skupna površina 4089 ha in okrog 1000 prebivalcev. Sedež v Osilnici. Občini Ribnica naj bi se priključili v celoti KLO Gorica vas, Dolenji lazi in Jurjevica ter del KLO Sušje. Tako povečani občinski odbor bi imel skupne površine 7668 ha in 4200 prebivalcev. Občina Sodražica bi se povečala s priključitvijo dela KLO Sušje v celoti pa s KLO Zamostec, Zimarice in Gora. Ta enota bi imela skupne površine 5100 hektarov in okrog 2400 prebivalcev. Občina Stari log bi obsegala območje dosedanjega krajevnega odbora s površino 9890 ha, vendar samo z 200 prebivalci. Občina Vas-Fara s sedežem v Potoku. Sem bi se priključil del KLO Kuželj in del KLO Kostel. Skupne površine bi imel 2141 ha in okrog 1050 prebivalcev. Okraj Kočevje ima pretežno agrarni značaj, v bližini mesta pa se iz leta v leto bolj razvija industrija (lesna, tekstilna in rudnik). V kočevskem in deloma kolpskem predelu so odlični pogoji za razvoj poljedelstva in živinoreje, kjer se že uspešno uveljavljata v kmetijstvu zadružni in državni sektor. Edina ovira za hitrejši razmah kmetijstva v teh sektorjih je zaradi izseljenosti pomanjkanje delovne sile oz. prebivalstva sploh. Ribniški sektor je znan po naprednem kmetijstvu, ki ima pogoje za nadaljnji razvoj, enako tudi Sodražica, ki je poleg kmetijstva znana še po domači obrti (suha roba). Loški potok s svojo okolico bo razvijal predvsem lesno proizvodnjo in živinorejo. Nova upravna razdelitev okraja oziroma združitev manjših v večje osnovne upravne enote po predloženem predlogu bo koristila naprednemu gospodarstvu kočevskega okraja. Sadno drevje nas prosi pomoči Da je zimsko škropljenje sadovnjakov potrebno, o tem ni nlkakega dvoma. Res se med ljudmi pogosto sliši glas, »češ, sadno drevje sem škropil, pa mi je škropljenje sadje požgalo«, ali pa, »s škropljenjem nisem imel nika-kega uspeha, oni pa, ki ni škropil, je imel lepo sadje«. Take primere si moramo razlagati, če so res bili, popolnoma drugače. Ako škropivo ni bilo učinkovito, moremo sklepati, da je bilo mogoče slabo vskla-diščeno in je izgubilo svojo učinkovitost (izpostavljeno je bilo morda mrazu) ali pa je tega dela nevajena škropilna ekipa Škropila s premalo odstotnim škropivom, če pa je bilo sadno drevje od škropiva osmojeno, oziroma požga-no, moramo dolžiti za to samo one, ki so pripravljali škropilno mešanico in škropili s premočnim škropivom. Da je tako, nam lahko potrdijo tisti dobri sadjarji, ki so škropili z Istim škropilnim sredstvom, Imeli pa so pri tem odlične uspehe. Pripomniti moramo tudi to, da je med tistimi, ki govorijo proti škropljenju, tudi mnogo takih, ki sadjarja namenoma odvračajo od škropljenja, da bi med ljudmi napravili zmedo. Več kot jasno Je, da bomo morali naše sadovnjake temeljito škropiti žc z ozlrom na ameriškega ka-parja, če nočemo, da bodo naši sadovnjaki v nekaj letih popolnoma uničeni. Pred škropljenjem moramo sadovnjake temeljito prečistiti, odstraniti staro skorjo, mah in Ilšaj, kakor tudi razredčiti pregosto krono. Po takem razredčenju ln prečiščevanju bo škropljenje bolj učinkovito, prihranimo pa tudi na škropivu. Drevesa, ki so vslcd okuženosti od ameriškega kaparja že na pol suha, posekajmo in sežgimo. Drevesa pa, ki imajo še življenjsko silo navzlic okuženosti kaparja San Jose, pred škropljenjem pomladimo. Odžagamo vejevje in ga sproti sežigamo. Vsi ti ukrepi so nujni in se jim ne smemo upirati, ker bomo le na ta način vsaj delno rešili že obstoječe nasade popolnega uničenja. S prečiščevanjem in škropljenjem začnimo takoj, ko bo odpadlo Ustje. Nadaljujemo pa delo lahko tja do zgodnje pomladi. KOTIČEK ZA GOSPODINJE Krompirjevo vodo lahko porabimo za snaženje srebra ln za pranje vezenin. S krompirjevimi olupki pa lahko lepo osna žimo steklenice, dobri pa so tudi zoper kamen, ki se nabere od vode v kotlih. Mastne lase umivamo s kamilčnlm čajem, zlasti če so svetli. Pomaga pa tudi, če jih umivamo z vodo. v katero smo stresli nekoliko zdrobljenega boraksa, ali pa če jih dobro zdrgnerao s frotirko, ki jo po grnemo čez glavo: luknjičasta tkanina pobere namreč z las vso maščobo, umazanijo in prah. Lonci ta cvetlica so najboljši is luknji časte gline. Za rože nI dobro, če jih sadimo v lonce iz porcelana ali pa iz kovine. Lonec tudi ne sme biti prevelik, ker se sicer prst skisa. čim manjša je rastlina, tem manjši naj bo lonec. Nov cvetlični lonec denimo vselej za nekaj časa v vodo, star lonec je pa treba, preden vanj vsadirao rastlino, od zunaj in znotraj dobro očistiti z vročo vodo in ostro ščetko, Ce je lijak za umazano vodo zamašen, zlijemo vanj vroče vode, v kateri smo raztopili malo sode. Ce tudi to ne pomaga, odprite koleno, ki je pod lijakom, postavite spodaj golido ter cev z žico prebezajte in osnažite. Meso v kvasi ostane dalje časa užitno in je hkrati tudi bolj voljno in okusno. Kvašo naredimo iz kisa ln dodatkov (lavor, čebula, poper pri divjačini tudi brinje). v gostilnah zdraviliščih in kavarnah DOLENJSKI LIST Nahod je ena najbolj pogostih posledic prehlada, pri čemer sluznice v nosu oto čejo, ovirajo dihajo in izločajo več sluza kot normalno Nahod lahko hitro ozdravimo takoj od začetka, dokler se še prav ne prične. Marsikomu pomaga že, če izpije kozarec vode. v kateri jo nekaj kapljic jodove tinkture. Osebo, ki imajo golšo, mo rajo biti pri zauživanju Joda žejo previdne Ce se pa nahod ne da več preprečiti, je treba samo malo potrpljenja. Dobro je, če si po večkrat na dan namažemo nosnice z vazeltnom, če se usekujemo v papirnate robce, da nahoda ne prenašamo in vedno znova ne obnavljamo in če smo dosti na svežem zraku. Kihanje je koristno in potrebno in ga nc smemo zadrževati. Pripetilo bo je že, da je komu zaradi tega počila žilica v očesu ali v možganih, kar je lahko silno nevarno. Ker posamezniki nimajo na razpolago sadnih škropilnic, niti niso pri tem delu tzvežbanl, je potrebno v posameznih okoliših organizirati škropilne ekipe z ljudmi, ki so v škropljenju mogoče že izvežbani ali pa Je potrebno, da član škropilne skupine, ki bo celotno akcijo vodil, obišče enodnevni sadjarski tečaj, na katerem bodo obravnavali škropljenje sadnega drevja teoretično in praktično. Na mestu bi bilo, da bi celotno akcijo prevzeli sadjarski odseki pri kmetijskih zadrugah. Škropilo se bo s sigurnim škropilnim sredstvom »Drevosanom«. Posebej poudarjamo, da je škropljenje sadnega drevja obvezno ln bodo tisti, ki po svoji krivdi ne bodo škropili drevja, občutno denarno kaznovani! Denarne kazni bodo vložene v fond za obnovo sadjarstva. Karel Vrisk, Grm MED DOLENJSKIMI ŽELEZN CARJI Vsak dan jih srečujemo — nanje pa se spomnimo navadno le takrat, kadar se nam mudi na pot in nestrpno mencamo pred okencem, ko zahtevamo vozni listek, če bo vrsta prepočasi odvija. Pod »železničarjem« poznamo »provodnika, ki luknja karte, in morda še tistega, ki dviga roko in spušča vlake s postaj. Kadar se vozimo, ne mislimo veliko na varnost. Zato so tu železničarji — njim produjamo v varstvo naša življenja. K velikemu kolektivu železničarjev pa spada poleg sprevodnika in postajnega načelnika še marsikdo, ki ga morda še ne poznamo. Poglejmo na novomeško postajo. V KURILNICI Glasno nabijanje kladiva po nakovalu odmova v prostorni dvorani. Pri kovačih gori ogenj z volikim plamenom. Pravkar setavljajo nove vzmeti in kujejo razne dele za popravilo strojev. Na kanalu stojita dve lokomotivi, kt sta v rednem tromosečnem pregledu. Anton Pahor, sicer še mlad, toda že izurjen ključavničar nadomestuje danes poslovodjo Zupančiča. Delo lepo napreduje; Bahor s tovariši mu je kos. Pralci perejo stroj ln odstranjujejo kotloveo; posebno urno sta Janez Humljan in Matija Klobučar, pa tuili drugi vedno presegajo norme. Druga skupina pregleduje bate in izmenjuje obrabljene dele. Varilec Vrbinc si daje opravka z električnim varilnim aparatom, strojni skupini pa sodelujeta pri popravilu strojev in razporejata delo. Povsod red in natančnost — nroz tega ni varnega prometa. V sosednjem prostoru skrbi strugar Burja za mlajše tovariše in jih uvaja v delo. Vajenci z veseljem slede starejšim. Izkušenim tovarišem. Radi se uče. najboljši pa so med njimi Rudi Saje, Stanko Kapš, Anton Ljubi pa Stane Padovan. Od dobro popravljenih lokomotiv je odvisen varen promet. Zato so vsa popravila izgotovljena i vso vestnostjo. Večkratni udarnik-poslovodja Stane Zupančič ima odgovorno delo. Prav tako morda kakor strojevodje, ki imajo izredno težko in naporno službo. Med strojevodji so skupine, ki že od osvoboditve dalje vozijo z istimi stroji in prevozijo tudi do 150 tisoč kilometrov brez večjih popravil. Pred kratkim sta strojevodja Alojz Zadnik in Ludvik Žagar prevozila z lokomotivo 17062 nad 126.000 km. Strojevodja Anton Pavlic, ki vozi izredno vlake, je že presegel delovni čas tudi za 60%. V čistoči se odlikujeta lokomotivi 17(10'.! in 17085. Za to skrbe kurjači; če je stroj čist, lahko strojevodja takoj opazi napako ali morebitni nalom. Lahko rečemo: če je kurjač slabe voljo, tudi strojevodja nI varen na stroju. Skratka — prav od slehernega člana velike družine naših železničarjev je odvisen nemoten potek prometa. Ne pozabimo pogledati še kr premogar-jeml Kar 19 jih je, in pridni so pri delu! Težko je tu govoriti o najboljših in boljših. Dobri so vsi, le včasih jih večkratni udarnik Jože Novšak prekosi; Janez Gregorič in Ivan Seničar pa sta svojim skupinam vredna voditelja. Gasilska četa kurilnice je bila že večkrat pohvaljena — omenimo jo zato tudi v da-nnšn.iem obisku pri novomeških železničarjih. PROMET SE JE IZBOLJŠAL Na postaji je vse živo. Vlakovni odpravnik je pravkar »dal« odhod vlaku proti Ljubljani, nato pa bo javil Mirni peči, da se pripravi na sprejem. Novomeška postaja je vodilna na dolenjski progi in ureja pro- met od Ljubljane do Karlovca Odpravnik vlakov skrbi tudi za odpravo tovora na vmesnih postajali Premikalne skupine imajo polne roke dela. vozopiseo — prav gotovo ste ga že videli pred odhodom vlaka — zapisuje številke vagonov, skladiščniki se potijo v skladiščih, kretnik pa s svoje visoke postavljalnice motri vrvenje na postaji-Med progami in vagoni hodijo sprevodniki, ki so pravkar prišli z vlakom iz Karlovca in bodo v pisarni med brnenjem telefonov poročali o delu. Vsepovsod živahen vrvež. Vse hiti. vse utripljo v naglici, železnica ne pozna počasnosti. Seveda pa je vse premišljeno, načrtno, točno in urejeno. Postaja izpolnjuje svoje naloge navzlic težavam stoodstotno. Zamude vlakov so skoraj v celoti odpravljene, prevoz potnikov je varen, postaja pa tudi kulturnejši. Na progi Novo mesto -Straža so v vseh vagonih zastekllli okna in pripravili zadostno količino plina za razsvetljavo. Seveda bodo morali pa tudi potniki skrbeti za snago, red in vzdrževanje našega ljudskega premoženja. Disciplina na postaji je vzorna. Vsak mesec imajo po 15 do 20 udarnikov, ki so kolektivu lani priborili drugo, nato pa prvo mesto v vrsti slovenskih postaj Tli. reda. Tekmovanje — to je stalen način dela postajnega kolektiva. SEKCIJA JE BILA 2E PETKRAT POHVALJENA V delokrogu novomeške sekcije za vzdrževanje proge so vse linije od Ljubljane do Bubnjarcev, od Sevnice do Straže. Sekcija skrbi predvsem za vzdrževalna dela in nove gradnje. Navzlic pomanjkanju pragov in drobnega tirnega materiala premaguje, delavstvo z iznajdljivostjo veliko težav in omogoča varen, nemoten promet. Do 29. novembra bodo obnovljeni tudi tiri na progi Grosuplje—Kočevje in bo s tem tudi ta. doslej zelo slab odsek, usposobljen za hitrejši in varen promdt. Vse skupine progovnih delavcev presegajo normo. Pokazalo pa se je, da so nekatere skupine vestnejše od drugih. Najboljše vzdrževana proga je na odseku Grosuplje— Metlika. To je zasluga starejših delavcev in dobrih delovodij. V Mirni peči ima sekcija svoj kamnolom, kjer dobiva dober gramoz za nasipanje proge. V svoji sredi ima skupina, ki je ta za-poslona, deset udarnikov, med njimi tudi desetkratne junake dela! Delavci Jože Kamin, Franc Jaklič st. in še nekateri drugi presegajo norme celo za petdeset odstotkovl Za Izredne nspehe pri uresničevanju planskih nalog je bil delovni kolektiv sekcije že petkrat pohvaljen. Lani so dobili od republ. odbora sindikatov prehodno zastavico kot najboljši kolektiv na območju direkcije Ljubljana. Potem, ko si je kolektiv pridobil zastavico trikrat, je zdaj oostala njegova trajna last. Ko se ob prazniku Republike misli in želje naših delovnih ljudi obračajo do vseh ustvarjalcev socializma, ki gradijo s plugom, kladivom aH s knjigo in peresom svobodnemu ljudstvu srečnejšo bodočnost, se bomo spomnili tudi naših železničarjev. Promet — to so žile našega narodnega gospodarstva. Po njih mora teči kri neprestano, sicer bi zamrlo življenje. Da pa teče iz leta v leto uspešneje, je zasluga zavednih železničarjev, ki so že v letih ljudske revolucijo odločno ln jasno povedali, da bo t vsem srcem za nove čase, za Titovo Jugoslavijo. Mirni Vovk Iz starega, neuporabnega kozolca... nova zadružna mizarsko-kolarska delavnica t St. Jerneju Strešne in zidne opeke res ni treba uvažati Pomanjkanje zidne in strešne opeke, pa tudi njuna dokaj visoka cena, vse to v precejšnji meri ovira večjo gradbeno dejavnost na vasi in v mestu. Marsikaj je treba še obnoviti, dozidati, na novo zgraditi ali prekriti — zato povpraševanja po opeki še dolgo ne bo konec. Veliko opeke smo po vojni uvozili v novomeški okraj iz drugih okrajev in republik, čeprav imamo sami prav vse pogoje za večjo proizvodnjo zidne in strešne opeke. Velika okrajna opekarna v Zalogu, ki je bila obnovljena in usposobljena leta 1946 in 1947, bi lahko letos dala vsaj 2 in pol do 3 milijone kosov zidne opeke. Čeprav njeno obratovanje še ni docela mehanizirano in ji še marsikaj manjka, je njena zmogljivost za gornjo številko primerna, če ne celo prenizka. Ta proizvodnja pa letos ni bila dosežena v Zalogu, Vzrok? Deževno vreme je res zaviralo zunanja dela in sušenje opeke, sušilnih lop je baje še vedno premalo, delovna disciplina pa je v Obsojamo »uboge gruntaije« - pakefarje »Ze večkrat sem brala v Dolenjskem listu o teh »ubogih gruntarjih« okrog Novega mesta, kako so prosjačili za amerikanske pakete in ne samo pri svojih sorodnikih, temveč so stikali še za tujimi naslovi, da so lahko še bolj lagali, kako so lačni, nagi in bosi. V resnici pa ima večina teh ljudi toliko žita, da jim ga mlatiči mlatijo po ves teden. Ti ljudje v resnici niso lačni, res pa Je, da se iz njihovih hramčkov večkrat, slišijo vesele zdravičke. Kadar so malo vinski, si zmislijo vsakovrstne laži in jih pišejo v Ameriko. Ce bi bili ti ljudje zavedni, kakor so zavedni milijoni drugih naših ljudi, ki raje pridno delajo, kot »fehtarijo«, bi se prej premislili kot pa pisali take laži in blatili sami sebe in našo državo. Vsi delovni ljudje v Jugoslaviji se danes trudijo, da bi bila naša država čimprej obnovljena in za zgled vsem drugim državam. Ce bi se vsi tako zanašali na amerikanske pakete in pa-ternoštre. kot se nekateri, bi naša država bila lahko še zdaj vsa v razvalinah. V vojni smo bili res precej oropani, pa vendar po vojni nismo bili goli in bosi in tudi od lakote ni nihče umrl. A danes? Naj ti ljudje malo bolj odpro oči in pogledajo, koliko se je pri nas že zgradilo; vsak človek ima svoj zaslužek. Trgovine so polne vsakovrstnega blaga. V Gotni vasi imajo lep nov most: tudi tega naj pogledajo »pake-tarji«, kadar gredo čez njega in naj nikar ne zatiskajo oči... Kaj pa paternoštri? Zakaj prosjačijo za te v Ameriko? Morda zato, da lazijo z njimi v cerkev, kjer s svojim obnašanjem še bolj potrjujejo svoje laži? Takim dvoličnežem pravimo po domače — hinavci!« Tako nam je pisala naročnica B. J. izpod Gorjancev. To pa je le eno izmed pisem, v katerih nam sporočajo naši bralci in naročniki svoje ogorčenje nad nesramnostjo, s katero so se dolenjski »paketarji« kakor sitne podrepne muhe lotili naših slovenskih izseljencev v Ameriki. Vsa pisma enoglasno obsojajo hinavščino »lovcev na pakete« In dokazujejo zdrav čut za pravičnost In poštenost naših zavednih Dolenjcev! podjetju prej slaba kot dobra. Tu delajo delavci, ki niso ne kmetje, ne delavci. Kadar je treba na polju odslužiti bogatemu kmetu vogal njive ali priskočiti h košnji, disciplina v zaloški opekar-in poka na vseh koncih. Taka je resnica in nič drugačna. Novi finančni sistem bo tudi tu naredil red. Letos so v opekarni poizkusili s proizvodnjo strešne opeke (menda ne prvič). Začeli so brez pravih izkušenj; Čeprav je bivši knjigovodja — kaže, da je bil zelo »upliven« tudi v proizvodnji podjetja! — ves čas trdil in »vnaprej vedel, da to ne bo uspelo«, pa je stvar le uspela. Glina je za strešnik primerna odgovarja mu tudi peč. Le sušilni okvirčki niso pravilni in se je opeka zaradi njih pri sušenju zvijala. Cez zimo jih bodo popravili in prihodnje leto začeli s proizvodnjo strešnikov v več- Opekarna v Zalogu jem obsegu. Z ozirom na velike investicije, ki jih je OLO vsa leta po vojni vlagal v zaloško opekarno upravičeno pričakujemo, da bo proizvodnja zidaka in strešnika v bodoče zadovoljila okrajne potrebe. — Letos so v Zalogu znižali proizvodne stroške za 18 para pri opeki s tem, da so od šestih administrativnih moči obdržali samo dve — delo pa je navzlic temu na tekočem! Ce bi se v podjetju zanimali za red in točnost vsi tako kot se n. pr. obratovodja Oklešen in preddelavec Zdravje in če bi že prej odstranili iz podjetja razne godrnjače in zaviraČe, bi prav gotovo dosegli lahko že prgj še veliko večje uspehe. Poravnajte naročnino/ Bajka o pomanjkanju gline... V Prečni stoji že skoraj dve leti delo v tamkajšnji opekarni. Odkar je »Pionir« prenehal izdelovati v prečen-ski opekarni zidak, so peči v Prečni »zmrznile« (medtem pa smo seveda pridno kupovali in prosili opeko od drugod!!). Nekdo je sprožil »novico«, da tu ni gline. Se nekaj komisij je menda prišlo in so to novico svečano potrdili s pripombo, da se obratovanje v Prečni ne izplača. Obrat je prišel pod upravo Zaloga. Stroje so začeli prevažati sem in tja kakor mačka mlade, nikjer pa niso bili polno izkoriščeni. Kmetje so to gledali in dejali: »Tako velik obrat stoji, mi pa nimamo opeke za nujne potrebe!* Pa se je našel mož, ki bajkam o pomanjkanju gline in nedonosnosti opekarne v Prečni ni verjel. V dogovoru s Svetom za lokalno industrijo je v juliju letos prevzel prečensko opekarno Ludvik Peric, upravnik mestne tkalnice v Novem mestu. V najbolj perečem času je zbral potrebne delavce in začel izdelovati opeko. Prišli so tudi kmetje, ki bi radi imeli opeko. Kar prej ni bilo mogoče — je šlo zdaj: v kratkih mesecih so Izdelali 400.000 kosov zidaka, v juliju pa so še pajki predli po dokaj dobro ohranjenih tovarniških prostorih. Prvih pet tisoč zidakov bo šlo kot darilo delovnega kolektiva za Kulturni dom Slovencev v Trstu. Zaradi gline pa še tole: od Cegelnice do Dol. Straže je gline za izdelovanje dobre opeke več kot dovolj. Na milijone kubikov gline, pravijo, da je v tej zemlji. Opekarna pa jo porabi po dosedanji zmogljivosti kakih 7000 kubikov. Taka je zadeva s proizvodnjo opeke v Zalogu in Prečni. Na leto bi nam opekarni lahko dali 4 do 5 milijonov kosov brez večjih investicij! Seveda bo treba še tu in tam kaj popraviti in preurediti, da bo proizvodnja še večja. Strah za nedonosnost je odveč — treba je le sposobnih ljudi in konkurenčne odnose med podjetja, pa bo šlo. Kdor bo boljše in ceneje proizvajal, ta bo imel trg. Trg pa imata v novomeškem okraju in na Dolenjskem lahko obe opekarni! Kar lahko izdelamo sami, pač ne bomo kupovali drugje. Peter Romani«. Stcv. 48. DOLENJSKI LIST Stran J Kako je Osvobodilna fronta polagala temelje V zgodovini graditve in razvoja ljudske oblasti na Slovenskem je še prav posebno pomembno in zanimivo delovanje Osvobodilne fronte na prvem osvobojenem ozemlju, ki so ga ustvarili partizani leta 1942 na Dolenjskem. Tako se je prav v tem delu Slovenije, ki hrani toliko spominov na kmečko pun tari jo, najprej začelo uresničevati borbeno geslo iz časov boja »Za staro pravdo«. Strti so bili zadnji ostanki grajskega jarma. Ljudstvo je pod vodstvom Osvobodilne fronte in Komunistične partije vzelo oblast v svoje roke. Med prvimi ukrepi je bila razdelitev graščinske posesti. Ljudstvo naših dolenjskih krajev lahko s ponosom hrani spomin na tiste dni. Čeprav je kasneje belogardistično izdajstvo marsikje prekinilo za nekaj časa ta razvoj, predvsem pa prineslo toliko nesreče in žrtev v te kraje, vendar nič ne more izbrisati dejstva, da je OF ravno na Dolenjskem že v prvih letih osvobodilnega boja položila temelje nove, ljudske oblasti, tiste oblasti, ki jo je najvišje predstavništvo vseh jugoslovanskih narodov potrdilo 29. novembra 1943. leta na II. zasedanju AVNOJ in uzakonilo pred šestimi leti s proglasitvijo nove ljudske republike Jugoslavije. Spomladi leta 1942 so partizanske čete z zmagovitimi in drznimi napadi pregnale italijanske postojanke s področja Suhe krajine in z večine ozemlja današnjega novomeškega in trebanjskega okraja, nato pa uporno zadrževale okupatorja na mejah tega področja. Tako je nastalo dokaj prostrano osvobojeno ozemlje. Italijani so se obdržali le v mestih in močnejših oporiščih ob glavnih cestah in ob železnici. Od tod so poskušali kontrolirati okolico in vršili izpade, ki so se pa navadno končavali z njihovim begom. To so bili zares nenavadni podvigi! Partizanske desetine in vodi, pa često tudi posamezniki, so zadrževali napade do zob oboroženih italijanskih stotnij in bataljonov in jih dostikrat nagnali v pnničen beg, kakor da brani partizansko ozemlje cela armada. To je bilo mogoče samo zato, ker je vse ljudstvo pomagalo partizanom. Ljudje so obveščali partizane o vsakem premiku sovražnika. To je bila zares borba vsega ljudstva proti okupatorju. Takrat se je očitno pokazalo, kako je vsak okupator — pa naj si bo še tako številen in oborožen — brez moči, če ima proti sebi strnjeno in organizirano ljudstvo. Težko je opisati trenutke, ko so partizani prvič prikorakali skozi neko vas ali v novoosvobojeni kraj. Navadno so najprej odstranili italijanske razglase in napise. Ponekod je bilo treba na občini, pošti ali nekdanji orožniški postaji uničiti še druge ostanke okupatorjeve ali stare oblasti. Marsikje so nas ljudje že pričakovali, ker smo bili že prej z njimi v zvezi. Ponekod pa je bilo treba še premagati prvo nezaupanje in zadržanost. To je ponavadi dosegla že sama partizanska pesem ali 3^ mi mmm Nikolaj Plrnat: »Domovi — Je*e — gozdovi« Mimniii'Hin,.........luiMtoiiii^^ .....Uiiii Kaj pa naša iLOVBNCI ONKRAJ KRIVIČNIH MEJA Med tistimi vprašanji, ki so nadvse pe rn a In i i h moramo Imeti pred očmi nenehno. Iz'dneva v dan. Je tudi skrb za naše zamelukc brate na Koroškem, na Primorskem tu v Beneški Sloveniji. Slrcr naš tisk kdaj pa kilal posveti tem vprašanjem kako vrstico, zlasti ob raznih obletnicah In datu mlh. vendar Je to vse premalo. Podrobno spoznavanje razmer, v katerih živijo naši ljudje onkraj meja. le v našem časopisju In radiu še zmerom premalo obravnavano. Zato nI čudno, da ti naši rojaki tožijo, da smo vse preveč molčeči In da s »volim molkom samo podpiramo nasprotnike našega rodu v zamejstvu. Pred vojno smo Imeli v ta namen posebno narodno obrambno organizacijo — Clrllmctndnvo družbo — ki je pole« pomoči skrbela tudi za to. da Je nenehno obveščala ln poučevala naše ljudi, kako se bratje v zamejstvu horljo za svojo slovensko narodnost ln Jezik. Danes ta družba slrer še obstoja, toda o njenem delu ln uspehih Javnost prav malo ZVe. imamo tndl institute za zamejska vprašan la ln k.....i.lie za ta sektor pri raznih organlza cljah ln uradnih forumih, toda vsi skupaj delalo bolj za zaprtimi vrati. Nujno Je. da stopimo Iz nekakšne »Ilegale« tudi na p0. prlftču rešpvrn.ia zamejskih vprašani, da o tem sproti seznanjamo širšo javnost, ves narod, kajti to fe preva'na zadeva, ki zanima In mora zanimati splošnost ln pnsn meznika. VPRAŠANJE KOROŠKE Morda najbolj boleča rana na našem narodnem telesu Je prav vprašanje Koroške To vprašanje sicer večkrat načnemo, tuda dotaknemo se ga prav narahlo, potem pa do drugega »JiihlleJa« spet pustimo vnemar. NaSi koroški bratje se začudeno sprašujejo, čemu naš tisk na splošno tako molči o njih: če pa se že kdo oglasi v prid narodnost nemu boju naših ljudi za mejami, ga hitimo popravljati pa peti hvalo ln slavo tistim. liudski oblasti na prvem osvobojenem ozemlju (2V e k a j spominov na leto 1942 na Dolenjskem) beseda partizanov-domačinov in aktivistov. Potem pa so se razvili živahni razgovori po hišah, s poedinci ali na skupnih sestankih. Na teh sestankih smo govorili o borbi, o žrtvah, ki jih zahteva osvoboditev domovine, pa tudi o tem, kako si bomo po osvoboditvi uredili življenje po svoje, kakor bo bolj prav za delovne ljudi. Mnogi so takrat prvič slišali glas Komunistične partije in začutili, da jim prinaša zares nekaj novega, kar je vredno upati, za kar je vredno tudi žrtvovati. Osvobodilna fronta je že takrat opozarjala, da se proti osvobodilni borbi dvigajo vsi tisti, ki so proti resnični osvoboditvi delovnega človeka in se vsa domača reakcija povezuje z okupatorji proti lastnemu t ljudstvu. Odločno je tudi napovedala! kam pelje pot izdajstva. Ce bi vsi ljudje takrat poslušali njeno svarilo, ne bi belogardizem zapeljal toliko ljudi, ne bi zanesel toliko Žrtev in nesreče v dolenjske vasi! Malo je krajev okrog Novega mesta, ki ne bi že takrat doživeli množičnih sestankov in volitev v odbore OF. Celo iz krajev, kjer so bile okupatorske postojanke, so prihajali ljudje na osvobojeno ozemlje na sestanke in tam volili ali postavili svoje odbore OF. Na osvobojenem ozemlju so ti odbori predstavljali ne samo politično vodstvo, ampak tudi novo predstavništvo ljudske oblasti. Skrbeli so za politično delo, za tisk OF, za sestanke in članarino, zbirali so orožje, organizirali preskrbo partizanskih enot, vršili mobilizacijo. Obenem pa so izvrševali tudi druge funkcije oblasti. Na primer: izdajali so dovoljenja za prehod na okupirano ozemlje, skrbeli za upravo zaplenjenega ali opuščenega premoženja, pobirali narodni davek, izplačevali podpore beguncem in družinam, ki so ostale brez rednikov itd. itd. Ker je bilo teh čisto oblastvenih nalog vedno več, je bilo potrebno ustanoviti posebne odbore ljudske oblasti. To so bili Narodnoosvobodilni odbori, ki so bili izvoljeni v vseh osvobojenih krajih novomeškega okrožja poleti 1942. Ob teh volitvah so ljudje razpravljali ne samo, kdo je vreden, da predstavlja ljudsko oblast, ampak tudi o tem, kako bo v bodoče, po osvoboditvi, ko se bo začelo novo življenje. Tudi žene so v teh volitvah, kot pri volitvah OF enakopravno sodelovale in bile izvoljene v odbore. V vsakem kraju so poleg odbornikov izvolili tudi enega aH več odposlancev v višje predstavništvo, ljudski parlament. Predvidevali smo, da bo že v septembru zborovanje vseh teh odposlancev, zasedanje prve ljudske skupščine osvobojenega ozemlja. Takrat je velika italijanska ofenziva to preprečila in šele naslednje leto, po italijanski kapitulaciji, so se tudi odposlanci dolenjskega ljudstva sestali s predstavniki Notranjske, Primorske, Gorenjske, Štajerske in Koroške na zgodovinskem Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Organizacija OF in ljudske oblasti je bila tudi Narodna zaščita. Organizirana po bataljonih, četah in vodih je Narodna zaščita sodelovala s partizanskimi enotami v osvobajanju ozemlja in njegovi obrambi. Prekopala je ceste, jih zapirala z zasekami in se udeleževala rušenja proge. Večkrat je Narodna zaščita iz vasi ob železnici navalila na progo, jo razrušila in odpeljala tračnice. Narodna zaščita je imela straže okrog vasi in opozarjala prebivalstvo in partizane pred sovražnikovim vdorom. Posebno znamenit dogodek na osvobojenem ozemlju je bila razdelitev graščinske zemlje. Pod Hmeljnikom so se zbrali kmetje iz bližnjih vasi, katerih rodovi so pustili toliko znojnih kapelj na grajskih tleh. Ljudje so sami odločali, komu naj pripade to ali ono zemljišče. Bilo je med njimi seveda tudi nekaj plašnih, ki so dejanski sovražniki našega rodn za mejami. Koliko Brno zagrešili ln zaslužili opravičeno grajo bratov onkraj Karavank. Pomislimo le na vzgojo koroške mladine ▼ letnih kolonijah pri nas. Teh kolonij Je bilo že pet v desetih Izmenah, ali v števllkj: snu slovensko-korošklh In avstrijskih otrok. Marsikaj več bi jim bili lahko nudili In tako našim onkraj olajšali delo pri vzgoji teh otrok, saj vemo. da na Koroškem nlo venskih šol sploh nI, sedanje dvojezične so pa prave pntnjčevalnlrc našega mladega rodu na Koroškem. Sploh Je naša agitacija za tako važen problem, kakor Je Koroška, precej Površna ln neresna. Z nekaj knjiga ml. ki jih pošljemo mimogrede. In s kako priložnostno proslavo Koroške ne bomo re šili. Ves narod tokraj Karavank mora kot en mož stati z njimi In jim nuditi stvarno in moralno oporo. Zdelo se ml Je važno, poudariti te načelne misli kot uvod v razgovor, ki sem ga Imel. ko so člani Slovenske kmečke zveze b Koroškega obiskali Novo mesto, s tajnikom te zveze Blažem Slngerjem pred mikrofonom novomeške razglasne postaje. KAKO ŽIVI NAS KOROŠKI KMET Tovarišu SIngerju sem bil zastavil nekaj vprašanj, na katere Je dal prav zanimive odgovore. Želel Je, da Jih zve tudi širša slovenska javnost, posebno, ker osvetUu.leJ problem slovenskega kmeta na Koroškem, Ki živi v obu pnem položaju. Hkrati pa naj bi bile njegove besede v opomin In premislek našim kmetom, ki toliko tožijo, kakšno težko življenje žive v svobodni TI tovi Jugoslaviji. V uvodu Je tov, Slnger poudaril, da Je na Koroškem še vedno zelo živ spomin na* šolanje mnogih koroških fantov na kme tljskl šoli na Grmu. Saj so ravno v tej šoli poleg Izobrazbe dobili tndl moralno narod no oporo, ki jim Je danes v veliko pomoč v boju proti germanizaciji slovenskega kmeta na Koroškem. Zato ao to leto že dru- ki bi sicer radi dobili zemljo, pa so se le obotavljali: »Kaj pa .če se grajski vrnejo?« Odgovor je prišel iz same množice, spremljal pa ga je živahen smeh na račun omahljivcev: »Ne, z njimi je za vselej končano.« Podobno je bilo na Klevevžu in pod Gorjanci. To so bili prvi revolucionarni ukrepi nove ljudske oblasti. Da je ta oblast res njihova, so ljudje dobro čutili. Obračali so se na njo v vseh vprašanjih. Siromašni so dobivali iz nekdanjih veleposestniških gozdov steljo, drva in les. Iz grajskih hlevov in z domov pobeglih izdajalcev so nekateri siromašne družine dobile tudi živino. Kjerkoli so okupatorji pričeli izseka- obvestili o ciljih naše borbe in mu zagotovili vso pomoč za nemoteno izvrševanje verskih obredov. Celo nekateri partizani so prihajali v cerkev in nihče jim tega ni branil. Toda kmalu je prišlo na dan, kaj se je že takrat kuhalo v farovžih! Kdor bo vzel v roke debelo knjigo o belogardističnem izdajstvu, ki jo je po dokumentih in dokazih napisal tovariš Franc Saje iz Novega mesta, se bo lahko prepričal, kako hinavsko in podlo so nekateri duhovniki zlorabili našo dobro voljo. Bivšim gospodarjem tega ljudstva ni šlo v rač.un, da so njihovi podložniki ovrgli stare postave, ki so jih držale v ponižnosti in krotkosti.f Izdajalska klerikalna in nacionalistična gospoda, ki se je hitro S tem je bilo za nekaj časa konec osvobojenega ozemlja in javnega množičnega dela OF ter Narodnoosvobodilnih odborov. Toda ni dolgo trajalo in partizani so bili spet povsod, zrasle so brigade in divizije. Ob kapitulaciji fašistične Italije je bilo že popolnoma jasno, da pripada oblast ljudstvu ln OF, ki to ljudstvo zastopa in vodi. Tej oblasti in njeni vojski so morali okupatorji položiti orožje. * Nekaj je še treba dodati tem spominom na prvo dolenjsko osvobojeno ozemlje: vse to se je dogajalo takrat, ko jo zasužnjena Evropa trepetala pred Hit* lerjem, ko so bile nemške armade V najsilnejšem naletu na Moskvo in Rusi v umiku! Takrat so osvobojeni predeli Jugoslavije predstavljali edine otoke svobode in žarišča junaškega odpo- Božidar Jakac portretira maršala Tita t bunkerju t Jajcu (1943. leta) vati gozdove, so partizani to z orožjem preprečevali. Posebej je treba omeniti tudi nekatere gospodarske akcije, ki jih je po-krenilo vodstvo OF. V nekaterih krajih so pričeli graditi sadne sušilnice, da bi se čimveč sadja ohranilo za zimo, ker je bila sadna letina bogata. Izvršni odbor OF nam je posliu v pomoč strokovnjaka, ki je bil rešen med drugimi interniranci s transporta pri Verdu, da bi pomagal z načrti in praktičnimi nasveti. Nekaj sušilnic je bilo skoraj gotovih, ko je izbruhnila Italijanska ofenziva. To je bila prva »udarniška« gm ditev, kjer je z gradivom in delom prispevala vsa vas. Že takrat smo se dogovarjali, da bomo na tak način nekoč gradili veliko večje stvari. Na osvobojenem ozemlju je bilo organizirano zbiranje kož. Nekaj smo jih po posebnih zvezah pošiljali v us-njarno v zameno za usnje, pod Gorjanci pa je nastala celo partizanska usnjarna. V vseh šolah, kjer so ostali učitelji je bil na osvobojenem ozemlju reden pouk. Cesto smo partizani in aktivisti obiskovali te šole in pripovedovali otrokom o našem boju in jih celo s kakšno malenkostjo obdarovali. Zato je po vsem osvobojenem ozemlju vladalo zares prisrčno prijateljstvo med partizani in pionirji. Vsi otroci in pastirji na paši so pozdravljali partizane z dvignjeno pestjo in s partizanskim geslom: »Smrt fašizmu — svobodo narodu«, ki se je udomačilo kot pozdrav po vsem osvobojenem ozemlju. Tudi odnos do cerkve smo poizkušali urediti v duhu programa OF Obiskali smo marsikaterega duhovnika, ga sprijaznila z okupatorjem, je z mržnjo in s strahom opazovala, kaj se dogaja na osvobojenem ozemlju. Pri italijanski komandi so dosegli, da se je pričelo bombardiranje naših vasi. S hinavskim geslom, da »rešujejo cerkev in Kristusa kralja«, so pričeli zbirati zapeljance v belo gardo in jih v sestavu okupatorske vojske pognali v strašno bratomorno klanje. Sestavili so spiske ljudi, ki so sodelovali s partizani, v odborih OF ali izvrševali ljudsko oblast. Te so v strahoviti italijanski ofenzivi, ki je sledila, pobijali, gonili v taborišča in požigali njihove domove. ra v okupiranih deželah. Iz takih otokov je nastala nova, Titova Jugoslavija! To dejstvo mečemo v obraz vsem kominformovskim klevetnikom, vsem moskovskim pismoukom in farizejem! To naj jim pove, da narod, ki se je zmagovito prebil skozi take viharje, ki si je s krvjo priboril svojo svobodo ln ki se je odločil, da si pod modrim Titovim vodstvom zgradi novo, socialistično državo, nikdar več ne bo nikomur hlapec! Bogdan Osolnik Izredno zasedanje 010 i Novem mesta V sredo, 21. novembra, je bilo v Novem mestu izredno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Na zasedanju so se člani OLO seznanili z novim zakonom o prekrških. Zaradi službenih potreb je bil na zasedanju razrešen dolžnosti dosedanji poverjenik za notranje zadeve, izvoljen pa novi. Mesto poverjenika za notranje zadeve je prevzel tovariš Rado Taufer, za sodnika za prekrške pa je bil izvoljen tovariš Martin Lorber. U sem naročnikom m bralcem Dolenjskega lista Ker se je tiskal doslej Dolenjski list vsak petek, so ga mnogi naročniki zaradi slabih poštnih zvez prejemali ponekod šele v torek ali sredo naslednjega tedna. Da se odpravi to nemogoče stanje, je tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani ugodila prošnjam uredništva ln uprave lista ter bo tiskala odslej naš tednik vsak četrtek, tako da ga bodo bralci tudi v najoddaljenejših krajih dobivali že v petek oz. najkasneje v soboto. m Redno plačevanje naročnine omogoča v veliki meri, da je časopis zanimiv, pester in opremljen s slikami. Zato ponovno prosimo vse zamudnike, da nam takoj poravnajo zaostalo naročnino in si s tem zagotovijo redno prejemanje lista. Opozarjamo na izredno visoke opominske stroške, ki gredo v breme tistih naročnikov, ki smo jih prisiljeni ponovno opominjati. Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA glč prišli obiskat Grmsko šolo njeni bivši gojenci Iz Pod j u ne. Koža. Zlije. Pllberka ln Celovca. Težko ln bridko so padali* nje gove besede, ko Je govoril o življenju In zatiranju slovenskega človeka na Koroškem. Pripovedoval jc: Življenje našega kmeta Je danes brezupno. Velja le beseda In volja germ.-inl/a torjev veleposestnikov, kl delć dobrine In drohtlne slovenskemu kmetu v kaj skromni meri. Da danes naš kmet na Koroškem pro pada. Je več vzrokov. Med glavnimi so -pomanjkanje delovne sile In gospodarska zaostalost kmeta. Na kmečkih domovih Je ostalo le še .10 odstotkov delovne sile. vsi ostali so zbežali v mesto, v Industrijo, v tujino za kruhom. Na kmetijah, kjer je delalo nekdaj do C ljudi, so ostali le 3 aH pa le 2 odrasla. In zato gruda propada, mladina pa odhaja največ v Švico Gospodarska zaostalost se kaže na slehernem koraku, ker germanizacija, kl Ima vse ključe gospodarstva v rokah, uničuje našega člo vega ter ga pritiska k tlom In spravlja v vse večjo odvisnost In suženjstvo. Kljub I močno razviti živinoreji naš kmet nima i kupca, alt pa mora dati nizko pod ceno: 1 na sejmih se redno dogaja, da plača ndku-povalec-Nemec avstrijskemu kmetu višjo ceno kot našemu kmetu. Poleg tega je čutiti to zaostalost tudi v dejstvu, da avstrijska oblast vidno zapostavlja našega kmeta pri podporah za dvig kmetijstva. I.e dva primeru: čisto nemški okraj Šentvid na Glini je prejel podpore nad S milijonov šilingov, nasprotno pa je Čisto slovenski okraj Vellkover z enakim številom kmečkega prebivalstva prejel od oblasti za podporo In dvig kmetijstva le okrog 2 milijona! Konkretno: trije slovenski \ kmetje dobijo toliko, kot en avstrijski! Da še do danes zaradi »pomanjkanja denarja« niso dobili povrnjene škode mnogi naši lzsel lencl-kmetl. enako slovenske zadruge, je nov dokaz, kakšno »skrb« posveča avstrijska oblast našim rojakom. Izkoriščanje In Iz redno visoki davki so vzrok, da dnevno gredo posestva na boben, naši rojaki pa odhajajo v tujino . . . Zato Je tu nujno potrebna pomoč Iz matične domovine ter samopomoč koroškega kmeta med seboj v okviru Slovenske Krneč ke aveze. Zveza združuje v svojih organiza- cijah nad 2000 slovenskih kmetov, ki prirejajo tečaje, si zamenjujejo seme, pomagajo s stroji; organizirajo ekskurzije v Jugosla vljo ter pomagajo tudi na kulturno Izobraževalnem polju. Izdajajo tudi posehen časo pls »Objave«, kot prilogo Slovenskemu Vest nlku, ki je glavno čtivo našega kmeta na Koroškem.« Ko Je pripovedoval o njihovi Izobrazbi, šolanju In borbi za slovensko, posebno še za slovensko kmečko šolo. je tov Slnger poudaril, da Je vsa vzgoja naše mladine na Koroškem izključno v rokah nemških vzgo jlteljev, ki so v pretežni večini še potujče valcl ln germanlzatorji. Oa največ tudi v tako Imenovanih dvojezičnih šolah poučujejo učitelji, ki slovenskega jezika sploh ne poznajo, že vemo, koliko naj pa znajo potem otroci, pa al lahko mislimo Zato je razumljiva borba naših ljudi na Koroškem za slovensko gimnazijo In učiteljišče. »Tudi borba za slovensko kmečko šolo na Koroškem nI od včeraj ali danes. Ze leta 1930 smo vložili prvo prošnjo pri takratni avstrijski vladi. Res se Je ž« takrat Avstrija obvezala pred Društvom narodov v Ženevi, da ho dala Slovencem na Koro škem slovenske ljudske šole ln učiteljišče ter kmečko šolo, pa te obljube nI izpolnila niti druga avstrijska republika Zato so koroški kmetje načeli to borbo znova leta 1047, a letos spomladi so zahtevali z 2000 podplat slovenskih koroških kmetov, da oblast ustanovi slovenske kmečke šoljP A oblast je ustanovila avstrijske / nemškim učnim Jezikom! Vendar ne bodo klonili pred to novo krivico In homo to borbo nadalje vali. prosimo pa tudi vas tu v Slovanljl da nas podprete. Res Je kulturni ftke.jid.a1 ln menda edinstven primer v trodo v I ni. da mora neko šolo zahtevati s podpisi toliko tisoč ljudi Saj Je dolžnost države, da to stori, ako se smatra za kulturno! Tndl za druge so glede Inventarja v skrajno obup. nem stanju, saj jih Je Hitler takoj ob začetku okupacije zasegel In dal v roke svojim, ki pa so tako »dobro« gospodarili, da so jih prejeli naši nazaj v nhupno ža lastnem stanju In za vse to je bilo Še ootrehnn nad 50 procesov, pa še sede marsikje na njih - nacisti . . Enako je s kulturno rastjo naše vasi. Danes je ua Koroškem borba za kruh tako silna, da je potisnjena ob stran sleherna težnja za posebnim kulturnim Izživljanjem. Zato pa tudi kulturno življenje vidno pešal Medtem, ko je bilo takoj po vojni &elo močno razglhano kulturno življenje, čaj so Prosvetna društva prirejala po 25 prireditev na leto. danes ne spravijo skupaj niti d«ah, pa še te so ovirane: primanjkuje Iger, knjig, predvsem pa ljudi, ki bi prosvetno življenje vodili Danes se kulturno Izživljajo naše vasi le s tečaji, gospodarskimi predavanji, včasih z zabavami, največkrat pa pri porokah In podobnih proščenjlh, Glavna skrb kulturnega dela le pomoč pri Izobraževanju naših kmetov na gospodarskem polju: vrhu tega dajejo Prosvetna društva tudi pouk slovenskega jezika Marsikateri naš fant se je naučil slovenščine prav v prosvetnih društvih. Razumljivo je. da Je našim kmečkim ljudem tako pri situ vaša kmeti iska šola na Grmu. saj Je Izobrazila lepo število naprednih In zavednih koroških kmetovalcev, ki so danes steber slovenskega življenja v koroški vasi.« Poleg povezanosti Korošcev z grmsko Milo, Je pa poudaril govornik še širšo povezanost z našo Dolenjsko, ki Ima. tako Je dejal, mnogo več pozornosti In ljubezni do Koroške, kakor kateri koli drugI predel Slovenije. Zato so njihovi ohlski na Dolenjskem zanje nepozahl leno doživetje »Se bomo prihajali sem.« je poudaril tov. Slnger. »In se krepili v borbi za svoje cilje. TI cilj I pa so: narodna zavednost, slovenska ljudska šola, učiteljišče, gimnazija, potem pa še resnična narodna ln gospodarska svoboda! Koroški Slovenci smo prepričani.« Jo zaključil tajnik Slovenske kmečke zveze na Koroškem, »da bo tudi pri nas zmagal duh Prešernove Edr-avtea |n hudo naši avstrijski sosedi razumeli da se borimo zn vzvišen In človečansklh cilj, kakor ga Je postavil Prešeren : »Da rojak prost bo vsak, ne vrag — le sosed bo mejak!« In naš« želja je, da bi to veliko vodilo razumela tako avsttijskn vlada kakor avstrijsko ljudstvu! Marjan Trata* Stran 4 DOLENJSK1 LIST Stev. 48. IZ uASIH JCfcAJfiV SOTESKA — POLJE Po zgledu Vavte vasi. Straže. Kamene In drugih krajev ho se sedaj tudi člani Zveze horeev Soteska — Polje odlof-lll, da hodo še letos postavili spomenik padlim borcem In žrtvam fašističnega terorja. Spomenik bo postavljen do dneva Jugoslovanske armade, to Je do 22. decembra 19.11. S pripravljalnimi deli so že začeli. Spomenik bo zgrajen lz petih velikih skal, ki so jih že pripeljali z Ajdovca. Kamnoseška dela opravlja Mestno kamnoseštvo Iz Novega mesta, pri postavljanju pa sodelujejo člani množičnih organizacij In podjetja, Izmed katerih se posebno postavlja gozdno avlo podjetje Iz Straže. Pr. Z DVORA Med osnovnimi frontnimi organizacijami v novomeškem okraju sta prvi Imeli občne zbore organizaciji <)F na Jami In v Pod gozdu, obe s področja KLO Dvor. Občna zbora sta bila dobro pripravljena, udeležba članstva pa stoodstotna. Organizacijama OF na Jami In v Podgozdu so te dni sledili tudi drugI kraji. R. P. TREBNJE Kakor Izgleda, bodo Trehanjcl pri dose danjem zanimanju za svoje kino podjetje kmalu Izgubili klnn-aparaturo. Obisk predstav namreč zelo pada In podjetje kmalu ne bo več donosno. Predstave so hlle zadnje čase zaradi premalega števila obiskoval cev celo že dvakra todpovedane. Nekaj pred slav je odpadlo zaradi tehničnih napak, saj Imamo staro aparaturo v Trebnjem že skoraj še.st let. Izgleda, da se mnogi Trehanjcl ne zavedajo, koliko dela je s filmi ln njihovim nastajanjem. FIlme Imamo za vzgojo In zabavo. Marsikdo se ne poglobi v dogodek, ki ga film predstavlja, nato pa govori okrog, da »film ne velja«. Res se Je vstopnina zadnje čase podražila, računati moramo na tudi na to, da so se precej povečali prevozni stroški, elektrika Je trikrat draftja. prav tako najemnina za dvorano, v mesečni reklamni sklad gre povprečno po .1(10 din, večji pa so tudi ostali stroški, dsslravno uslužheno osebje nima povečanih plač. Ikoda, da kino podjetje v Trebnjem ne oglaša v »Dolenjskem listu« predstav, za katere hI tako zvedeli tudi ljudje, ki Imajo ob nedeljah priložnost obiskati predstave v Trebnjem. Več reklame — pa bo tudi obisk večji! Ce pa bo kino dvorana prazna — aparature v Trebnjem seveda ne potrebujemo ... F. V. DOBRNIC Dohernlč — Dobernlče — Dobrnlč — kar tri Imena zaslediš, ko prideš v ta lepi kraj čez Grmado. Zadnje je pravo, kar pa v Do hrnlču vsi ne vedo. Na Zadružnem domu visita dve tabli; ena od KZ. druga od KDZ In vsaka ima drugačen napis, oba pa sta na pačna. Ml. ki živimo In, smo se že kar pri vadili, a kaj si misli tujec, ko pride v naš kraj In zagleda ta čudna Imena? Čas bi že bil, da bi se v tem zedlnlll In vsi pisali Dobrulč brez vsakega »e«, kajti le to Je pravilno. Naj bo dnstl o tem čudnem Imenu, kt se rdše na tri načine In si raje oglejmo živ-Jenje. ki poteka v tem kraju. Kako Je z organizacijami? Začnimo kar pri najmlajših. 1'lonlrjl delajo dobro; vsi so vključeni v krožke. Na dan mrtvih so okrasili partizanske grobove ln marlskaterl grob bi ostal neurejen, če se ne hI nanj spomnili naši najmlajši Ostale organizacije pa so kaj malo mislile na naše padle borce, ki so pokopani na gričku nad DnhrnUSem. Ljudska mladina ne dela nič. Sestankov že dolgo nI bilo. Zdaj se nekaj pripravlja in upamo, da bomo našo mladino vendar spravili na zeleno vejo. Dobro bi bilo. da hI se odgovorni ljudje že sedaj pozanimali, kaj bodo dali mladini v zimskih večerih. Samo radio, harmonika ln ples pozno v noč je kaj slabo vzgojno sred stvo. Dobro bi bilo. če bi se mladina sama pobrigala za Izobraževalne tečaje, krožke ln podobno. Delo OF Je še kar zadovoljivo, člani se pripravljajo na volitve In so prav delavni. Tudi AFZ bi lahko dala kal več od sebe. AH se žene v Dobrniču zavedajo, da Je ull prav v njihovem kraju teta 1943 prvi kongres spzzr Predvojaška vzgoja Je edina, ki Je res pokazala, kako Je treba delati. Pri tem Ima ta največ zaslug tovariša Lojze Zupančič In Jože Kaplan, ki sta desetdnevno taborenje vodila res vzorno, za kar zaslužita vse pri znanje. Tudi kulturno umetniško društvo »Jože Slak« bo zopet pričelo delati Pred kratkim Je Imelo občni zbor, na katerem so Izvolili JCino KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 27. do 29. novembra: jugoslovanski film »Barba Žvane«. PredNlm: Filmske nov. 41. Od 30. XI. do 3. decembra: angleški film »Pany«. Prcdftlm: Vel. Britanija — Jugoslavija II. Od 4. do i. decembra: ameriški film »Gnll-verjevo potovanje«, risanka. Od 7. do 10. decembra: ameriški barvan film »Dama v hermellnu«. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone flošnik — Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto. Ljubljanska cesta 25, telefon št. 127 - PoStnt predal 83 - TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev filfi-1-90822-1 — Četrtletna naročnina 75 din. polletna 150 din. oeloletnB 300 din — Narod nina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna nov odbor. Na tem zboru se je mnogo govorijo tudi o bodočem delu — kaj bodo naredili, bomo pa še videli. Ni še dolgo tega. kar Je Kmetijska zadruga priredila veselico s kulturnim programom, za katerega pa med vinsko izobraženimi ljudmi nI bilo nobenega zanimanja ln hI bilo bolje, da ga sploh ne bi bilo. V bodoče bomo vedeli, da se med veselico program v Dobrniču ne obnese. V septembru so Igrali Igro »Bele vrtnice«, ki je *ela veliko priznanje. Ljudstvo v Dobrniču si še želi Iger In upamo, da bo «a to poskrbel SKLJD. Prav bi bilo, da hI se KLO pozanimat za ureditev kraja samegu. Ljudje pripovedujejo, da Je bilo v Dobrniču včasih mnogo lepše kot sedaj. AH je potrebno, da še sedaj nI zasuta jama. kjer je že pred meseci stal vrtiljak? Tudi ceste oziroma poti, ki jih mora oskrbovati KLO, Izgledajo obupno. KLO naj preskrbi material In ml ki bi radi, da bi Dobrnlč spet dobil lepši zunanji izgled, bomo pota posuli. —č kino v dolenjskih toplicah Odkar Imajo v Toplicah lasten kino, Imajo trikrat na teden dobro obiskana predvajanju. Podražitev vstopnic se pozna pri obisku, vendar pa v zadnjem času predstave niso dobro obiskane tudi zaradi tega, ker prihajajo v Toplice filmi, ki so Jih ljudje letos že videli v potujočem kinu. Radi bi Imeli zato filme, ki jih ljudje še niso videli. POLHARJI NA DOLENJSKEM Starodavni lov na polhe, ki ga omenja že pisatelj Jurčič v svojih delih z Dolenjske. 5e nI popolnoma Izumrl. Mladina sicer ne pozna več v taki meri starih običajev In navad, kot so jih Imeli predniki z lovom na polhe, vendar pa se še dobe možaki, ki se vneto posvečajo polšjemu lovu. Letos, ko Je žlr bogato obrodil In Je polšji zarod precej številen, so prišli tudi polharji na svoj račun. Poleg okusnega mesa so posebno dragocene polšje kožice. Letos so lovili polhe v gozdovih pod ln na Gorjancih, pa na Brezovi rebri, po blvSib kočevskih vaseh, veliko pa tudi v gozdovih okoli Uršnlh sel, kjer Je precej bukovja. D. O. Črnomelj »Kolhezen Karel — Fabhro edlle — Ključavničarstvo Črnomelj« — tak napis srečaš lahko dandanes sredi Črnomlja -. . Pišemo pa leto 1951! Srečaš lahko še drugačne »cvetke«: Vlncere. Roma. Trattorla. ki le celo trikrat napisana na gostilni Goruplč — ln tako dalje. Mar bi ti napisi radi povedali, da živita tu dva naroda — Italijanski in slovenski? V Črnomlju Je vedno živel ln ho živel le slovenski človek! Kot primorski mladinec Iz tistih krajev naše lepe domovine, ki so bllt dolgih 25 let pod krvavim jarmom Italijanskega fašizma, sem se zelo začudil, ko sem v Črnomlju — zibelki partizanstva In Bele krajine — po fi letih končane vojne našel take napise In sledove »dvallsočletne rimske kulture«. Del letnega dopusta sem preživel med prijaznimi Belokranjcl ln sem bil zelo vesel, da sem našel med njimi staro gostoljubnost In prijaznost. Belokranjsko ljudstvo Ima za seboj nešteto herojskih delanj lzzn let NOB — zato sem se v Črnomlju toliko bolj začudil malomarnosti posameznih gospodarjev, k! trpijo tulejezlčno napise na svojih hišah. Mislim, da hI se moral potruditi Meslnl ljudski odhor, da bi taki In podobni sramotilni napisi enkrat za vselej Izginili z naših stavb, pri tem pa bi lahko pomagale tudi razne organlzaelje. V šestih letih Je bilo pač dovolj časa. da bt lahko tudi t Črnomlju odstranili sledove okupatorjevega Jar ma. Nekateri hišni gospodarji so to skušali prebarvati, delo pa so opravllt samo površno oz. Je barva zbledela, na dan pa so udarili stari zmazki. Upam. da bodo odgovorni tovariši razumeli mojo kritično opazko In nredlll vse, kar je potrebno za lepši Izgled mesta. Hkrati pošiljam poštenemu belokranjskemu ljudstvu Iskrene tovarlške pozdrave. Štefan Venko, Idrija dol. nemška vas Zdaj, ko so Izšle razne uredbe glede do-klad za otroke, nastajajo med ljudmi najrazličnejše govorice. Posebno med tistimi, ki Imajo nekaj zemlje In morajo, če so v službenem razmerju, za otroške doklade prinašati potrdila o višini dohodka. Prej so se ljudje kaj slabo zanimali za davke In delo davčne komisije, zdaj pa čuješ takele govorice: »Mali kmetje bomo nosili davke grun tarjev . . « Zaradi S usijanja In raznih govoric bo prav. da o tem Javno l/pregovorimo, pa naj se razsodi, kako je prav. Slabo je. če za hrbtom govorimo in obrekujemo. na pravem mestu pa molčimo. Poglejmo nekaj primerov: predsednik KLO Dol. Nemška vas Meglic Ignac Ima 16.73 ha skupne zemlje, od tega obdelovalne zemlje 7 hektarov. Davčna osnova mu znaša 101.000 dinarjev, davka pa plača 23.700 din — Kmet Ladlha Alojz Iz Iste vasi Ima 22,90 ha zemlje, od te obdelovalne 7,36 ha. Davčne osnove Ima 141.000 din, davka pa plača 47.120 dinarjev Po obdelovalni zemlji sta skoraj enaka, prvi pa Ima za delo ženo In tri otroke, dnčlm trna drugI le sl-ro sestro In mora najemati tujo delovno silo. Zaradi tega Ladiha govori, da taka davčna osnova nI pravilna. Primerjajmo pa Meglica ■ Marnom Francem z Jezera, ki Ima 6,10 ha zemlje, obdelovalne pa niti ne 1 hektar, davčne osnove pa Ima 35.000 din. od česar plača davka 2652 din. V hiši Ima kopico malih otrok, za delo pa sta z ženo sama. Primerjajmo še Četrtega — Jožeta Prešerna Iz Dol. Nemške vasi, ki Ima 2.42 ha zemlje. orne komaj 25 arov, davčne osnove pa Ima 21.530 din. Ta Je ▼ službi ln Ima tri majhne otroke ln mu po novi uredbi ne bi pripadala otroška doklada. Pri odmeri davčne osnove se Je torej marsikaj zamolčalo — zdaj pa vedo ljudje kar ogromno povedati, koliko Je pridelal ta tega, oni drugega pridelka. Govorice, da se Je »z davki pritisnilo na male«, krožijo med ljudmi. Vsi pa vidijo, da so marsikaj krivi sami, ker so molčali, kadar bi se bilo treba na sestankih In zborih oglašati. Rea Je — zborov volivcev ln sestankov organizacij še ne znamo dovolj ceniti. Dokler ne ho odkritih, poštenih pogovorov na zborih volivcev, pa ne smemo pričakovati urejenega dela In zadovoljstva med ljudmtl v. F. Preteklo soboto je bil v Kočevju drugi redni občni zbor Planinskega društva. Po pregledu dela in izvolitvi novega odbora, ki si je ponovno izbral za predsednika tovariša Kalana, so se planinci pogovorili o delu, ki stoji pred njimi v novem letu. Predvsem bodo skrbeli za razširitev članstva v društvu, v katerem naj bi se predvsem izživljala mladina in delavstvo. Društvo bo na Mestnem vrhu postavilo lepo planinsko kočo, pri čemer mu bo pomagalo Lesno industrijsko podjetje iz Kočevja z eno izmed svojih koč. Na vsak način bi kazalo ustanoviti tudi jamarsko sekcijo, saj je v kočevskih gozdovih še vrsta skritih in neraziskanih jam, ki bi morda lahko s časom privabljale turiste tudi na Kočevsko. Sekretar OK KPS tov. Klarič, ki je prisostvoval občnemu zboru, je svetoval društvu, naj razširi svoje delovanje tudi na Ribnico in Sodražico, kjer so prav tako dani vsi pogoji za samostojne planinske skupine oziroma nova društva. Kočevski okraj je bogat zgodovinskih spomenikov iz let NOB, saj Ima znamenitosti, ki jih marsikateri drugi okraji nimajo. Za razvoj turizma je treba zato tudi na Kočevskem vlagati ves trud, ki se bo bogato povrnil nam in potomcem. Sebi in drugim bodo planinci koristili z gradnjo OGLAŠUJTE V »DOLENJSKEM LISTU« OB VOLITVAH V MLADINSKIH ORGANIZACIJAH Lep obračun delo mladine i AdlešiClh Mladinski aktiv v Adlešičih je med najboljšimi aktivi v črnomeljskem okraju. V pripravah za volitve v osnovne mladinske organizacije je mladinski aktiv napravil temeljit obračun letošnjega dela in je lahko za zgled marsikateremu aktivu na Dolenjskem. Na okrajni konferenci v januarju 1951 so delegati mladinskega aktiva v Adlešičih obljubili, da bodo kmalu med najboljšimi v okraju. Ze v začetku leta so vključili v mladinsko organizacijo šest novih članov. Imeli so redne mesečne sestanke, na katerih so študirali planinskih objektov, z markiranjem poti do partizanskih tiskarn, bolnic in ostalih spomenikov iz let NOB. Športna tekmovanja v počastitev 10-letnice ja v kočevju V počastitev 10. obletnice ustanovitve JA je bilo v Kočevju več športnih prireditev. V nogometu so 11. novembra tekmovali SK »Triglav« Kočevje in moštvo garnizona Ribnica. Ta tekma je bila v Kočevju, povratna pa je bila 18. novembra v Ribnici. Obe tekmi je odločilo moštvo garnizona Ribnica v svojo korist in sicer prvo z 1:5 (1:4) in drugo z 1:5 (0:2). Kočevsko nogometno moštvo je v zadnjih tekmah precej popustilo. Reprezentanca odbojkarjev, sestavljena iz moštva SK »Triglav« in Telovadnega društva Kočevje, je nastopila proti reprezentanci Ribnice. Igrali so 11. novembra v Kočevju in 18. novembra v Ribnici. V obeh srečanjih so želi uspeh Kočevarji. Prvič s 3:1 In drugič s 3:0. Za počastitev 10. obletnice JA so tekmovali tudi v namiznem tenisu. Tekmovali so člani SK »Triglav« in Telovadnega društva Kočevje. Prva tri mesta so zasedli: 1. Lojze Levstik, član Telovadnega društva, 2. Šimenc Marjan, 3. Vovk Peter, oba SK »Triglav«. Zelo dobri so bili tudi tovariši Bašter, Uranič in Stopar, mladinci TD. —ko. nove gospodarske uredbe in politični položaj v svetu. Iz organizacije so poslali enega člana na gradnjo mladinske proge Doboj-Banja Luka, tako da so tudi to svojo obveznost izpolnili. V zimskih mesecih je bil tečaj Rdečega križa, katerega se je udeleževali 22 članov aktiva; 17 tečajnikov ga je zaključilo z odličnim uspehom, ostali pa a prav dobrim. Prav tako se je 13 članov aktiva udeleževalo izobraževal, tečaja. Ze v zimskem času so ustanovili dramatsko skupino, pevski zbor, obnovili tamburaški zbor in folklorno skupino. — Razen manjših prireditev so naštudirali še igri »Milijon težav« in »Zupanovo Micko«. S tema igrama so uspešno nastopili večkrat na domačem odru, gostovali pa so še na Vinici, v Bojancih, Gribljah in Dragatušu. Poleg tega so imeli skupne prireditve z aktivi v Gribljah, Podzemlju in Tribu-čah. Folklorna skupina je uspešno nastopila v Črnomlju in na Vinici. Z njo je sodeloval tudi tamburaški zbor. Partizansko štafeto so člani aktiva spremljali kot bolničarji. Člani mladinskega aktiva v Adlešičih niso pozabili tudi na prostovoljno delo. Pri popravilih vaških poti so opravili skupno 571 ur, pri delu v sadni drevesnici je 15 članov aktiva opravilo 89 ur, pri pospravljanju ruševin za ambulanto 54 ur, pri pomoči partizanskim družinam na polju in vinogradu pa so opravili 162 prostovoljnih delovnih ur. Ko so v Adlešičih večkrat gostovale druge kulturne skupine, je bila spet mladina tista, ki je skrbela, da je bilo vse pripravljeno za gostovanje. Og£asC mestna popravljalnica čevljev sprejema vsak dan vsa v stroko spadajoča dela In Izdeluje novo obutev po meri — Cene so ostale Iste kakor pred I no vembroml Prepričajte se z naročili ln popravilom vaše obutve! NAGROBNI KAMEN ALI PLOŠČO vam uredi Mestno kamnoseštvo Novo mesto, Gerdešlčeva ulica štev. 8 (poleg novega mostu v Ragov log), če potrebujete novo ploščo, spomenik ali robnike, se obrnite na nasi Klešemo In barvamo Črke oz. napise na spominskih ploščah! robtine iz dolenjske popotne malhe \ »2e spet te ni bilo dva tedna!« me je pred dnevi pestil na kandijskem mostu star zna-neo in škilil v malho na hrbtu, če imam kaj novega. Komaj sem mu pojasnil, da sem se pravkar vrnil iz Pariza, kjer mi ni ugajalo podnebje diplomatskih, padavin. Tam se je zbralo menda kar 1500 radovednih novinarjev in nič koliko diplomatov, da bi »preprečili svetovni mir in se pogovorili o nekaterih vrstah učinkovitega orožja«, kakor mi je pred vratmi pripovedoval nek francoski šaljiveo. Zal sem zamudil začetek in me niso več pustili v dvorano. Kar pri ključavnici sem poslušal — pa še tam me je bilo strahl Neki gromovnik je vpil in razsajal v dvorani; nehote sem pomislil, da govori predstavnik kakšnega zamorskega plemena in da vpije zato. ker ga drugi sicer ne bi razumeli. »O, ničevo, gavari ruskij čelovjek!« nama je s Francozom pojasnil nek šofer pred palačo ob reki, kjer možje zasedajo. Res, govoril je gospod Višinski — ah, kaj govoril: iz koša je stresal psovke, laži in neumnosti na račun jugoslovanske obtožbe. Mačku smo stopili na rep, pa je milo zacvilil in zajavkal pred svetom, da je nedolžen . . . Dobro, da ruskih litanij ni čula moja stara, sicer hi jih uvrstila med svoje »pozdrave«, s katerimi me ohdeluje. kadar pridem pozno ponoči domov ves blaten in premočen. Ni mi več kazalo obstati med tujci, raje 6em jo ucvrl domov in se na potil na Oorjance v Trdinov cvetnik . . . Do smrti bom zameril OabrČanora. ker me niso povabili k sežiganju čarovnice v 20. stoletju. Dolgo so se ponašali Rihničani. da so oni zažgali zadnjo čarovnico na Dolenjskem, zdaj pa so Jim to zgodovinsko čnst odvzeli Oabrčani (pa tega nikar ne pravite naprej, sicer si bodo moskovski gospodje kmalu izmislili najnovejši izum. da v Sovjetski zvezi še dandanes sežigajo copernicel Glavno da imajo rekord!). No. Oabrčani so ravnali pri svojem delu bolj človeško kakor Rihničani, saj so zažgali samo čarovničino naglavno ruto. ker je ča-rala sosedove prašiče. Povedali so mi pod vasjo, da je ruta prav lepo gorela in da baje to govori v prid čarovničine zvez« s hudobcem; kaj sem hotel kot čestitati možem pod Gorjanci: čudežev, kakor kaže, tam še ne bo konca. Da nI kamionov, gum In bencina, trdijo oh vsaki priliki v Črnomlju, kamor sem se spustil s Trdinovega vrha. Zdi se mi pa, da Imajo Crnomaljci vsega dovolj, sicer ne bodo vozili kamenja Iz doline v hrib. če ne verjamete, si poglejte vožnje iz Črnomlja na Otavecl Pri tem so največji reveži delavci, ki nakladajo kamen na kamion, pa so večkrat po ves dan brez dela. Čeprav dobijo tudi ta čas v redu izplačan, pa jim je le nerodno, ker je že precej hladno . .. V Črnomlju me je zvečer sosedova Ba-rica povabila v kino — pa kako spretno 1 »Z menoj pojdi, greva v kino — ce Ima« seveda dežnik!« — Kaj vraga bi z dežnikom v kinu, saj vendar ne grem na mirovna pogajanja na Korejo! »O, le počasi!« je drobil deklic in mi razložil: »Če dežuje, bova pred padavinami zaščitena s tvojim dežnikom, sedela pa bova na moji jopici — pa nama vlaga od spodaj in od zgoraj ne more škodovati .. .« Rea, za revmatizem so črnomaljski kinonosoi po skrbeli.. . Pa imam že raje metliške gade — da bom odkrit kakor po navadi! Zadnje tedne si ubijajo glave, kdaj bo izšel novi koledar za leto 1952 Radi bi vedeli, kdaj bodo godovali. Njihov patron Sveti Pust jih vabi. da so bodo pravočasno pripravili. No, letos me pri tem hecu ne bo manjkalo! Teže pa je v Metliki i vprašanjem, kaj storiti, da ne bi predniki spoštovanih Metličanov sredi zime sončili pčt na pokopališču. Oj zid, nesrečni zid na pokopališču — kako pijefi kri Metličanom! — Lokvice sem se Izognil! Tam je pred ne davnim neka tekmica pretepla dekle, ki je vozilo z vozom, po »postavah« tekmice pa ne bi smela mimo njene hiše. »Kjer gre moj vol in voz. gre lahko tudi človek bos!« pa ji Je povedala pretepena potem, ko je bila poklicana za pričo v tej nenapovedani javni fizkulturni točki.. . Ko sem korakal proti Predgrađu, sem v mislih vasoval pri nesrečni ekipi, ki Je pred mesecem prikazovala po Beli krajini protituberkulozne filme. Nadvse lepo so jo sprejeli v Črnomlju. Ob 6. uri napovedano nredavanje se ob sedmih zvečer še nI moglo začeti, ker ni bilo ključa od dvorane. To varišici »od kina« sta nato pojasnili, da bi se za S tisoč dinarjev dvorana že dobila, nakar je sledilo »prepričevanje« za in proti jetiki. Na sporedu (kinopodjetja seveda) je bila »Zona s trojnim življenjem« — in kaj ho bore Jetika proti takemu sporedni! No. končno je odločni uslužbenec okrajnega odbora OF le dosegel, da so zavrteli zdrav stvene filme pred trojnim življenjem. Nekaj užaljenih gospodičen-kuharic pa je de- monstrativno zapustilo dvorano, ko so namesto trojne dame zagledale na platnu bacile jetike. Dojenčki, rak, pa tuberkuloza — to kuharic seveda ne zanima, čeprav se jim predvsem prvi kaj radi »narajmajo« , . . V Predgrađu sem si pošteno oddahnil. Iz malhe sem vrgel tamkajšnji zadružni dom, ki tekmuje z Noetovo barko, gasilskemu društvu sem dal nove cevi in brizgalno, pa še malo masti Iz preklicanih oddaj sem navrgel, da bodo hudlrja mazati, godbi na pihala pa sem vrnil boben, ki ji ga je odvzelo oz. si »sposodilo« za nedoločen čas neko nekulturno belokranjsko društvo .. . Dobro, da sem zamudil dva tedna, sicer bi me prestrašile nenapovedane strelske vaje. ki so Jih mladinci uprizorili v spomin na partizane. O tem sem zvedel v lepem gostinskem podjetju, kjer so mi natočili prvovrstnega »pitjota«. pa samo po 100 din za liter je veljal; kaj bi Črnomelj s svojim vinom po 50 din I Skrij-te se, birti črnomaljski, pred edino gostilno v lepi dolini okoli Predgrađa , . . Truden sem v bukovju na Gorjancih zadremal. V sanjah se mi je prikazala velika ura, ki Jo spoštujejo vse novomeške prireditve: napoveš zbor volivcev ob pol sedmlb zvečer, pa ob tričetrt še iščejo ključe od dvorane . . . Prideš na proslavo oktobrske revolucije, pa se lahko 15 minut hladiš na svežem zraku, ker dvorana še ni urejena. Ta še se mi je sanjalo, da Je novomeško pevsko društvo naraslo na 55 pevcev in da sn spet enkrat lepo zapeli ... In dvorana je bila spet tako »lepo« okrašena kakor 6. novembra — ln vsi tisti, ki po poklicni dolžnosti govorijo mladini o oktobrski revoluciji, so bili na proslavi . . . Ah, sanje, sanje, kam ste Sle — sem si nato mencal oči ln jo urnih nog ubiral nazaj ▼ dolino Krke. Nekdo me je dohitBl in obrekoval Novo-meSčane, da jim je bila pred tedni Bela krizantema pretežka, češ, da take reči niso za naše ljudi. Na oglasni deski v Kandi.ii sem si vzel za spomin lepak, ki je vabil žene v »Dom ineke prosvete« na volitve »precednloe«, pri Cešči vasi pa sem nato v blatu In mlakah omagal. Ko bi vsaj veslaški klub ustanovili ln najeli kakšnega veslača! V Zalogu bi ga morda dobili, dj?-klade za ločeno veslanje pa bi tudi lahko prejemal ... Nič nI pomagalo, peš sem Jo ubiral skozi Lnkenske hoste v Globodol. Od tam pa: čez teden dni I Vaš Janez Popotni Edino, kar je v življenju nujno potrebno, je nedvomno, da moramo vsi jesti. Nekateri sodijo — v nasprolju e Freudom — da je bil prazen želodec največji izpodbujevalec človeškega rodu k napredku in razmišljanju. Ze od njega dni je znano, da lačen človek ne pozna predsodkov ter da je >za skledo leče« pripravljen prodati vse, ne le prepričanje. Sveto pismo govori, da je Ezav prodal Jakobu svoje pravice kol prvorojenec za kruh in skledo leče. Glad igra že od nekdaj v zgodovini človeštva posebno pomembno vlogo. REKORDI GLADOVANJA Kako dolgo lahko živi človek brez hrane? V splošnem sodijo, da človek umre prej od žeje kakor od lakote. Posamezniki, ki so se hote ali nehote kosali v gladovanju, so vzdržali brez vsake hrane sorazmerno dolgo. Rekord gladovanja baje znaša šestdeset dni. V resnici hi pa večina ljudi obnemogla mnogo prej. Smrl od gladu je najbrž ena najhujših. Človek, ki strada v pravem pomenu besede samo nekaj dni — da ne užije prav nobene hrane — se ne razlikuje mnogo od lačnega, besnega volka. Lačen človek je zver; ne vprašuje se več mnogo niti kaj je užitno in kaj ne, še manj, ali je jed dovolj snažna. Vseeno mu je, od kod izvira jed. Polarni raziskovalec poje v sili brez predsodkov svoje pse, ne glede, ali so bili zvesti ali ne. Anekdota je, ki je pa blizu resnice, da je polarni razisko valeč, ki je imel zelo rad svojega psa, HRANA IN ČLOVEŠKA ZGODOVINA I spremljevalca, v sili začel jesti — pasji rep; vsak dan je odsekal psu košček repa, pojedel meso, kost pa vrgel — psu. Tako sta se oba prehranila. Zgodilo se je pa tudi že, da so ljudje v polarnih puščavah jedli svoje čevlje. Z usnjem se sicer menda ni še nihče rešil smrti od lakote, resnica pa je, da je človek, ko je dovolj lačen, pripravljen jesti tudi usnje. KAJ VSE LJUDJE JEDO Lačen človek se ne razlikuje od lačne živali. Znano je, da sestradani ljudje jedo z užitkom tudi mrhovino. Cigani čislajo mrhovino, čeprav niso posebno đačni. Afričani oh Taganjiškem jezeru so bili obdolženi, da jedo vso mrhovino, ne glede na izvor; izkopavajo tudi človeška trupla svojih pokojnikov in se ne ozirajo niti na bolezen, ki je pokopala ljudi. Dolžili so jih tudi ljudožerstva; ko je začelo primanjkovati hrane med divjaki, so začeli izginjati starejši ljudje, navadno nad sedemdeset let stari. Toda svoje Žrlve so najprej pokopali, odnosno vlagali v vodni tok. Ko je truplo zgnilo, so ga pripravili za jed. Ljudožerstvo ni bilo nikdar povsem odpravljeno. Divjaki s Tierrv del Fuega so pred desetletji jedli še redno človeško meso, in sicer so ubijali stare ženske. Pasje meso so jedli redno, dajali pa so prednost človeškemu mesu. Do primerov ljudožerstva pride včasih tudi v novejšem času med civiliziranimi narodi Vendar belci med lakolo postanejo navadno le tatovi, ne na da bi se hranili z mrhovino ali a svežim človeškim mesom kakor divjaki. Zgodi se, da glad prisili tudi civilizira nega človeka, da brska za hrano v pO sodah za odpadke. Kdor pravi, da bi bil raje lačen, kakor da bi se tako poniževal, v resnici še ni bil nikdar res lačen. Človek, ki ne je deset dni in je sicer zdrav, je povsod enak, ne glede na svojo vzgojo; postane nevaren. LAKOTA IN NAGON SAMOOBRANE Neki kapitan je pisal o avstralskih domačinih, kakšen nepopisen praznik je dan, ko morje vrže na breg gnilega kita. >Mazali so se po vsem telesu, sebe in svoje žene, s kitovo mastjo. Potem so prodrli skozi mast do priljubljenega kito-vega mesa... Plezali so po gori mrhovine ter iskali okusnejše kose, pokriti od nog do glave s smrdečo mastjo, vprav natlačeni z gnilim mesom. Prepirali in prerivali so se za gnilobo in končno zboleli za ostudno kožno boleznijo, štiri dni so ostali pri mrhovini, dokler niso pošteno oboleli.< — Najsi se zdijo lakšni prizori civilizirancem Še tako ostudni in čeprav se še tako zgražamo, bi morali vendaBobki< so bili riževa začimba. Največja slaščica južnoameriških Coroa dov so bila — dokler jih ni >pokvarila< civilizacija — neizpraznjena spražena Ži valska čreva. Ko so Eskimi v dolgi zimi začutili potrebo po rastlinski hrani te* vitaminih, so pobirali blato za severnimi jeleni. Blato so primešavali črni juhi, da bi se zgostila in to nalogo je izvrstno izpolnilo. Sicer jim je pa juha tudi zelo teknila. Nekoč v starih časih je zavladala v Angliji tako huda lakota, da je veljala podgana za največjo poslastico. Podgane so opevali in proučevali so jih celo na cambridgskj univerzi kol Živilo. Ugotovili so* da podganje meso gfcer ni siaSčica, da pa je zdravo ter zelo primerno za lačnega človeka. STUDI SE NAM HRANA ŽIVALSKEGA IZVORA Ni brez pomena, da se nam studi navadno le hrana živalskega izvora. Tz tega bi lahko sklepali, da je bil Človek v začetku vsaj po večini vegetarijanec. Čeprav nam lahko nekatere jedi rastlinskega izvora bolj škodujejo, vendar ne čutimo do njih takšnega odpora. V 19. stoletju je velika beda prisilila Švedske kmete, da so se hranili s pecivom iz drevesne skorje. V ta namen so uporabljali navadno brezovo skorjo, kajti borova skorja je bila za praznične dni. Ameriški Indijanci, ki so živeli v gozdnatih pokrajinah, so tekmovali že od njega dni z bobri pri uživanju drevesne skorje. Nekateri so se specializirali na brestovo in lipovo skorjo. Domačini v Burmi nikdar ne stradajo v gozdu, »korai sleherna koreninica je za nje užitna. 46 Btev. 48._._ Kako sem fotografiral JANEZA TRDINO Janez Trdina, pisatelj »lavnih »Hajk ln povesti o Gorjancih«. Je bil do brodusen, pri tem pa tudi kaj trmast iin»/..ik Tako se nikakor nI pu »tU rotosrarirati. Nekoč Je pa bil vendar »ujet na ploščo«, kar Je bila zasluga »vljačnostl njegovih prijateljev In znanega novomeškega fotografa Gvlda Dolenca. Naprosili srno na, da opiše ta zanimivi dogodek Iz llTlJenJa Dolenjskega barda tivido Dolenc se ne spominja, katerega leta bi to bilo- Travi, da je hli Btar okrog 20 let. In da Je bilo spomladi. Verjetno Je to bilo za Trdinovo 70-letnlco (29. maja 1900) aH za 75 letnico (1905). S. Pri mojem očetu Hinku — svoj »Fo-grafski atelje — Hinko Dolenc« je imel v Vodnikovi ulici — se je nekega dne oglasil neznan gospod in se predstavil za notarja Hudovernika iz Ljubljane. Povedal je, da imajo ta dan v Novem mestu neko slovesnost in je prišel iz Ljubljane tudi pisatelj Ivan Tavčar in več drugih odličnikov obiskat Janeza Trdino. Prosil je, da bi moj oče šel pisatelja fotografirat. Poudaril je, da bo precej težka zadeva, ker se skromni in muhasti Trdina nikakor ne pusti fotografirati. Zmenila sta se, da bo oče popoldne prišel v Tučkovo gostilno (zdaj Vrhovčeva ulica), ko bo zbrana vsa družba. Bil sem začuden in tudi počaščen, ko je oče fotografiranje Trdine poveril meni. Navihani oče je kajpak dobro vedel, kako trd oreh bo to, poznal je pa tudi mračno sobo v Tučkovi gostilni, ki je imela motno osteklenjeno steno in premalo svetlobe za posnetek. • Ponosno in korajžno sem okrog štirih popoldne odšel k Tučku, oprtan z dvajset kilogramskim tovorom, ki so mu ljudje rekli »kontrafe kišta«. Takrat je bila fotografska tehnika še precej okorna. Aparat je imel slabo svetlo-čutno optiko in 30 cm žarišča. Pomnim, da je bila družba pri Tučku že prav vesele volje. Natakarico Mirni Stoparjevo sem poučil za kaj gre, pa sva skovala »bojni« načrt. Vrata v sobo mi je pustila le toliko odprta, da sem družbo lahko viziral, sama pa se je vrtela pred vrati, da bi Trdina ne opazil napada. Ko sem Trdino dobro ujel na meglico, sem stopil na prag in se zagledal v častitljivega pisatelja, on pa vame. Naskrivaj sem odkril lečo. Ko je bilo snemanje končano, sem se obrnil in skril s telesom aparat, tako Trdina sploh ni vedel, da je bil fotografiran. Vesel, da mi je šlo tako posreči, sem z aparatom pohitel domov. Oče je dvomil, če se je posnetek pri tako slabi svetlobi posrečil. Prosil sem ga, naj tudi razvijanje prepusti meni, in odšel za nekaj časa po svojih opravkih. Toda očeta je preveč trla radovednost. Ko sem se vrnil, je bila plošča Že razvita in — prazna. Korajža velja sem si dejal, pripravil močnejših kemi- (Nadaljevanje 8 1. strani) Ponikve, Sredgora, Skrilj, Dolna Paka, Naklo, Otavec, Rodine, Rožič vrh, Sela pri Otavcu, Talci vrh, Tušev dol, Zajčji vrh, Lokve, Gor. Paka, Mihelja vas. Petrova vas, Rožanec in Ručetna vas Občina Vinica: Hrast pri Vinici, Pe-rudina, Drežnik, Nova lipa, Dol. in Gor Suhor, Stara lipa, Kovačji grad, Otok. Sečje selo, Učakovci, Vukovci, Dreno-vec, Golek pri Vinici. Ogulin, Podkla-nec in Vinica. Predlog o velikosti predvidenih občin se nekoliko razlikuje od nekdanjih občin v stari Jugoslaviji. To narekujejo predvsem gospodarski razlogi posameznih krajev, ki so danes bistveno drugačni kot so bili prej. Sem in tja so se slišali predlogi, naj bi bili sedeži novih občin prav tam, kjer so bili v stari Jugoslaviji, vendar teh ni mogoče povsod upoštevati prav iz gornjih razlogov. Tako teče »vroča borba« za sedež novega občinskega odbora Pred-grad. Prej je bil namreč sedež v Starem trgu, čeprav se je večina prebivalcev izjavila za Predgrad. Takrat je bilo pač odločilno to, da je bila (in je še) v Starem trgu fara, pošta in rojstni kraj poslanca Koceta, ki je imel takrat več besede kot volivci. Tega danes ni več in je treba pri določitvi sedeža upoštevati želje prebivalstva in gospodarske razloge. kalij in se z vso potrpežljivostjo lotil novega razvijanja. Oče je sicer zmajeval z glavo, toda moj pogum je bil kronan z uspehom: začeli so se kazati obrisi, nazadnje sem pa dobil izredno jasen negativ. Oče mi je čestital in podaril goldinar, kar je pomenilo silno priznanje svojemu »lerpobu«. Bil je pa tudi vesel, da se je fotografiranje tako posrečilo in da je edina Trdinova slika delo njegovega ateljeja. Res je bila ta fotografija prva in edina, ki jo imamo od avtorja Gorjan-skih bajk. Fotografijo smo povečali (50X50) in jo dali v ovalen okvir, kakor je bila takrat navada. Kam je šla Janez Trdina — po olj. sliki akadem slikarja Vlada Laiuuta in kje je, ne vem. Naš izvirnik so fotografi precej ponarejali, toda zelo slabo. Trdina je bil na tej fotografiji odlično zadet; lahko mi verjamete, ker imam dobre oči za obraze. Nič pa si ni Trdina podoben na risbi, ki jo je, tudi pri Tučku, skiciral takrat mladi slikar Vavpotič (Trdina z očali). Plošče (negativa) pa nisem več našel v arhivu, ko sem ga podedoval od očeta. Gvldo Dolenc 18. novembra so priredile organizacije PLZ, pred vojaška vzgoja, Rdeči križ, gasilci. Ljudska tehnika in Zveza borcev dobro uspelo vajo enot pred-vojaško vzgoje z napadom na Trebnje in civilno obrambo. »Napadalec« se je približeval Trebnju od Sv Štefana, Trebanjci pa so se umaknili pred »letalskim napadom«. Pripravljenost se je začela ob devetih dopoldne. Vse oborožene enote so bile disciplinirano na svojih mestih. Potek alarma ln umik prebivalstva iz kraja je potekel v popolnem redu in pokazal dobre uspehe. Enote PLZ so v primeri z zadnjimi vajami pokazale lep napredek, posamezni centri predvojaške vzgoje pa so imeli tu in tam šibko disciplino. Vodilni kader se je resno pripravil na vajo in pokazal, da v celoti razume resnost takih obsežnejših skupinskih vaj. Gasilci so pokazali veliko požrtvovalnosti pri gašenju zadružnega doma, ki ga je »porušil« sovražnik. Zal pa se vaje niso udeležili vsi gasilci. Preslaba je bila tudi udeležba članov Ljudske tehnike, dasirano je okrajni odbor LT dobro pripravil svojo udeležbo na vajah. V vaji so pokazale svojo pripravljenost tudi železničarske enote, ki niso bile med zadnjimi. V vaji je sodelovalo v raznih skupinah nad 240 ljudi. —■ Take in podobne vaje bodo odpravile pomanjkljivosti in utrjevale zavest v DOLENJSKI L!ST LUKNJ Trikrat krščena voda Pivka — Unec — Ljubljanica, ki skozi slovensko prestolnico sili v svet, ni edina reka te vrste; čudovito slično dvojnico ima v bližini ljubke dolenjske metropole. Kot se Ljubljanica pri Zalogu izliva v Savo, se njena dvojnica pri istoimenski vasi izteka v Krko. Čuden slučaj! Dolenjska ponikovalnica se more pohvaliti sicer le z dvemi imeni: kot Temenica izgine pod zemljo dvakrat, tretjič pa pribruha na dan pod silno pečino, ki skriva nekdanje skalnato gnezdo proslugega srednjeveškega kla-tiviteza Erazma Predjamskega — grad Luknjo — in kot potok Prečna že ob izviru žrtvuje svojo silo novomeški elektrarni. Do objema s potuhnjeno Krko ji premeša vodo še stara žaga ob pričetku luknjiške soteske in zastavlja njeno pot mogočen mlin pod otožnimi ostanki nekdanje zaloške graščine. Pred tri sto leti je imela Prečna mnogo več opravka. Gonila je sedem koles, redila je sedem družin in skrbela je za sedem vasi. Marljivo so drobili podjetni mlinarji trdo žito v mehko moko, še bolj pridno pa so natepali njihovi otroci belo pogačo, ki jo je v onih časih sicer uživala le gospoda po gradovih in mestih. Skozi leta in desetletja, podnevi in ponoči, ob deževju in ob suši so šumeli jezovi, so se vrtela kolesa in se stresala sita. Cez noč pa — kot bi odrezal! — je vse to prenehalo, od Luknje do Krke je zavladala svečana tišina, ki jo je motil le zategli žvižg ptice roparice in razburjeno prerekanje osuplih mlinarjev. Voda je upadla najmanj za pol metra, obstala je za jezovi in zdaj še tista polzi med razpokami ln presledki škrbastih krotilcev njene volje. Kmalu bo struga le še kup blata. Kje je vzrok? Kaj storiti? Pred tremi dnevi je še deževalo. In kako! Zbrali so se vsi mlinarji od zaloškega debeluha do prečenske prekle, vsi stari in mladi in dolgi in kratki mo-karji gori pri luknjiškem Candraževcu ob izviru in žalostno strmeli v votla skalnata usta, ki so se kar čez noč raztegnila in le po kapljicah oddajala vodo, o kateri so mislili, da je ne more nikdar zmanjkati. Mozgali so in tuhtali, vsak je uganil svoje, vsi vkup pa nič. Slednjič so poslali mladega Cefidlja čez hrib v Vr-hovo pri Goriški vasi pogledat, če niso morda tam kmetje zajezili vodo in Jo speljali po polju. Čez dobro uro se je fant vrnil s poročilom, da se onstran brega ni nič i ljudstvu, da pomeni biti dobro priprav-I ljen na vse največji strah za kakršnega koli napadalca. ljudska univerza v novem mestu Po Izredno dobro uspelem predavanju o Simonu Gregorčiču, »goriškem slavčku«, ki ga je imel v sredo 21. novembra prof. Karel Bačer v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete — predavanje je poslušalo 314 ljudi, od teh 173 odraslih, med katerimi smo opazili tudi predstavnike OK, OLO, OO OF, MO OF itd., poleg lepega števila nameščencev in delavcev — lahko trdimo, da je tudi letos Ljudska univerza že prebila led in znova začela uspešno opravljati svoje izobraževalno delo. Prihodnje predavanje bo v sredo 5. decembra v dvorani Doma JA v Sokolski ulici. Predaval bo prof. Steh o potovanjih po svetovnih oceanih. Zanimivo predavanje tovariša profesorja Ste-ha, bivšega oficirja trgovske mornarice, bo prav gotovo spet privabilo množico poslušalcev. — Odbor je pripravil tudi že vrsto drugih zanimivih predavanj. Potrebno pa bi bilo, da društva in organizacije upoštevajo, da so se ljudje navadili na predavanja Ljudske univerze, ki so zdaj že drugo leto vsako sredo Zato naj bi ob sredah zvečer ne bilo v mestu drugih konferenc, prireditev ali večjih sestankov, tako da bo udeležba na predavanjih Ljudske uni-: verze prav vsakomur omogočena. ISKI M L I VIKTOR PIRNAT spremenilo in da požira zemlja vodo kot vedno. Kam neki teče? Pritiskali so ušesa na vlažne pečine in prisluškovali ob razpokah, trkali po skalah, preiskali vso okolico, če si voda ni morda poiskala drugega izhoda. Nič. Človek bi obupali Pa Jo s to novico mahneta v grad domači mlinar šepasti Candraževec in Žagar Smrke, ki je, kadar bi bil rad kaj posebno hitro povedal, jecljal, kot bi kure koruzo zobale. Nestrpno so ostali čakali na njun povratek, ki se je precej zavlekel, ker je graščak šele po dolgem zasliševanju spoznal, za kaj gre. Candraževec je ves čas dolžil staro kokošarico Anco, da je ona to »naredila«. Smrke pa od same vneme ni spravil nič iz sebe. Nazadnje pa sta se možaka le vrnila z dobrim svetom in nabito puško. Moško se je postavil Smrke pred ustje, pomeril vanje in sprožil. »Lunk, lunk, lunk, žlok, žlok..« je zagodrnjalo nekaj v žrelu in pocedila se je voda — rdeča in gosta ... »Samega vraga si ustrelil, ko je tiščal izvirek«, se je oglasil preplašen starec z brega. »O sveta nebesa, kri, kril« so se čuli glasovi. Ženske, ki tudi tam niso smele manjkati, so zajokale, otroci zacvilili, možje plaho zrli drug po drugem in se skrivaj križali. Voda pa je silila na dan vedno hitreje, vedno močneje, še zmeraj gosta in rdeča. Groza grozanska, kaj bo?! »Strah ima pa res velike oči!«, se je zakrohotal graščak, zroč v prepadene obraze. Tudi njega je prignala radovednost dol. »Kaj imate v glavi otrobe namesto možganov, ve sive vreče? Zlodja ste ustrelili, kaj ne? Pa še veli- Iz št. Jerneja nam pišejo V preteklih dneh sta bila v St. Jerneju dva roditeljska sestanka za starše učencev v nižji gimnaziji in osnovni šoli; oba sta lepo uspela. Ravnatelj šole je v uvodnih besedah obrazložil številna vprašanja, ki zanimajo šolo in dom ter izrazil upanje, da bo poslej povezava s starši še bolj čvrsta. Oglašale so se tudi tov. učiteljice, ki so dale staršem precej dobrih nasvetov. V živahno razpravljanje so posegali seveda tudi starši, ki pozdravljajo tako uspele sestanke. Za predsednika SKUD »Brata Pir-kovič« je bil izvoljen delavni član tov. Slavko Hudoklin, znan igralec Sent-jernejskega odra. Odprta je gospodinjska šola, ki si ie lani pridobila s svojim dobrim načrtom sloves po vsej Sloveniji. Doslej se je prijavilo že 27 deklet, predvsem iz oddaljenejših krajev. — Kmalu bomo začeli tudi z večerno gimnazijo, za katero je med ljudmi precej zanimanja. Za Dan republike smo se pripravili z okrasitvijo poslopij in izložb. M. Volk v ovčjem hlevu Tovariš Jože Smalcelj iz Predgrađa ob Kolpi nam piše, da je 19. novembra ponoči napadel volk slabo ograjen ovčji hlev pod skednjem gospodinje Margarete Tekavc v Jelenji vasi. Volk je vdrl v hlev In zadavil dve ovci, dve ovci pa je hudo oklal. Pes, ki je bil blizu hiše priklenjen, je na vso moč lajal, ovce pa so prestrašeno blejale. To je zbudilo Tekavčevo družino, da je šla pogledat, kaj se v hlevu dogaja. Volk je nato zbežal iz hleva brez plena. Medtem ko je volk v hlevu davil ovce, se je iz hleva rešila koza in zbežala med sosedne hiše in si tako rešila kožo pred nevarnimi čekani kosmatega mesarja. Volčja nadlega postaja v Beli krajini precej predrzna. Pretekli teden smo poročali, da sta se dva volka pojavila sredi belega dneva na predgraj-skih njivah, tokrat pa je volčja mrcina že kar vdrla v hlev in mesarila med živino. Lovce v naših krajih čaka v tej zimi dovolj hvaležnega delal Stran 5 N ARJI kega, ko ste imeli toliko opravka in skrbi zaradi te uboge ilovice, ki se Je nabrala znotraj in zamašila iztok! — To je peklenska kri, ki vam zdaj barva vodo! Premislite malo, možaki, premislite in pamet!« Obrnil se je proti gradu, mlinarji pa so še venomer zmajevali z glavami in nejeverno zrli v žrelo, ki je spet bruhalo vodo kot v prejšnjih časih, le da je bila še malo kalna. Peklenska kri se pač ni še povsem razgubila. »Meni se pa le zdi, da je bila to stara Anca«, je modroval šepasti Candraževec, »še nocoj pojdem pogledat, če ni kje obvezana!« In odzibal se je v mlin, da odpre zatvornico, ker vode se je bilo nabralo že več ko dovolj. Viktor Pirnat SAJETOVA KNJIGA O BELOGARDIZMU JE IZŠLA V torek, 27. novembra, je izšlo dolgo pričakovano delo Francka Sun ta »Rclo-gardizem« (I. del obširnejšega dela »Zločin nad domovino«). Knjiga, napisana na podlagi izvirnih dokumentov, je prepričljiv dokaz sramotnega izdajstva slovenske klerofašistične reakcije nad našim ljudstvom. Posebno na Dolenjskem, kjer se je večji del duhovščine že v prvih mesecih prihoda okupatorjev tesno povezal s krvniki slovenskega naroda, bo Sajetova knjiga obudila ljudem spomine na težke dneve okupacije, hkrati pa na zgodovinski pomen Osvobodilne fronte, ki je pod vodstvom naše Partije pokazala ljudstvu pot k svobodi in ga z edinstveno revolucijo pripeljala v najveličastnejše obdobje naše zgodovine. Pred vsem svetom pa bo Sajetova knjiga znova razkrinkala najpodlejše namene izdajalcev našega naroda, ki so pod krinko »obrambe vere in cerkve« postali klavci našega ljudstva. Ker Je izšla knjiga v sorazmerno nizki nakladi, priporočamo vse interesentom, da si knjigo v najbližji knjigarni čimprej kupijo. PLANINA NAD SEMlCEM Večkrat smo se že kar veselo oglasili in pokazali naše uspehe In težave, ki nam jih seveda tudi ne manjka. Težave nam pov/.ro čajo tudi slabi ljudje, če ne drugače, pa s tatvinami premoženja n« državnem posestvu. Ukradena nam Je bila živina kar li hlevov, Izginilo Je tudi večje število verig za privezovanje živine kar sredi belega dneva, ukradena pa Je bila tudi cela konjska oprema Tatovi so odnesli tudi teJtZHi plug. — l»o odkriti tatvini smo spoznali, da si želijo tujega blaga celo taki ljudje, ki Imajo vsega sami dovolj tlutnn. K ukor so htll kaznovani tatovi naše živine, tako. upamo, bodo prejel! zasluh-ue ka/.nl tudi tatovi ostalega premoženja državnega posestva. J. K. Vedno več daljnovodov prenaša električno energijo po domovini - tudi nase vasi Jo dobivajo v čedalje večji meri. Industrializacija ln elektrifikacija - to je boj za socializem MNOGI JEDO GLINO Mnogo ljudi uživa tudi glino, vendai ne vselej iz giladu. Glino uživajo iz na gona, ki jih sili, da iščejo rudnine, potrebne telesu prav tako kakor vitamini-Baje ni vselej le nemarnost, če otrok nosi v usta pesek: tudi tu lahko pride do izraza skriti glad po rudninah. V večini primerov je pa uživanje gline le ohupen, blazen poskus, da hi sestradani ilovek pregnal glad. Nekateri afriški domačini uživajo nagonsko redno belo ilovico, ki vsebuje mnogo organskih pri mesi. Noseče žene nekaterih vzhodnoin-dijskih in afriških plemen sežigajo bilke in listje, nakar uživajo pepel, kar e zelo modro; organizem bodoče matere potrebuje določene rudninske snovi. Pepel vsebuje apno, potrebno za rast kosti otroka in za ohranitev zob odraslih. Indijanci uživajo pepel redno kot začimbo. Tudi v Tasmaniji uporabljajo pepel kot začimbo. George Catlin, ki je naslikal nešteto indijanskih portretov, se je aeznanil z nekaterimi Indijanci, ki niso jedli nič drugega kakor po funt zemlje na dan... 0 uživanju zemlje je bilo že marsikaj napisanega. Čeprav je zemlja v rabi kot >dieta< le pri najbolj primitivnih narodih, vendar je ne uživajo le divjaki 2e Hlppokrates je priporočal uživanje gline kol zdravilo pri ženskih boleznih. Kitajci uživajo glino kot protistrup pri ztfetrnpljenju z opijem. Baje naletimo na uživalce zemlje med vsemi civiliziranimi narodi, zlasti med stradajočimi ljudmi in nosečimi ženami. V Južni Ameriki so opazovali Se v novejšem času pogosto črnce in revne belce Ppi uživanju zemje. IZUMIRANJE VELIKIH SESAVCEV Človek je preizkusil že vse. kaj je užitno ln kaj ne; želodec ga nenehno opozarja nase ter opominja naj išče hrano. Ko je človeštvo Še preživljalo svojo lovsko dobo, je človek pobijal brez usmiljenja velike eesavce — v gonji za hrano. Čeprav v splošnem sodimo, da so nekatere živali izumrle zaradi spremem be podnebnih razmer jn življenjskih pogojev, vendar je tudi človek mnogo pri-pogomel, da so nekatere živali postale redke. Nekateri mislijo, da bi tudi živali, ki jih zdaj imenujemo >domače<, doletela najbrž ista usoda kakor mastodonta, če bi jih človek ne udomačil (govedo). Rizona so v Ameriki pokončali v gonji za mesno hrano. — Brillat-Savarin je dejal, da je usoda naroda odvisna od njegove hrane Želodec igra v Človeški zgodovini izredno pomembno vlogo, čeprav se tega pogosto ne zavedamo — Ko bi se v Evropi ne razširil krompir, bi se človeško zgodovina razvijala povsem drugače. Tako bi tudi Velika Britanija ne mogla priti do svoje svetovne moči. Znan je Voltaireov rek, da je usoda naroda pogosto odvisna od ministrove dobre prebave. V resnici je v nekaterih usodnih trenutkih bolan želodec preusmeril zgo dovino. Tako je Napoleon pred bitko pri Leipzigu pojedeU koštrunovo pleče, polnjeno s čebulo; po tem kosilu je postal len, da ni mogel misliti in odločno ukrepati. Napravil je nekaj taktičnih napak in izgubil bitko. ZGODOVINA IN SLADKOR Ključ zgodovine zahodnoindijskih otov kov je —sladkor. Ko Spanci niso našli na otokih zlato, jih otoki niso več zanimali. Za njimi so prišli Angleži in Fran cozi. Sladkorni trs izhaja iz Indije Ui velik pomen je dobil šele, ko so ga za-čeli gojiti na zahodnoindijskih otokih. Pridelovanje so zelo pospeševali; za delo so začeli dovažati črnce, sužnje. Ko so se črnci kot sužnji dobro obnesli, so jih začeli dovažati tudi v Ameriko, kjer je pozneje zaradi suženjskega zaposlovanja izbruhnila državljanska vojna. Po vojni s Francozi je imela Anglija v rokah veČino adutov, ko je serlla k mi rovnim pogajanjem Ko je prišlo do razprave o delitvi ozemelj, je bila Angle Žem prepuščena izbira: vzeli bi si lahko vso pusto Kanado ali otok Quadelup, ki meri le 668 kvadratnih milj. Na tem otoku je uspeval sladkorni tra. Angleži bi se odločili za otok in njegov sladkor, ko bi ne bjlo Benjamina Franklina, ki se ni dal premoliti z visoko ceno sladkorja ter je pregovoril Angleže, naj vzamejo raje Kanado. — Med napoleonskimi vojnami je angleška mornarica preprečila uvoz sladkorja t Francijo Napoleon je velel botanikom, oaj goje sladkorno peso, M fe sčasoma povsem Izpodrinila sladkorni trs. Tako se je celinska Evropa oprostila odvisnosti od Zahodne Indije. Zahodnoindijski otoki 60 izgubili svoj pomen in Žarišče zgodovinskega razvoja se je premaknilo drugam. ZAČIMBE IN ZGODOVINSKI RAZVOJ Se večji pomen v svetovni zgodovini so imele začimbe .. V 15. stoletju v Evropi niso še poznali hladilnikov, zato so se jim pa zdele začimbe nujno potreb-ne za konserviranje Živil. Krištof Kolumb se nI odpravil na slovito morsko pot, da odkrije Ameriko, temveč, da najde novo, varno po!, prosto morskih razbojnikov, do Indije, domovine začimb, V začetku 17. stoletja je bila trgovina z Indijo po večini v rokah Nizozemcev. Velik del te trgovine je vsebovala prodaja začimb Angležem, ki so potrebovali začimbe predvsem za meso in druga živila. Nizo zemci so se uračunali, ker so zaradi svo jega monopolnega položaja navijali pre tirane cene za uvoženo blago Posledica je bila ustanovitev Britanske vzhodno indijske družbe z državnim monopolom Ustanovitev te družbe v resnici pomeni začetek britanskega imperija. Tako vidimo, da so imele začimbe, ki jih dan rkines prav lahko pogrešamo, nekdaj lxi reden pomen za razvoj svetovne zgodovine. HRANA IN SVETOVNA ZGODOVINA Nešteto primerov je, ko je hrana ob likovala svetovno zgodovino. Nekdo je de|al, da je svetovna zgodovina pravzaprav zgodovina človeške hrane. Nekatere rase so bojevite in živahne, druge slabe in mehkužne, kar je vpliv prehrane. Hrana vpliva na narodni značaj. V zgodovini je mnogo primerov, da so civilizirane države z lepo razvitim [Hilje-delstvom propadle. Narodi, ki so živeli na bogatin ozemljih in ki jim ni bilo več treba stradati, so se pomehkužili. Želodec ni bil prazen in ni več vzpodbujal k delavnosti, razmišljanju in boju. Pri spopadu z bolj žilavim nasprotnikom, narodom, ki je bil vajen sparlanskega življenja, je bogat, pomehkužen natod propadel. Dandanes mnogo govorimo o hrani, o dognanjih živilskih strokovnjakov, o živilski kemiji itd. Ko bi se ozirali na vse nasvete, kaj naj jemo in česa ne, če bi mislili neprestano na število kalorij in vitamine, bi morali jesti le pred komisijo strokovnjakov, da bi se s Pim ne pregrešili. Naši predniki niso vedeli nič o vsem tem, vendar ljudje niso izumrli. Ravnali so se po nagonu in niso poznali prebavnih motenj in bolezni prebavil. Vendar s tem ni rečeno, da se nam ni Ireba ozirati na sodobna dognanja o brani, hranilnih snoveh, vitaminih, rudninah in fermenlih ter hormonih, Glavno pa je, da je hrana Čim bolj preprosta, naravna in zadostna; hrana je dobra, ko nnm res tekne ter se čutimo po nji zdravi in okrepčani Spričo tak^iu« hrane nam ni Ireba mnogo modrovati jn ko smo siti, nas niti ne zanima, kaj so kalorije. Sji SVET ZA LOKALNO INDUSTRIJO IN OBRT PRI OLO TREBNJE Pozdravljamo 29. november DAN RfcPUBLIKE ZADRUŽNO j „POSREDNIŠTVO" I ČESTITA v imenu vseh svojih podjetij ljudstvu trebanjskega okraja k 29. NOVEMBRU SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE pri Okrajni zvezi kmetijskih zadrug v NOVEM MESTU Čestitamo graditeljem socializma k prazniku republike ZIDAR DRŽAVNO TRGOVSKO PODJETJE 1 NA DEBELO - EN GROS NOVO MESTO Glavni trj» 3 — Telefon 158 " Samotnih peči Novo mesto Kočevje * čestitamo vsem delovnim kolektivom in ljudstvu Bele krajine k 29. novembru DNEVU REPUBLIKE lesna industrija »ZORA« ČRNOMELJ Pozdravljamo naš veliki praznik 29 • november KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE in podjetja: ključavničarstvo, kleparstvo, mizarstvo, mesarija, čevljarstvo, sedlarstvo, žensko krojaštvo, moško krojaštvo, ekonomija, kovaštvo, komunalna podjetja, pekarije, menza, kino. pleskarska delavnica, brivnica frizerski salon. — Želijo delovnim ljudem Kočevja novih uspehovl Trgovsko podjetje »VELETRGOVINA« IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII TREBNJE NUDI DRŽAVNIM IN ZADRUŽNIM TRGOVINAM NAJRAZLIČNEJŠE BLAGO PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH Graditeljem socializma čestitajo k dnevu republike MESTNA PODJETJA ČRNOMELJ Čevljarsko podjetje TREBNJE Čestitamo vsem graditeljem socializma! DRŽAVNO TRGOVSKO PODJETJE fJkminl magazin Ketterie LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE >—\ *«u.......... V NOVEN MESTU X 7 TRGOVSKO PODJETJE „Slovemjaspoit" NOVO MESTO GLAVNI TRG Telefon 52 NUDI VELIKO IZBIRO telovadnega orodja. Športnih predmetov, oblačil, smučarskih in planinskih čevljev ter bogato izbiro manufak-turnega in konfekcij snega blaga! Obiščite nas - oglejte si našo izbiro t KOLEKTIV EKSTILNE TOVARNE ŽELI VSEM DOBRONAMERNIM BRALCEM DOLENJSKEGA LISTA USPhŠNO BORBO ZA DOSEGO NOVIH USPEHOV OB PRAZNIKU 29. novembra OKRAJNO REMONTNO PODJETJE » « REMONT TREBNJE Pozdravlja ob DNEVU REPUBLIKE vse delovne kolektive trebanjskega okraja in vse graditelje socializma 1 PO VEČLETNEM PREKINJENEM DELU JE LETOS ZAČELA OBRATOVATI OKRAJNA OPEKARNA » PREČIVA « NUDI VAM PRVOVRSTNO Z1D10 OPEKO PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH O K It Al K A OPEKARNA "PREČNA« PRI NOVEN MESTU POŠTNI NASLOV: NOVO MESTO, CLAVNI TRG 12, TEL. 3 Čestitamo vsem delovnim kolektivom novomeSkega okraja k dnevu republike! Okrajno avtoprevozniško podjetje Novo mesto I UPRAVNI ODBOR SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA I IONIR NOVO MESTO Izpolnili smo letno nalogo in zadostili obvezi, ki jo je sprejel Delavski svet podjetja. — Našim požrtvovalnim gradbincem in delavcem stranskih obratov prav iskreno čestitamo k prazniku republike! čevljarsko podjetje VELIKA LOKA pri Trebnjem Naj živi 29. ncveinbet praznik bratstva in edinstva narodov Jugoslavije! OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV V KOČEVJU Vsem delovnim kolektivom želimo ob letošnjem prazniku republiki: nove uspehe in zmage v graditvi socialističnega gospodarstva Okrajno avtoprevozniško podjetje — Kočevje OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG ČRNOMELJ ČESTITA VSEM ZADRUŽNIKOM BELE KRAJINE B ■ : MESTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTUE SLOVENIJE ZA NOVO MESTO IN MESTNI ODBOR OF česiita prebivalcem Novega mesta 29. november — Dan republike! S skupnimi močmi nadaljujmo obnovo našega mesta! V borbi za pomladitev partizanskega Novega mesta strnimo vse sile. — Doseženi uspehi naj nam kažejo pot v bodočnost! 5 RUDARJI V KRMELjU čestitajo vsem rudar/em Slovenije k prazniku republike KRMELJSKI RUDARJI S Titom v borbi — s Titom v zmagi! LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE KOČEVJE čestita vsem delovnim kolektivom 1 ■ 29. november ■ ■ ■ u ! POZDRAVLJAMO 29. NOVEMBER, ■ dan rojstva nove Jugoslavije, praznik vseh jugoslovanskih narodov, ki pod Titovim vodstvom ustvarjajo srečno d o m o v i ti o svobodnih ljudil 1 j Oktojnl komik 9i9S * Okra/ni j odbor osvobodilne fronfe 8 M 8 ■ : Vsem članom ZB, ljudski oblasti in političnim organizacijam Čestita ob 29. NOVEMBRU OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV IN NOV V NOVEM MESTU I ■ ■ ■ ■ ■ DELOVNIM LJUDEM OKRA IA TREBN/E ČESTITAMO K 29. NOVEMBRU m u m m m m a a Okrnlni Ifiutski otlbct ■ ■ ■ ■ : ■ ■ ■ : OB DNEVU REPUBLIKE Čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo mnogo uspeha pri dviganju socialističnega gospodarstva OKRAJNI KOMITE KPS ČRNOMELJ ^^^^^^ ■ ■ ■ ČESTITAMO ] K 29. nifUJElTlBRU [ DEtiOLiriEmiJ [i3UD5IUU j nBUOmEŠKEBR BKRFiafl S lilorn v soclali&emi OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO H DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELAVCEM, KMETOM IN LJUDSKI INTELIGENCI KOČEVSKEGA OKRAJA J OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE i Vsem zadružnikom v Metliki in njeni okolici čestita ob dnevu republike KMETIJSKA ZADRUGA V METLIKI Z razSiritvijo zadružne misli se trudimo za dvig kmetijske proizvodnje OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG u Kvtcitiu POZDRAVLJA 29. NOVEMBER, | PRAZNIK EDINSTVA IN BRATSTVA VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOVI Pozdravljamo 29. državni praznik nove Titove Jugoslavije in čestitamo ljudstvu Bele 0 |£ RAJNI krajine v borbi za srečno socta-1 t ti n C i/ t listično domovino t L J U D 3 KI ODBOR ČRNOMELJ i Pozdravljamo dan republike in čestitamo ril/n a ijui delovnemu ljudstvu okraja Kočevje k dose-UrvnAJnl danjem zmagam v borbi za socialistično KOMITE Jugoslavijo I j KPS KOČEVJE Vsem krajevnim Zvezam borcev NOV okraja TREBNJE čestitamo ob državnem prazniku 29. novembru, pozdravljamo njihove dosedanje uspehe in jim Želimo novih zmag v utrjevanju bratstva in edinstva naših narodovi Okrajni odbor Zveze borcev NOV Trebnje Ob Dnevu republike pozdravljamo zadružnike trebanjskega okraja In Želimo vsem kmečkim delovnim zadrugam novih uspehov v nadaljnjem delu za socialistično vas! ZADRUŽNI SKLAD, TREBNJE Vsem kmetijskim zadrugam okraja Trebnje in njihovim članom čestitamo ob državnem prazniku — 29. novembru! Okrajna zveza kmetijskih zadrug TREBNJE s svojim posredništvom j j Okrajni vćhvtCl tcriemeli 1 ■ S Vsem članom Osvobodilne fronfe v Beli krajini čestitamo ob Dnevu republike 29. november m Pozdravljamo dan republike 29. november Okrajni sindikalni svet Trebnje i OB DNEVU REPUBLIKE B ■ pozdravljamo vse delovne ljudi naše domovine! B B B : Zdraviliško in gostinsko podjetje ŠMARJEŠKE TOPLICE : a B OKRAJNI KOMITE KPS TREBNJE čestitamo k 29. novembru vsem graditeljem socializma in pozdravljamo dan republike! OKRAJNI ODBOR OF TREBNJE OKRAJNI ODBORZB NOV ČRNOMELJ o Članom organizacije toitHa k oramlko REPUBLIKE, dnom nalaga bralstva In edlnstval B B B B SVET ZA LOKALNO INDUSTRIJO IN OBRT j V ČRNOMLJU čestita ob prazniku republike 29. novembru delovnim kolektivom vseh lokalnih podjetij in vsem ohrinikom k dosedanjim uspehom ter jim želi novih zmag v borbi za socialistično skupnost FLRJ! B B ■ m... m......p.*..-J .ii 1943 29. 10 mm m NOVEMBER 1951 K največjemu prazniku socialistične domovine čestitajo prebivalcem mesta, Mestnemu ljudskemu odboru in vsem graditeljem socializma t Mestni delovni kolektivi Ind u s t r i j a. Industrija perila Glavni trg 12 - telefon 3 Industrija čevljev Ljubljanska c. 28 - Telefon 173 T k a I u ni c a Glavni trg 12 - Telefon 3 NOVO Komunalna podjetja Vodovod Partizanski trg 1 - Telefon 176 Uprava mestnih nepremičnin Trdinova 22 - Telefon 172 Klavniea Zagrebška cesta 2 Remont Sokolska cest* 1 - Telefon 5 Park Sokolska cesta 1 - Telefon 5 Čistilnica in pralnica Partizanski trg 9 KinO Partizanski trg 9 Javno kopališče Partizanski trg 9 Pogreb Trdinova cesta 22 - Telefon 172 Poverjeništvo za lokalno gospodarstvo Trdinova cesta 22 - Telefon 172 Knjigovodski center komunalnih in gostinskih podjetij Sokolska ulica 1 - Telefon 5 I fft «Jrl f "5 3 V v F« W , 1 Knjigovodski center obrtno - industrijskih podjetij Glavni trg 12 - Telefon 59 Trgovska podjetja Manufaktura Glavni trg 29 Specerija Poslovalnica 1, Sokolska ul.2 Poslovalnica 2, Zagrebška c. 13 Mesarija Trdinova 22 Ljubljanska 2 MESTO , V3 ; ^ A Obrtna podjetja Mizarstvo • Tapetništvo • Kolarstvo • Sodarstvo Ljublianska cesta 28 - Telefon 101 Popravijalnlca Čevljev Ljubljanska cesta 28 - Telefon 173 Pekarija Glavni trg IO, Seidlova 1 Elektro-tehnično podjetje Glavni trg 30 Vodovodno-inštalacijsko podjetje Partizanski irg 1 - Telefon 176 Kovinarska in kleparska delavnica Šukljetova 16 - Telefon 156 Kovačija in podkoVStvO Zagrebška cesta 3 Prevozništvo in javna tehtnica Zagrebška cesta 5 - Telefon 123 Vrtnarija Ločenska cesta, Bršljin Krojač Glavni trg 17 Šivilje Glavni trg 3 Radiocenter Glavni trg 27 KamnOSeŠtvO Gerdešičeva cesta 6 Krožna Žaga Glavni trg 12 - Telefon 59 Gostinska podjetja Hotel »Metropol« Titov trg 2 - Telefon 47 Hotel »Kandija« Zagrebška cesta 2 - Telefon 10 Gostilna »Gorjanci« Sokolska cesta 1 - Telefon 5 Kavarna Glavni trg 11 - Telefon 16 Otroška restavracija Glavni trg 14 Bife Dilančeva cesta 1 Prebivalcem Novega mesta, delavcem in nameščencem vseh mestnih podjetij čestita k državnemu prazniku NOVEMBRA Mestni ljudski odbor