LJUBLJANSKI ČASNIK. St. 92. Ttorih IS. Mjistopada. 1SS1. „Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden leta 1 gold. 30 kraje. Za polletn 3 gold. 30 kraje., za četert leta len dvakrat, in sicer vtor.k in pct.k. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold , za četert i PT, Ja^Jl"a kraje. — Vsaka cesarska posta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. Vradni tlel* C. k. okrajno poglavarstvo v Trebnem je z noto od 29. pr. m. št. 9176 v občinah Selo, Primskovo in Zagradcu nabranih 5 gold. 9 kr. za nesrečne pogorele Ižance sem poslalo. To se z živo zahvalo dobrotnikom sploh naznani, da se je zgorej imenovani znesek ob enem na odločeno mesto odrajtal. Ljubljana 12. novembra 1851. C. k. okrajni poglavar. Gospod Gustav Haimann, tergovec v Ljubljani mi je vročil......25 gold. in potem tudi gospod dr. Ivan Ahačič v Ljubljani......25 „ skupej ... 50 „ s pristavkom, da naj jih med tiste razdelim, ki so v poslednji povodnji škodo terpeli. Ker imenovanima gospodoma za ti milodar dolžno hvalo izrečem in za daljne milodare prosim, še pristavim, da se je zgoraj imenovani milodar Andreju Malenšeku, mlinarju iz Tacna, kterega je povodenj naj huji zadela, vročil. V Ljubljani 14. novembra 1851. C. k. okrajni poglavar. Nevradni tlel. Kaj Vodnik od nas Slovcncov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Konec.) Kristjani pa rimske šege so jeli s časam nemške čerke imeti, katere so menihi srednih časov znajdli in po podobi latinskih zarobili. Zatorej dan današnji pišejo Pemci, Poljci in Lužicarji z nemškimi čerkami. Krajnci so pisali po glagolitsko notri do 16. stoletja. Okoli leta 1550 je začel Primaž Truber z latinskimi čerkami pisati. On je bil rojen Krajnec iz vasi Itašica pod Trojakam na Dolenski strani v Kocianski fari; je postal mašnik in s časam korar v Ljubljani. Je prestavil na krajnsko Psalme Davidove in Novi Testament; tudi je pridige in duhovne pisma pisal. Alj ker je bil luteransko vero učiti začel, so ga iz dežele v nemški rajh pregnali. Od tega časa Krajnci po latinskim abc pišejo kakor tudi Hrovatje, Dalmatinci in sploh vsi Slovenci, ki so bliži Laške dežele. Ob časi Primaža Truberja je več druzih Krajncov bukve z latinskimi čerkami pisalo. Kar je bilo luterških bukev, so bile na Nemškim v Vitenbergi natisnjene. Med temi je Sveto Piemo ali Biblia pretol-mačena od Jurja Dalmatina natisnjena v leti 1584. Ker ta Biblia na strani take napise ima, kateri so Rimskimu Papežu in katolškim naukam zoperni, je bila ljudem prepovedana, iz rok odvzeta; ino sedaj malo takih bukev najdemo v rokah učenih mož. Ta biblia tudi ni taka, kakoršna ima biti po sklepih cerkve niga zbora v Tridenti. Adam Bohorič je dal na dan gramatiko za krajnski jezik v leti 1584. Do sedaj se že malo takih bukev najde; vender jih imamo za nauk, de iz njih zvemo, kako so naši stari predniki pisali, jezik čistili, in podučili, kako bi se unanji izučili, naš jezik govoriti.Tudi ta gramatika je bila prepovedana, ker ona nekaj katolškimu uku zopernih podukov ima v predgovoru. Namesti te gramatike je dal na svitlo eno drugo perpušeno od višjih Pater Hipolit, kapucinar v leti 1715, natisnjeno v Ljubljani. Bohoričeva gramatika se je razgubila, Hi politova je premalo med ljudi prišla. Sleherni pisavec je krajnsko pisal, kakor se mu je zdelo; nobeden ni gledal na stanovitno vižo, vstavo ali red. Pisarji poprejšniga stoletja so se dosti deržali po Bohoriču, ali v sedajnim stoletji so rili naprej, in s krajnskim pisanjem delali, kakor prešič z meliam. Oče Marka, minih bosih Avguštinarjev klo-štra na Dunajski cesti, v Ljubljani rojen pred mestam, vidijoč to nadlogo, je pisal novo gra matiko v letu 1768. On je imel v bukviši tega kloštra Bohoričovo in Hipolitovo gramatiko; vunder drugači je napravil svojo, jo na dan dal, in rekel: de do njegovih časov še nobene krajnske gramatike ni bilo. Alj potle smo zvedili, de on je imel poprejšne gramatike; — zatorej naj gleda sam gori, kako si je upal neresnico govoriti in pisati. Očetu Marku smo vunder hvaležni za več reči. On je spet branje med ljudmi razširil; od trideset let se je skoro vsak pastir in pa-starica brati naučila. Dosti bukev je med ljudi dal, jezik sem ter tje v bukvah očistil, omečil in lepši perrezal. Alj nektere reči za stopnim niso dopadle; on je namreč stare mejnike brez vzroke prestavil; od starih gramatik odstopil, pisal kakor Ljubljanski predmest-nani govore; ni gledal na čistiši jezik PoJan-cov,in dalječ od Nemcov stoječih starih krajn-skih zarodov. On je preveč nemčoval, na-mest de bi bil slovenil. V nekterih besedah je brez potrebe hromatil, v druzih pa premalo unajne Slovence čislal, kar je lahko ino treba. Eden njegovih jogrov spozna, de se je dosti od njega naučil; vunder sedaj vidi, de je potrebno tudi stare gramatikarje poslušati, kteri so pred njim pisali. Od tod pride, de oče Marka pri nas nobe-niga nima, ki bi se po njem popolnim deržal; prestavljavci sv. pisma ino drugi učeni od njegove viže odstopajo, in se bližajo starišim pisarjem v jeziku in pisanji. Iz tega sklenem, de bi dobro bilo skorej eno gramatiko in besediše viditi, v kterih bi se krajnski jezik v svoji čistosti najdel, stari mejnik le iz potrebe prestavil, govor po tih naukih perrezal, kakor so ga druzih jezikov učeni lepotill, in se nič nezapletalo, temuč iz-rekovanje, za ušesa, pismo in za pesem pri-lično naredilo. Telegraf ali daljuopisnik. (Iz Novic leta 1850.) Večkrat se primeri, de človek želi kakšno imenitno prigodbo naglo v daljne kraje na znanje dati, ali jo iz daljnih krajev hitro zve-diti. Kar posamesni človek želi, želijo tudi vladarstva ali regirenge, kterim je velikrat silno veliko na tem ležeče, de se imenitne dogodbe hitro sem ter tje oznanujejo. Že v nekdanjih časih so tedaj ljudje poskušali kakšno pripravo znajti, de bi se tako oznanovanje v daljne kraje zamoglo naglo zgoditi. Če stare bukve prebirajo, že najdemo dolgo pred Krist. rojstvam, de so stari Greki in Rimci take priprave imeli, s kterimi se od eniga kraja do druziga oznanila pošiljali. V ta namen so prižigali ognje na hribih, so trobili v rogove ali druge trobila, in tako je pervi trobentar drugimu, drugi tretjimu in tako dalje oznanil novico. Napravili so tudi po hribih na visocih kolih rante ali preklje, ktere so se na več krajev verteti dale, tako de so iz tega vertenja mnogoverstne znamnja postale, ktere so čerke (ali puštobe) nadomesto-vale,ki so jih (isti poznali, ki so bili za ozna-novace na hribih postavljeni. Kakor je eden te rante postavil, tako je tudi drugi storil, in tako so šle te znamnja naprej do tistiga kraja, kamor je bilo oznanilo namenjeno. Ker so se tedej po teh in enacih napravah oznanila hitrejši kakor po pošti in po drugih potih v daljne kraje pošiljale, so imenovale že stare ljudstva tako napravo telegraf. Telegraf je tuja, gerška beseda, in se pravi, v slovensko prestavljena, daljnopisnik, za to, ker se s to napravo v daljne kraje piše. Ker* so pa tudi drugi narodi besedo „telegraf" v svoj jezik vzeli, se je tudi mi ne branimo, ker mislimo, de ni prav, ako smo prenapeti „čistniki" ali superpuristi. Naša slovenska beseda „daljnopisnik" je scer ravno tako dobra, kakor gerška »telegraf«, vunder gerške ne zaveržemo, ker se v vsih druzih jezikih tudi sliši; dovelj je tedaj, de le razumemo, kaj de pomeni. Vsakdo, ki le nekoliko prevdari gori imenovane stare telegrafe, že na pervi prevdark spozna, de te stare naprave so bile silno ne-ukretne, pomanjkljive, težavne in mnogim za-deržkam podveržene. Kakor so v vsih rečeh umne glave nove reči znajdle, tako se je zgodilo tudi s telegrafam. Umne glave so dolgo premišljevale, kako bi se nek tista čudna moč, ki je blisku enaka in ki v enim trenutku ali sekundi 60,000 milj pota stori in se električna in magnetična moč imenuje, dala za telegrafe porabiti. Že pred sto leti so začeli učeni možje na Francozkim, Angleškim in Nemškim to čudovitno moč za jošiljanje oznanil v daljne kraje poskušati, pa še le v leto 1835 do 1837 so se te skušnje tako po sreči izšle, de so začele vladarstva mnogih dežel elektromagnetične telegrafe na-pravljati. Tudi v naših krajih imamo zdej taciga telegrafa. Po tistim bakrenim (kufrenim) dralu, ki ga vidite potegnjenigana visoke kole zraven železnice ali scer velicih cesta; šviga tista čudovitna moč semtertje, ktera, kakor blisk hitra, nosi oznanila iz eniga kraja v druziga. To je elektro-magnetični telegraf, kteriga vidite v podobi, ki je današnjim »Novicam" priložena. Ker imajo Novice imenitni namen za omiko slovenskiga ljudstva skerbeti, so si že davnej prizadevale, kje kak popis tega telegrafa dobiti, ki bi prav po domače to reč razložil, in dobile so ga po dolgim iskanji v Marskih narodnih Kovinah. Po tem popisu bojo tudi Novice svoj popis vravnale in tu in tam še kakšno razjasnjenje pristavile. V na-tanjčno in učeno razlago elektro-magnetičniga telegrafa se ne moremo spušati,ker bi takšne razlage vsi tisti bravci ne razumeli, ki niso popolnama učeni naravoslovci in kterim niste elektrika in magnetika znani. Naš namen je le: napravo telegrafa tako razložiti, de jo bo v stanu vsak bravec zapopasti. l)e se pa vsa-cimu človeku spodobi, to napravo saj nekoliko poznati, nam bo vsak poterdil, če zapopade: de nobena znajdba poslednjih časov ni tako imenitna, kakor ta, — in de nobena znajdba ni človeškimu umu v toliko čast, kakor ravno ta! Naš dandanašnji telegraf, kteriga drat poleg cesta vidimo , je tedej električno-magne-tični telegraf. Kaj je to: električno-magnetično? bo marsikdo naših bravcov zagodernjaf, in bo rekel, de tega ne zaslopi. Nikar se neznanih besed ne vstraši, dragi prijatel! Kmalo boš toliko razumel, kolikor ti je treba vediti,de boš saj nekoliko to čudovitno napravo zapopadel, de boš vedil, kaj se v telegrafu godi, in dc ni clo nič copernije zraven. Dve čudoviti moči ste', kteri storite, de gre oznanilo kakor blisk iz eniga kraja v druziga po dralu. Ena moč je elektrika, druga pa magnetika. Obe moči vsaki pozna, čeravno njuniga imena ni vedil. Slavni gospod profesor Robida nam je ti moči v bukvah, ki so lani v Ljubljani na svitlo prišle in se imenujejo »Naravoslovje ali Fizika" prav na domače zložil; z njegovimi besedami vam bomo ti dve čudoviti moči razložili. Poglejte pečatni vosek. Ako ga po sukni dergnete, de se ogreje, majhne listke popirja na-se potegne in jih spet spusti. Kdor suho stekleno (glažovnato)" cevko s suknam dergne, in jo potlej popirčkam ali nitkam ali slamicam bliža, vidi: kako se ti kosčiki proti cevki vzdi-gujejo in se je prijemajo; jo kmalo spet spustijo, na tla padejo, in se vnovič k bližni cevki vzdignejo. Ako ccvko dobro dergnjeno li-cain bližaš, meniš čuditi pajčine na licah. Ako te skušnje v tamni izbi delaš, vidiš iskrice med cevko in drugim telesam, in slišiš der-skanje, ako jim dergnjeno cevko bilžaš. Tudi burčen, smola, žeplo, Žida, lasje, žlahtni kamen, clo led in druge reči to storijo. Če pa glažovato kolo, (elektroslrogo, ali kakor ga kmetje imenujejo »kolovrat") z dergnenjem zlo vgreješ, se toliko ognja v steklu nabere, de iskra od njega poketajo, in če ga primeš, te hudo vdari po udih. Lejte! vse to pride od tiste moči, ktero smo v steklu zbudili, in ktera se elektrika imenuje. Vse polno je take moči in taciga ognja tudi pod neham, ki se nam v podobi bliska in strele očitno pokaže in ga zatorej tudi nebeški oginj imenujemo. Kaj ne, de ste že dolgo to moč poznali, in de le niste vedili, de se električna moč imenuje? K zbujenju spijoče elektrike panc služi le dergnjenje, temuč tudi tlačenje, kakor pri skorji; gorkota pri nekterih kamnih; raz-lopljenje pri žeplu; dotaknenje pri kotlini {kufru) in cinku, in pri druzih rečeh. Tako moč po potrebi obilno si napraviti, so učeni možje mnogoverstne naprave si zmislili, kakor je gori imenovani stekleni kolovrat, električna steklenica, ki se Lajdenska steklenica (Leidnerflasche) imenuje, Voltovi steber (Vol-tai'sche Siiule) i. t. d. Cinkovo plošo pertisnjeno h kotleni (kufre-ni), imenujejo naravoslovci Voltovo pervino, ktera pa le slabo elektriko da. Visoko učeni naravoslovec, Volta po imenu, je pa več takih pervin tako združil, de jc na cinkovo plošo položil kotleno, nakotleno je položil vlažno (mokro) sukneno plošo; na sukneno spet cinkovo, potlej kotleno, potlej sukneno in tako dalje. Tako sostavljen steber stoji med tremi steklenimi stebri. Suknene ploše se v solnati ali žeplokisani vodi namočijo, izžmejo in tako valijo , de ne stopi voda iz sukna , ktera bi po rudni ploši stala alj naprej lezla. Spodne cin-kovc ploše in zgorne kotlene ploše, se tiši kotleni drat. Kjer se drata bližata, vidiš električno iskro. Ako se hočeš prepričati moči postavljeniga stebra, pertisni eno mokro roko na cinkovi, drugo na kotleni konec stebra iz kakih 30 pervin sostavljeniga, in čutil boš derglej, kakor pri električni steklenici. — Popisani Voltovi steber pa sčasama omaguje in vso moč zgubi, torej so si naravoslovci z ne-kolikšno prenaredbo stanovitni Voltovi steber napravili. Električna moč je pa dvojna. Elektrika v steklu (glasu) zbujena, je drugačna od une v žeplu ali smoli. Ako se hočeš lega očitno zagotovili, obesi kroglice iz bezgoviga ster-žena na židanc nitke, in daj eni, kadar se je z dergnjenim steklarn dotakneš, elektriko stekla. V tem hipu boš vidil, de beži leta kroglica od stekla, — in se rada bliža elektriki žepla. Kadar se je pa žepla dotisnila, spet odleti, in od žopla beži, in tako dalje. — Ako obema kroglicama daš elektriko žepla , alj obema elektriko stekla, boš vidil, kako bežite ena od druge. Ako pa eni daš elektriko stekla , drugi pa elektriko žepla, se prijazno bližate, sprimite, in potlej mirna ena zraven druge visite. Iz tega se vidi, de je elektrika stekla drugačna, kakor žepla. Naravoslovci imenujejo pervo kladno (positive), druge pa zoperno elektriko (negative Eleklricilat ) Toliko bo mende zadosti, de vsak bravec saj nekoliko bolj električno moč pozna, ki jo je davnej v blisku, slreli i. t. d. poznal. Druga moč, ktera ima pri telegrafu opraviti, je magnetična moč. Enako čudovita moč, kakor električna, je tudi magnetična. Kakor je una od neke sterjene smole, ki se v ger-škim jeziku elektron imenuje, svoje ime dobila, tako gaje ta od neke rudnine, ktero so pred veliko sto in sto leti v mestu Magnezja v mali Azii najdli, ime magnet dobila, kjer so pri ti rudi to čudovito moč pervikrat zapazili. (Konec sledi.) Austrijansko cesarstvo. Horvaška. »Narodne novini" pišejo 8. t. m.: Današnja pošta je prinesla iz vsih strani sila žalostna oznanila o velikej povodnji,ki je mnogo škode napravila, tako na južnem Šlajarskem, na Tirolskem, kakor tudi na nckej strani Laškega. Posebno pa jc razsevdena Drava vse mostove porušila, poplavila irt izkopala tako pota, da je bilo vsako občenje poslednje dni pretergano. Iz Varazdina, kjer je Drava gotovo vse mesto poplavila, še nimamo bolj obširnih novic. Svilli ban je šel včeraj v Varazdin, da sam ogleda nesrečo in potrebno stori, da se večja nesreča obvarje. Iz doljne Posavine se še nič ne sliši, pa škode bo tudi ondi gotovo brez kraja in konca. Iz Dukevja čujemo, da je tje prinesla Sava 2. t. m. mertvega utonenca, orjaške postave v kmečkej obleki in ga na suho vergla. Med tem pa ni bilo nikogar, ki bi bil mertvo truplo na varno mesto odnesel, da bi se bilo potem po keršanskem običaju pokopalo, ampak ležalo je mertvo truplo, kjer ga je Sava pustila; po noči Sava spet narase in nesrečnega utoplenca odnese — morda k bolj miloserčnim ljudem. Za nesrečne V arazdincc se že nabirajo mi-lodari. Ko pride žalostna novica v Zagreb iz Varazdina, je odločil svilli ban iz deželne denarnice za nesrečnike 2000 gold., sam je dal 200 gold. svitla banica pa 50 gold. Tudi drugi so podpirali znamenite prineske. 4 # Opravništvo za poveslnico jugoslavensko je imelo sejo 25. oktobra pod predsedništvom gospoda Ivana Kukuljeviča. 1. Prebrali so odgovor društva kraljevskega za severne starine, ki obstoji pod predsedništvom njegovega veličanstva, danskega kralja Friderika VII. v Ivodanju (Kopenhagen), v kterem se radost izreče, da je zagrebško društvo z danskim v zvezo stopilo, da se je knjiga I. arhiva z veseljem sprejela. Ivodansko društvo nadalje priobči izvestje v poslednej seji v mestu Kristianburgu pod predsedništvom njegovega veličanstva kralja samega. Gospod Rafn tajnik društva severnih starin priloži tudi imenik tega društva. Ti odgovor jc bil s pravo radostjo pozdravljen in ob enem je bilo sklenjeno gospoda tajnika Karla Kristjana llafna, zavolj prijatel— stva, ki se iz pisma proti društvu kaže, za častnega uda v pervem občnem zboru predložiti. 2. Gospod Dragotin Simandl-Resanski, kaplan na Vranskem pri Celju na fetajarskem, s tem, da stopi v društvo, pokloni ob enem društvu stari prepis, povelje, s kterim poterdi papež Aleksander VI. vtemeljenje novo mest-janskega kapitclna, in obljubi gomilo popisati, ki se najde v gomilskej fari in o kteri narod mnogo pripoveduje. Leži pa eno uro od Vranskega na levej strani ceste v Celje. Ti dopis se je z radostjo sprejel in drago bode ravniteljstvu, ako v tem starem homcu ali gomili kdo kaj več zapazi. 3. Ud društva, gospod SujoSplaič naznani opravništvu, da gospod dr. Jak v Tkalac, kakor se iz njegovih listov vidi, meni izdati delo 0 rimskih starinah, ki so izkopane pri Sisku in o rimskih toplicah pri Varazdinu. Ker se je izdatelj na gospoda Slaiča obernul, da bi naročnike nabiral; zavolj tega prosi on društvo za podporo pri izdanju tega dela in pokaže tablo, na kterej so slike v Sisku iz ko-panih starinskih stvari. Ker se vidi iz listov gospoda Tkalca, da njegovo delo podpera namen opravništva, se gospodu Tkalcu naznani, da se društvo na 20 iztisov njegovega dela predbroji. 4. Svetovavec opravništva, gospod Mirko Bogovič Izreče pismeno, da se odreče dozdajne časti. To se z žalostjo sprejme, na njegovo mesto je izbran enoglasno gospod Maks Tire. 5. Gospod Stepan J. Verkovič piše iz Beli-grada, daje obhodil Macedonio, Tracio, Epir 1 Tesalio in daje bil naAtonskej svetej gori, kjer je starih pisem iskal. Pa žalibog da ni mogel nič zagledati v knjižnicah atonskih samostanov, ker ni imel zato potrebnega privoljenja od carigraškega patriarha; poverniv se iz Atonske gore je našel več starin po Ma-cedonii, Tracii in v samostanih epirskih; ko bo utegnil, se bode spet tje podal. Poslednjič naznani, da hoče nekoliko starin iz turških pokrajn sam v Zagreb prinesti. To pismo se z veseljem sprejme in željno se pričakujo starine, zavolj kterih se bo oprav-ništvo osebno z gospodom porazumelo. 6. Vodja društva, gospod Ivan Kukuljevič pokloni društvu sledeče rokopise: 1) Extrac-tus rerum magis memorabilium ex protocollo seu actis regnorum Croatise et Slavonise. 2) Pauli Ritter aliter Vitezovič a:quitis auratiBa-nalogia seu de Banatu Chorvatise, z več dru-zimi rokopisi. — Gospod Mihael Sabljar pokloni sliko Čaploviča; gospod Peter Konjevič iz Ivarlovca 6 starinskih posod, ki so v Her-culanumu najdene in izkopane; gospod Da-lioslav Lukšič 46 slik na gipsu vtisnjenih in 102 spominkov za numizmatiško zbirko in pečatov ruskih čarov; gospod Aleks Bakšaj 90 del za knjižnico, in gospod Vakanovič„Mar-tini Georgii Kovačič Senquicientis index realis geografico - topographicus." Vse to se je sprejelo z iskreno zahvalo, ki se bo shranilo v narodnem muzeumu. # Iz Kaniše se piše 9. novembra: Že osem dni je občenje z Horvaško in Slavonsko pre-tergano. Drava je tako narasla, da že mnogo let tako ne. Vse mostove do Maribora je pobrala. Po Dravi plavajo dile, les, mlini, hiše in tudi trupla. Kar se še nikdar ni zgodila, se je zdaj, da se je voda uderla v Čakaturn kjer je mnogo hiš in živine vzela, le nekoliko hiš še stoji. Cela poštna cesta do Varazdina je pokončana, vsi zidani mostovi so poderti, novice, ktere zvemo so žalostne, škoda velika. Avstrijanska. 66. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista prinese sledeče: Ukaz ministerstva za bogočastje in uk, 26. oktobra 1851, na vodje c. k. pravnih akademij v Zagrebu, Velikem Varadinu, vKošicah in v Požonu, s kterim se razjasnijo nektere dvombe zastran razlaganja in rabljenja več paragrafov v zaukazih4. oktobra 1850, derž. zakonik št. 380 in 381. Ker so na dan prišle dvombe zastran tega, kako gre razlagati nektere paragrafe zauka-zov 4 oktobra 1850, derž. zakonik št. 380 in 381, in kako je po njih ravnati, se dajo sledeče pravila vodjem c. k. pravnih akademij v Zagrebu, Velikem Varadinu, vKošicah in Požonu: I. Vprašalo se je: a) ali se imajo na c. k. pravnih akademijah tudi taki poslušavci pripustili, kteri ne mislijo ne v javen ured stopiti, ne učene stopnje si pridobiti, timuč poduke na pravni akademii le za svoje izobraženje rabiti hočejo: b) ali so taki poslušavci tudi dolžni očitne letne ali polletne preskušnje opravljati, in c) učni dnar plačevati. Na to se opomni: Pervič. Iz zaukazov v začetku omenjenih in iz kakovosti teh javnih učiliš, kakor tudi iz odločb, ktere zapopadejo učni redi na vse-učiliših dne I. in 8. oktobra 1850 zastran izrednih poslušavcov, se razvidi, da tudi takim poslušavcom ni žabranjeno, c. k. pravnih akademij se posluževati, kteri nečejo učb ali kolegij v kak djanski namen obiskovati,timuč le zavolj svoje lastne izomike, in da se njih stan na teh učiliših od stanu rednih poslušavcov nekako razločiti zamore, in tudi razločiti mora. Drugič. Taki izredni poslušavci morajo nar manj po šestnajst let stari biti, in tako stopnjo dušne omike imeti, po kteri se obiskovanje kolegij za njih dobro in koristno kaie. Dvombe, ki zastran tega vstanejo, razsodi profesorski zbor na pervi in zadnji stopnji, brez da bi se preskušnja godnosti ravno opraviti morala. Tretjič. Disciplinarni predpisi, ki so dani za učence na avstrijanskih vseučiliših in za redne učence c. k. pravnih akademij, sploh tudi veljajo za izredne poslušavce. Vsaki čas se zamorejo od c. k. pravne akademije odpraviti, če so stanovitno malopridni v obiskovanju kolegij, če pohujšljivo razsajajo, akademijski red motijo, al vodja ali prefosorjev ne spoštujejo kakor so dolžni. Cetertič. Izredne poslušavce ima vodja sprejemati in posebno zapisovati. Petič. Dolžni so kakor drugi učenci učni dnar plačevati, vendar zamorejo tudi za opro-stjenje prositi, če so revni. Če v pristojni dobi ne morejo skazati, da so oprostjeni, morajo učni dnar za vsako polletje naprej odraj-tovati. Šestič. Ni da bi se morali očitnim letnim ali polletnim preskušnjam podvreči. Čez obiskovanje kolegij in čez preskušnje, ki so jih zna biti iz proste volje opravili, pa nikakor ne dobe tacih spričeval, ki se na predpisanih natisnjenih blanketih spisujejo, timuč le privatne spričevala, ktere dotični profesorji z lastno roko pišejo in podpišejo. II. Prašalo se je tudi: Ali je kak učenec, ki je vpisan za več kolegij, dolžen, zastran vsih preskušnje opraviti, ali če je dovelj,da se le čez toliko predmetov izpraševati da, kolikor jih je po številu ur dotičnih kolegij za to treba, da se učno leto po postavi vrajta, in kaj v tem oziru stori, če učenec slabi razred napredovanja dobi? Zastran tega se je sledečega deržali: Pervič. lledni učenci so praviloma dolžni predpisanim preskušnjam čez taiste predmete podvreči se, za ktere so se vpisati dali. Če je pa učenec toliko kolegij obiskoval, da se nezmožnega spozna, zastran vsih preskušnje opraviti, mu je na voljo dano, dotičnega profesorja in vodja prositi, da se njegovo ime pri enem ali drugem predmetu izbriše. Čez take kolegije se mu pa spričevalo obiskovanja nima dati, in tudi jih v odhodnem spričevalu spomniti ni. Če sicer le kolegije, za ktere še vpisan ostane, in iz kterih se preskušnji podverže, postavno število ur dajo, se mu vendar do-tično učno leto še vrajtati sme. Drugič. Ako učenec, ki več kolegij obiskuje, kakor je za naj manje postavno število ur potrebno, preskušnje čez vse te predmete opravi, in pri kaki preskušnji drugi razred napredovanja zadobi, kterega pri ponovljeni preskušnji ne popravi, se mu sicer do-tično polletje ali celo leto v njegov učni čas vrajtati sme, če s taistimi predmeti, čez ktere je preskušnjo z dobrini uspehom opravil, po številu ur dotičnih kolegij postavi zadosti; to da slaba preskušnja se mora v katalogih za-znamvali in v ujegovo odhodno spričevalo za pisati. Tretjič. Sploh se polletje v postavni učni čas le tikrat vrajtati ne sme, če učenec še čez taiste kolegije, ktere so za naj manj pred pisane, preskušinj, z dobrini uspehom opravil ni. Če te rtič. Kadar vodja učencu absoluto rium ali odhodno spričevalo piše, in polletje zaznamva, ktero se mu zavolj pomankanja postavnih preskušinj vrajtati ne more, ima v predelu: „opomba" izrecno na to opomniti, in na koncu izrečno pristaviti, koliko polletij se v njegov učni čas vrajtati sme. V dvomljivih primerlejih razsodi zbor profesorjev, kteremu se oblast da, pri učencih, ki so se o svojem učnem času vselej brez madeža obnašali, in so jaderno zmirej bolj napredovali, kadar se število ur prerajtuje,posebno tikrat po dobroti ravnati, če učenec sem segajočih postav v začetku ni mogel dopolniti, ker mu je jezik overe delal, ali ker so si bile ure kolegij na poti, pozneje pak si je vedno prizadeval, da bi si to, kar mu manjka, z večjo marljivostjo pridobil. III. Omenjena dvomba zastran podlog za pre-vdark akademijskega obnašanja se sama s tem odpravi: Če bi se kak učenec le v eni kole-gii, ali nasproti enemu profesorju ne bil clo po redu obnašal, se ima celi prevdark po tem ravnati,in v absolutorju se torej ne more po-terditi, da se je v dotičnem semestru po akademijskih postavah popolnama primerne zader-žal. V prevdarku se bo za dotični semester po okolnostih zapisalo ali le: »primerno", ali „malo primerno. IV. Kar se tiče slednič sosebnega vprašanja, če imajo laki učenci, kteri so že pred več letmi doveršili modroslovsko-propedevtiški kurs, da se prevzeti morejo, preskušnjo godnosti opraviti, se po primeri §. 94. učnega reda 8. oktobra 1850, št. 430 odloči, da se imajo tisti učenci, kteri so v šolskem letu 1849/50 ali še pred taistim drugi modrolovski tečaj na vseučilišu v Pešti ali na kakem izmed tistih t licej , akademij ali kolegij z dobrini uspehom doveršili, iz kterih je bil po dosedajnih za-vkazih prestop na višje fakultne uke dopušen; v učnem letu 1851-52 k sprejetju za redne učence c. k. pravnih akademij pripustiti, brez da bi izpraševanje godnosti opravili. * Ministerstva uka je ukazalo, knjigo: An-gCAvandte Arithmetik fiir die zvveite Klasse der Unterrealschulen" od gospoda dr. Močnika natisnuti, da se bo prihodnje leto v šole vpeljala. Ogerska. V Trenčinskej županii je huda kolera vstala. Tuje dežele. Černagora. Tudi „Osservatore dalmato« naznani, da je vladika cernogorski 28. pr. m. hudo zbolel in da se je hotel v Kotor prinesti dati, da bi se bil ondi dal ozdravljati. Pa ni več mogel svoje volje spolniti, 31. oktobra zjutraj ob devetih je dušo pustil v Cetinju. Njegov brat, predsednik černogorskega starašinstva je en dan popred po zdravnika v Kotor poslal ki se je naglo napotil, pa že med potjo je zvedel, da je vladika umeri. On je bil mož mnoge učenosti in skušnje, on je znal z nemirnimi Černogorci ravnati in ljudstvo v berzdi deržali. Kakor pesnik je bil tudi Peter Petrovič Njeguš imeniten mož. Njegov „Gorski vienac" je dovolj, mu slavo pridobiti. * Koj po smerti vladika Černogorskega je ondašnje starašinstvo to dogodbo v Kotor av-strijanskemu krožnemu poglavarstvu kakor tudi ruskemu konsula naznanilo. Predenj je vladika umeri, je živo priporočil z Avstrijanci v zastopnosti živeti in starašinstvo samo žuga tistemu ki bi zoper Avstrijance vstal, ga ostro kaznovati. Po smerti vladikovi ni nikjer nemir vstal. Vradni list št. 78. št. 9937/1972. Razpis konkurza. C« >00 Bodica Zgornji Metnig Zalog Suhadole Županje Njive Dob Gorjuše Podgera Vinje Zlato polje Češnicc Sv. Ožbald Prevoje Predzid Aržiše Zgornji Prekar Gradec Savina Jablana Toplice 5 1 24 13 11 7 21 37 42 30 38 15 17 Rojstno leto Opomba. 1830 So se odtegnili iz doma. Se ni oglasil So se odtegnili iz doma Se ni oglasil. Se je iz doma odtegnil Se ni oglasil c fcdO u -C o es a o -o