Kai shttJ »rt Sf. liko. Veiičastveni shod kaloliškega ljudslva pri Sv. Roku nad šmarsko dolino v nedeljo, dne 2. t. m. je že po svojem miljeju in obeležju imel značaj pravega taboia izza časov, ko so se naši predniki zbirali na visokih h; utrjenih bribih v obrambo svoje svete vere in svojegi življenja in imetja proti nevernikom, divjim Turkom. Na predvečer so vsenaokrog po bližnjih gričih plapolali kresovi in pokali topiči. Drugi dan, v nedeljo, pa so že v zgodnjih jutranjih urah valovile silne množice proti Šmarju. Okrog 9. ure dopoldne se je v Šmarju na poslaji razvil impozanten sprevod z godbo na čelu. Oi) silnem vzhičenju in navdušenju ljudstva so korakali Orli in Orlice, za njimi Marijine družbe in druge organizacije. Kakor grom so doneli ncprestani vzkliki: «Živelo krščansko Ijudstvo! Živeli Orli! Živio dr. Korošec! Živela jugoslovanska država!« itd. Ob lepo okrašenih kapelicah so se pomikale navdušene množice po strmi poti navzgor k sv. Roku. Pred ' ccrkvijo je bil postavljen oder za božjo službo in za go| vornike ter oder za pevce in godbo. Izpred odra pa so se razgrnile v pestrem valovanju nepregledne množice ljudslva. j Preč. g. dr. Anton Jcrovšek iz Maribora je nato imel lepo pridigo o vzgoji v obrambo vere in vzgledncga krščanskega življenja ter rotil matere naj ne pu-< ščajo svojih otrok v brezverska društva, kjer se vzgajtjo janičarji vere in naroda. Po pridigi pa je imel preč. J g. prof. Vreže slovesno sv. mašo ob asistenci domačib čč. gg. kaplanov. Močan pevski zbor je poveličal lepo cerkveno slavnost. Govori. Po sv. maši je preč. g. prof. Vreže otvoril zborovanje v zanosnem govoru in prisrčno pozdravil tako v obilnem številu navzoče može in žene ter mladino. Imenoj ma je omenil Orle in Orlire (živeli Orli!), Marijine j družbe (Živela Marijina družba!) in druge navzoče sk-Ji pine. Istotako toplo je pozdravil prisotne župane in obč, odbornike (Živeli!), dr. Jerovšeka, dež. sod. svetnik-a dr. Lavrenčiča, prof. Vesenjaka, urednika Smodeja in poslanca žebota. Vsako teh imen je ljudstvo sprejelo t burnimi živio-klici. Ko pa je gospod profesor omenil ime neumorno delavnega, za splošno slovensko in jugoslovansko stvar velezaslužnega našega voditelja dr. Korošca, so završali navdušeni in burni vzkliki »Živio dr. Korošec!«, ki so se neprestano ponavljali. Na predlog župana okoliške občine Šmarje g. Golčraana je bil izvoljen za predsednika shodu g. prof. Vreže, za podpredscdnika pa župan g. Roškar iz Sv. Križi pri Slatini in g. bivši poslanec Vrečko iz Ponikve. Nato je pozdravil shod v imenu okoliške občine Šmarje g. župan Golčman, ki je v svojem govoru povdaril, da stoji katoliško ljudstvo trdno na braniku prcti sovražnikom vere in Cerkve in ne bo dopustilo blatenja katoliške vere ter odpravo verouka iz šol. Svoj govor je sklenil: «Bog živi vse verne in cdločne ljudi!« (Bog živi! 2iveli!) Dež. sod. svetnik g. dr. Lavrenčič iz Kozjega je uvodoma opisal boj, ki se bije med Kristusom in satanom, med katoličanstvom in Velikim Orientom framazono** v Parizu. Prostozidarji so že pred vojno mislili, da si krščanstvo že notranje uničili, čim so se polastili državn'e moči v ta namen. Dokazano pa je, da je katoličaastvo tem trdnejše. Če katoličani popuste v svojem držaf ljanstvu, pa mora razpasti država. Kjerkoli se je zrušya država, se je to zgodilo zato, ker ni katoličanst*o imelo dovolj vpliva na javno življenje. Tudi danes so katoličanstvo potiska iz javnega življenja, ker se noče zasužnjiti. Zato smo izgubili šolo, duhovnik pa mora celo v cerkvi paziti, da ga zloglasni «kancelparagraf« ne spravi v ječo. Ker se torej omejuje duhovščini v njenem delovanju, je zavladalo splošno pohujšanje io mlačnost pri večjem delu katoličanov. Tako daleč sroo pnšli, da se uradništvo boji celo opravljati svoje vertke dolžnosti. Temu je mnogo kriva tudi slaba \zgoja. Zgodilo se je, da je Sokolič vrgel Orliča. Sokoličeva mati je svojega «nadebudnega« sinka zato pošteno naseškala. Kaznovani Sokolič pa je dejal svoji materi; «Ti si tudi «čukica«, ker braniš «čuke«. In kje se navzema otrok take predrznosti, če ne tam, kjer bi kršč. Ijubezen morala imeti glavno besedo, v šcii! Vzgoja brez srčne kulture je podivjanje mladine. Tako so države ne zidajo, nego rušijo. V časopisju dan na dan čitamo o raznih luinparijah, a nikomur se ne zgodi ni¦česar. Cclo odlikovani so! (Res jc!) Treba je piepojili ivse javno življenje s krščanskim duhom in z ljubeznijo do bližnjega. Zato dajte svobodo cerkvi, pa bo tudi ona mogla dati državi zveste in poštene državljane. H koncu je govornik priporočal Marijine družbe in tretji red ter z vzklikom: «Bog živi!« zaključil svoj lepi govor, spremljan z viharnimi živio-klici! Predsednik gospod prof. Vreže se je v imenu zborovalcev zahvalil govorniku in podal besedo g. p.rof. Vesenjaku. G. prof. Vesenjak je z vzgledi podprl svoj skrbim sestavljen referat o katoliški šoli. Mati, ki je rodila otroka, ve, da je ta otrok njcn in božji, ona mn je skle pala ročice k Bogu in ona ne bo dopustila, da zgine • duh, ki veje iz vsega našega dejanja in nehanja, duh krščanstva, Zato si ne bo dala iztrgati iz rok svojih pravic do vzgoje. Vzgoja bodi torej roditeljska in verska. Šola z državno vzgojo ne vzgaja državljanov, ntupak podanike, sužnje. V šoli se zaenkrat še puščajo kateheti, toda duhovne vaje za mladino se vedno bolj omejujejo. Dogaja se celo, da Sokoli vodijo šolsko ndadino ob nedeljah dopoldne na telovadišče samo zato, da jih odtegnejo od duhovnih vaj in božje službe. T-Ji zahtevamo, da bodi krščanska šola od najnižjih razredov ljudske šole do najvišjega vira znanosti in vede verska in v teh šolah naj samo od cerkvene oblasti postavljeni katehet poučuje veronauk. (živio!) Po zahvali in resumeju je g. prof. Vreže podal bosedo naslednjemu govorniku. D r. K o r o š c c, ko se je polegel prvi orkan navdu • šenja in živijoklicev, je v temperamentncm govoru označil slaiišče in razmerje katoličanstva napram državi. Kakor se bodo upravljači države zadržali na¦• prani katoličanstvu, lako se bomo ludi mi zadržali napram njim. (Viharno odobravanje). Svoj boj bomo izvojevali in bomo dosegli, kar zahtevamo. Mi smo dali državni upravi več, kot pa je ona nam dala. (Tako je!) Ne zahlevamo nič več, kot ravnopravnost. Nočemo pa biti zapostavljeni niti morda številnejšini drugovernikoiii. (Tako je!) Boj je hud, toda zmaga mora priti, katoliška načela morajo zmagati. Treba pa je prave Jobove potrpežljivosli. Četudi desetkral pademo, bomo vendar še tudi enajstič vstaii. Zato vsak na svoje mcslo In mladino v sredo! (Burni in viharni živijoklici!) — Govor našega vodilelja g. dr. Korošca bo prinesla «Straža« v celoti. V imenu zborovalcev se je govorniku zahvalil g. prof. Vreže in obljubil, da se bomo ravnali po njegovih besedah. Nato je gospod urednik Smodej razmotrival o organizaciji katoliške mladine. Sicer je res, da ni boljše organizacije od organizacije katoliškc Gerkvc. Vendar so naši predniki grešili, ker niso ustanavljali mladinskih organizacij. Zato so nas nasprotniki v tem oziiu prehiteli. Zato je tudi naš boj znatno otežkočen. Ofti vseh so uprte v mladino. Njo nam hoče iztrgati svobodomiselstvo in naša dolžnost je, da obnovimo in poživimo vse naše mladinske organizacije in ustanavljamo nove. Zlasti je treba obrniti vso našo pozornost iia izobrazbo. Čim bolj bo naš narod kulturno razvit in jzobražen, tem manjši bo vpliv nasprotnikov na mladino. Izobražena in globoko verna mladina se ne bo pustila zapeljali. Brez vere pa je svet velika luknja raz^Ł)ojnikov. (Tako je!) Irci se imajo danes zahvaliti za svojo zmago nad angleškL^ tiranstvom ravno svoji iz • obrazbi in katoličanstvu. češčenje Matere božje na irskem je pomagalo k uspehom tudi v političnem oziru. Bodimo otroci Marije in njena priprošnja nam bo |>omagala( če prej ne, ob smrtni uri! Obenem pa se moramo zavedati svoje narodnosti in slovenstva. Rožni ivenec, bele cerkvice po naših gričih so sestavni del in milje slovenstva. Če to izgubimo in vero iz src, posta* nemo sužnji in o slovenstvu ne bo več duha ne sluha. Ustanavljamo izobraževalna društva, v njih gojimo našo slovensko pesem in nudimo mladini pošteno zabavo in veselje. V orlovskih organizacijah naj se krepi naša volja, ker ravno z voljo je zmagoval Napoleon. (Živio Orli!) Orlovski zlet v Brno naj pokaže, da nismo sami in da stoje ob naši sliani sil;i' -c množice veli- kih narodov. (Odobravanjc). Nato je gospod poslanec Žebot poročal o časopisju in tisku sploh. Strup, ki ga širi protiversko časopisjc. se mora uspešno izpodbili samo z močniin katoliškira časopisjcm. H koncu je priporočal govornik zbiranje tiskovnega sklada za katoliško časopisje. Proč s proti verskimi listi iz naših družin! Širite in naročajte samo katoliško časopisje! (Živio!) Končno je g. Šedivy, vfcučiliščnik iz Beograda, v navdušenem in splošno odobravanem govoru pozval navzoče, naj kres, ki je zapaljen z dauašnjim shodom v njihovih srcih, raznesejo zborovalci širom naše domovine in ga ne puste pogasiti. Kaloliška visokošolska mladina v Beogradu pozdravlja današnji sbod in tudi pošteno srbstvo se veseli uspeTiov krščanskih načel. (Živio!) Sklepni govor je imel gospod profesor Vreže ter z resniškim zanosom veličal pomen katoliških shodov za naše ljudstvo. Nato je gospod urednik Smodej rcsumiral vsebino govorov in na podlagi teh utemeljil navdušeno sprejele resolucije, ki jih prinašamo na drugem mestu. Po končanem sporedu je preč. gospod kanonik ia dekan Bohanec izvršil posvetitev k presv. Srcu Jezusovemu in opravil litanije, nakar se je lepo uspeli ia z do 20.000 ljudi obiskani shod mirno lazšel. Vtisi tega shoda so se vsakemu udeležencu globoko zasadili v srce. Teh vtisov ne zbriše več nobena moč in obilni plemeniti sadovi tega shoda ne morejo izostati. Bog plačaj prirediteljem, govornikom in udeležencera na njihovem trudu! KATOLISKI SHOD ZA VELIKONEDELJSKO :-: :-: DEKANIJO - :-: :-: in ORLOVSKI TABOR SREDIŠKEGA OKROŽJA se vrši . v nedeljo, dnc 16. julija 1922 v Središču. —o— SPORED: 1. Ob 8. uri sprejem Orlov in gostov na kolodvoru. 2. Ob pol deveti uri sveta maša v kapeli. 3. Po službi božji slavnostno zborovanje z govori: a) Krščitnska šola. Gosp. prof. Vesenjak. b) Kateliaki ti«k. Gosp. dr. Anton Jerovšek. c) Katoliška orgaaizacija. Gosp. p. Pavel iz Marikora. d) Vera v javnem življenju. Gosp. narodni poslanec Žebot. 4. Popoldne ob 2. uri večernice. — Ob 3. uri tabor urediškcga orluvskega. -okrozja.