URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 19 v LJUBLJANI, dne 16. junija 1966 Cena 1,40 din, 140 st. din Leto XXIII
VSEBINA;
109.	Odločba o prenosu premoženja, pravic In obveznosti Elektrogospodarske skupnosti Slovenije v likvidaciji na elektrogospodarske organizacije.
110.	OdloCba o spremembah in dopolnitvah odloibe o ustanovitvi Zavoda za farmacijo in kontrolo zdravil.
111.	Odredba o zaCetku poslovanja republiškega senata za prekrške.
Predpisi občinskih skupšiin:
93.	Odlok o spremembi statuta občine Logatec.
94.	OtU o k o spremembi odloka o temeljni orgauizacljl uprave Skupščine občine Logatec.
95.	Odlok o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku v občini Logatec.
96.	Odlok o okvirnih količinah in vrsti lesa, ki pripada lastniku gozda za domačo uporabo v občini Litija.
97.	Odlok o ukinitvi sklada za štipendije v občini Litija.
98.	Odlok o spremembi, dopolnitvi in objavi prečiščenega besedila statuta občine Litija.
99.	Statut občine Litija (prečiščeno besedilo).
1 .
109
Na podlag:! tretjega in četrtega odstavka 72. člena temeljnega zakona o elektrogospodarstvu (Uradni list SFRJ, št. ITop't/O?) v zvezi z odločbo Izvršnega sveta o prenehanju Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, št. 023-14/62 z dne 26. junija 1965 (Uradni list SRS, št. 21-249/65) in potem, ko je zaslišal mnenje elektrogospodarskih podjetij, združenih v prejšnji Elektrogospodarski skupnosti Slovenije, izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOČBO
o prenosu premoženja, pravic ih obveznosti Elektrogospodarske skupnosti Slovenije v likvidaciji na elektrogospodarske organizacije
1.	Premoženje, pravice in obveznosti Elektrogospodarske skupnosti Slovenije v likvidaciji prevzamejo delovne organizacije iz podtočke c) te točke po stanju prevzemnopredajne bilance na dan 30. junija 1966 takole:
a)	sinhroni kompenzator 5QMVAr v RTP Divača z ustreznimi viri sredstev prevzamejo Soške elektrarne, Nova Gorica;
b)	rezervni transformator 110/35-20-20 MVA v R TP Pekre z ustreznimi viri sredstev prevzamejo Dravske elektarue, Maribor;
c)	vse drugo premoženje, pravice in obveznosti (aktiva in pasiva) prevzamejo delovne organizacije iz te podtočke kot skupna sredstvu po temle ključu:
Dravske elektrarne................ . . 38°/o
Savske elektrarne................. 21 “/o
Soške elektrarne..........................9%
Termoelektrarna Soštanj-Velenje . . . 21 °/o
Tfcrmoelektrarna Trbovlje.................8%
Termoelektrarna Brestanica..............S0/«
č) osnovna sredstva in vire teh sredstev, ki se uporabljajo za potrebe skupnih služb, upravlja v imenu delovnih organizacij iz prejšnji1 podtočke Poslovno združenje energetike SRS. Ta sredstvu so:
—	zemljišče v Ljubljani, Rožrta dolina (zazidalna Površina — garaže);
—	zgradbe: upravna zgradba Ljubljana, Haidri-hova ul. št. 2, s pomožnimi zgradbami;
—	kablovod RTP Kleče — Haidrihova 2;
—	delovne priprave za skupne službe (visokofrekvenčne naprave in aparati, telefonske naprave in uParati, transportna sredstva);
—	obratni inventar;
—	poslovni inventar.
Glede nadaljnjega upravljanja drugih skupnih sredstev in virov teh sredstev sklenejd prevzemniki' poseben dogovor.
d)	Denarna sredstva, ki ostanejo po izterjavi terjatev in po poravnavi obveznosti, se uporabijo za financiranje del, študij in raziskav v zvezi z graditvijo energetskih objektov.
Za del teh sredstev, ki so že na tekočem računu Elektrogospodarske skupnosti Slovenije v likvidaciji, v višini 2,500.000 novih dinarjev sklene Poslovno združenje energetike SRS v imenu in za račun delovnih organizacij iz podtočke c) s skladom Borisa Kidriča pogodbo o sofinanciranju znanstveno-raziskovalnih del. ki imajo pomen za nadaljnji razvoj energetike v Sloveniji. Plačilo teh sredstev, ki ga opravi likvidacijski organ Elektrogospodarske skupnosti Slovenije v likvidaciji, je predplačilo delovnih organizacij iz podtočke c) skladu Borisa Kidriča za omenjene raziskave.
Preostali del denarnih sredstev se naloži pri banki kot vezana sredstva za dobo 15 let po običajni obrestni meri, in sicer namensko za financiranje graditve elektroenergetskih objektov. Ta sredstva se po izteku 15-letne dobe vrnejo delovnim organizacijam po ključu iz podtočke c).
2.	Pravice in obveznosti, ki jih ima Elektrogospodarska skupnost Slovenije v likvidaciji kot ustanovitelj ali soustanovitelj do drugih delovnih ali družbenih organizacij, prevzamejo in izvršujejo delovne organizacie iz 1. točke te odločbe skupno po posebnem medsebojnem dogovoru.
3.	Arhiv Elektrogospodarske skupnosti Slovenije prevzame v hrambo Poslovno združenje energetike SRS, če ga hkrati s prevzemom premoženja, pravic in obveznosti neposredno ne prevzamejo delovne organizacije iz t. točke te odločbe.
St. 023-10/65	'\
Ljubljana, dne 20. maja 1966.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Janko Smole 1. r.
110.
Na podlagi 19., 29. in 52. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5-35/65) in v zvezi z 62. členom zakona o zdravstvenem varstvu in o zdravstveni službi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14-151/65) ter na predlog sveta Zavoda za farmacijo in kontrolo zdravil izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločbo	/
o spremembah in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi Zavoda za farmacijo in kontrolo zdravH
Odločba o ustanovitvi Zavoda za farmacijo in kontrolo zdravil (Uradni list LRS, št. 15-72/55) se spremeni in dopolni tako, da se njeno prečiščeno besedilo glasi:
ODLOČBA
o Zavodu za farmacijo in za preizkušanje zdravil 1
Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil (v nadaljnjem besedilu: zavod) je zdravstveni zavod.
Ime zavoda: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.	1	*
Sedež zavoda je v Ljubljani.
Zavod je pravna oseba.
I
2
Namen zavoda je ustvarjati in razvijati nove možnosti za izboljšanje strokovnega dela in za razširitev proizvodnje na vseh področjih farmacije. Za dosego tega namena opravlja zavod dejavnosti družbene službe kot svoje glavne dejavnosti ter dopolnilne dejavnosti, ki neposredno izhajajo iz njegove glavne dejavnosti oziroma so neposredno namenjene za uresničevanje njegovih glavnih dejavnosti.
-	3
Zavod opravlja kot svoje glavne dejavnosti tele naloge:	,	'	•
a)	znanstveno raziskuje in pripravlja nove analitske metode za zdravila in daje predloge za novo jugoslovansko farmakopejo;
b)	proučuje možnosti za izboljšanje in razširitev proizvodnje zravilnih substanc ter opravlja raziskovalno in razvojno delo na i področju zdravilnih
substanc;
c)	preizkuša kot pooblaščeni zavod kvaliteto zdravil v skladu s splošnimi predpisi o zdravilih;
č) goji zdravilne rastline v poskusnih nasadih in znanstveno raziskuje vse činitelje, ki vplivajo na gojenje, obdelavo in predelavo zdravilnih rastlin, ter daje o tem strokovna mnenja;
d)	proučuje in popularizira postopke za izboljšanje farmacevtskega strokovnega dela v lekarnah in opravlja raziskovalno delo na področju farmacevtske tehnologije; proučuje strokovno opremo lekarn in pripravlja osnutke projektov za prostore in opremo lekarn;
e)	pomaga zdravstvenim centrom pri opravljanju strokovnega nadzorstva nad lekarnami, organom sanitarne inšpekcije pa pri opravljanju nadzorstva nad izvrševanjem predpisov o prometu z zdravili;
f)	daje strokovno pomoč delovnim in drugim organizacijam, ki imajo nalogo, da razvijajo farmacevtske znanosti;
g)	opravlja določene strokovne naloge na podlagi pogodb z ustreznimi republiškimi državnimi organi.
4	/
Zavod je tudi učna baza za dopolnilno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih in drugih strokovnih kadrov, ki delajo na področju farmacije in preizkušanja zdravil.
5
Zavod opravlja v okviru svojin glavnin dejavnosti ter za njihovo dopolnitev in uresničevanje tele dopolnilne dejavnosti:
a)	izdeluje zdravilne substance, gotova zdravila, fai;macevtske pripravke in pripravke s farmaciji sorodnih področij, katerih domača farmacevtska industrija ne izdeluje in ki jih je zavod sam razvil, zlasti na domači surovinski bazi;
b)	prodaja zdravilne rastline in stranske proizvode svojih nasadov;
c)	izdeluje in prodaja čaje, čajne mešanice in izvlečke drog, namenjene zdravilstvu in prehrani;
č) izdeluje in prodaja aparate ter drugo opremo in pripomočke za proizvajalce zdravil, za lekarne in za druge zdravstvene zavode.
6
S statutom zavoda se natančneje določijo njegove naloge v okviru nalog, ki jih« ima zavod po 2. do 5. točki te odločbe.
Pri opravlanju svojih nalog iz 2. do 6. točke te odločbe sodeluje zavod s farmacevtskimi visokošol-jikimi zavodi in inštituti, z znanstvenimi zavodi, s farmacevtskimi podjetji za proizvodnjo zdravil in za promet ž njimi, z lekarnami ter z drugimi organizacijami in organi, ki delajo na področju farmacije, preizkušanja zdravil in nadzorstva nad prometom z zdravili.
8
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 022-47/65
Ljubljana, dne 3. junija 1966.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ’ Predsednik:
Janko Smole 1. »■
111.
Na podlagi drugega odstavka 30. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13-63/66) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo v sporazumu z republiškim sekretarjem za notranje zadeve
ODREDBO
o začetku poslovanja republiškega senata za prekrške
1
Republiški senat za prekrške je začel delati 27. maja 1966.
i 2
Senat za prekrške pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve je prenehal delati 27. maja 1966.
Nedokončane zadeve senata iz prejšnjega odstavka prevzame republiški senat za prekrške.
Republiški senat za prekrške prevzame ves arhiv odpravljenega senata za prekrške od njegove ustanovitve.
3
Strokovni in administrativni delavci odpravljenega senata za prekrške se začasno, do sprejetja samoupravnih predpisov, dodelijo na delo v republiški senat za prekrške.
4
Do konca leta 1966 se republiški senat za prekrške financira iz izločenih sredstev finančnega načrta Re-* publiškega sekretariata za notranje zadeve, namenjenih za delo odpravljenega senata za prekrške.
Sredstva opreme odpravljenega senata za prekrške
in zaloga potrošuega materiala se prenesejo na republiški senat za prekrške.
. 0
Ta odredba začne veljati z dnem objave v >Urad-nem listu SRS«.
St. 22-3/66
Ljubljapa, dne 2. junija 1966.
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo: Soglašam!	- France Kutin 1. r.
Republiški sekretar za notranje zadeve:
Riko Kolenc 1. r.	v
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC	1. člen
93.
Na podlagi 1. alinee drugega odstavka 100. člena statuta občine Logatec (Glasnik, uradni vestnik OLO Ljubljana, št, 6/65) je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
10.	junija 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi statuta občine Logatec
1.	člen
V statutu občine Logatec se 188. člen spremeni tako, da se glasi:
»Občinski sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji ' upravno-kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinske skupščine, ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, kolikor ni s posebnim zakonom določen kakšen drug organ.
Sodnik za prekrške je samostojen organ občine 1 Logatec in je za svoje delo odgovoren njeni skupščini.
Skupščina občine Logatec lahko v sporazumu s sosednjimi občinami ustanovi skupni organ za kaznovanje prekrškov, izvoli skupnega sodnika za prekrške in določi njegov sedež.
Kolikor izvoli skupnega sodnika za prekrške, zagotavlja sredstva za njegovo delo sorazmerno.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 011-1/66
Logatec, dne 10. junija 1966.
Predsednik
Skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. •
• 94.
Na podlagi 167. tn 100. člen^ statuta občine Logatec (Glasnik, uradni vestnik OLO Ljubljana, št. 6'65) je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. junija 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o temeljni organizaciji uprave Skupščine občine Logatec
V odloku o temeljni organizaciji uprave Skupščine občine Logatec (Uradni list SRS, št. 15-81/66) se v tretjem odstavku 1. člena besede »sodnik za prekrške« črtajo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-11/66
Logatec, dne 10. junija 1966.
Predsednik
Skupščine občine Logatec:
Otmar Oblak 1. r.
95.
Na podlagi 100. člena statuta občine Logatec ter 5., 15. iti 48. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14 65. št. 20/65, št. 83/65 in št. 57 65) je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. junija 1966 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku
1.	člen
V odloku o občinskem prometnem davku, v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 37/65) se v A-tarifi -občinski prometni davek od prometa blaga na drobni za tar. št. 2 doda opomba a), ki se glasi:
»a) občinskega prometnega davka po tej tarifni številki ne plačuje Izobraževalni center čevljarjev, Zw\ za maloprodajo alkohplnih pijač v svoji menzi.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
• St. 010-28'65
Logatec, dne 10. junija 1966.
Predsednik
Skupščine občine Logatec;
Otmar Oblak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
96.
Na podlagi 139. člena statuta občine Litija in
1.	točke 42. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS; št. 30/65) je Skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. maja 1966 sprejela
ODLOK
o okvirnih količinah in vrsti lesa, ki pripada lastniku gozda za domačo uporabo
1.	člen
Kmetu — lastniku gozda pripada letno za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu in za potrebe domače obrti (suha roba, cbodarstvo) določena količina lesa in to v okviru donosnih možnosti svojega gozda.
Kot kmečko gospodarstvo se šteje tisto gospodarstvo in gospodinjstvo, pri katerem se člani gospodarstva pretežno ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo.
2.	člen'
v
Količine in vrste lesa za redno letno neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu se določijo po velikosti kmetijskih zemljišč in sicer:
Velikost kmet.	Tehnični les	Drva
zemlj. v ha	m' neto	prm
do 5	1	12
nad 5	2	16
3.	člen
%
V	izrednih primerih kot so: novogradnje, adaptacije in večja popravila gospodarskih poslopij in podobno (tudi elementarne nezgode) lahko gozdno-gospo-darska organizacija na podlagi predložene tehnične dokumentacije, ki je priloga k izdanemp gradbenemu dovoljenju, določi tudi večjo količino in vrsto lesa, ki je potrebna za neposredno uporabo.
Za vsa druga manjša popravila oziroma večje adaptacije, za katere pa ni potrebno gradbeno dovo-Ijanje po obstoječih predpisih, kakor tudi za potrebe domače lesne obrti (suha roba, obodarstvo) se določijo potrebne količine in vrste lesa z neposrednim dogovorom med lastniki gozdov in gozdno-gospodarsko organizacijo.
4.	člen
V	količine lesa po 2. členu se ne štejejo sečni odpadki in les, ki ga lastnik gozda pridobi ob sečnji listavcev izpod 10 cmm premera.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-11/66-1/3
Litija, dne 12. maja 1966.
Predsednik
Skupščine občine Litijm: ‘Stane Pungerčar 1. r.
97.
Na podlagi 228. in 229. člena statuta občine Litija je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. maja 1966 Skupščina občine Litija sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za štipendije
1.	člen
Ukine se sklad za štipendije.
2.	člen
Sredstva sklada se s stanjem 31. maja 1966 prenesejo na proračun občine Litija.
Sredstva iz proračuna, predvidena za štipendije, se prenesejo na šole Litija, Šmartno, Gabrovka, Otroški vrtec, Litija, na Zdravstveni dom, Litija in na upravo Skupščine občine Litija.
3.	člen
Obveznosti in pravice sklada se prenesejo na Skupščino občine Litija.
4.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-52/64-1/3
Litija, dne 12. maja 1966.
Predsednik
Skupščine občine Litija:
Stane Pungerčar 1. r.
98.
Na podlagi 94. člena ustave SR Slovenije in 245. člena statuta občine Litija je Skupščina občine Litija na 15. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela
ODLOK
o spremembi, dopolnitvi in objavi prečiščenega besedila statuta občine Litija
1.	člen
Sprejme se odlok o spremembi, dopolnitvi ter objavi prečiščenega besedila statutu občine Litija, ki je bil sprejet na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. aprila 1964.
2.	člen
Odlok o spremembi in dopolnitvi statutu začne veljati po objavi v »Uradnem listu SRS«.
3.	člen
Z uveljavitvijo prečiščenega besedila tega statuta preneha veljati statut občine Litija, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji občinskega zbora in zbora delovnili skupnosti dne 8, aprila 1964.
4.	člen
Skupščina občine Litija in njeni organi morajo uskladiti svoje predpise s prečiščenim besedilom tega statuta najkasneje v pol leta po uveljavitvi odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Litija.
St. 010-14/66-1/3
Litija, dne 12. maja 1966.
Predsednik
Skupščine občine Litija: Stane Pungerčar 1. r,

99.
STATUT občine Litija
(prečiščeno besedilo)
I.	del
\
SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Litija je temeljna družbeno-politična skupnost, v kateri si občani zagotavljajo materialne in druge pogoje za delo in razvoj produkcijskih sil, usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarstvu in družbenih služb, določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občanov, ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb, usklajujejo individualne in skupne interese ter uresničujejo neposredno samoupravljanje.
2.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja neposredno ali po izvoljenin organih v krajevnih skupnostih, delovnih in drugih organizacijah in po občinslci skupščini in njenih organih.
3.	člen
Pravice in dolžnosti občine Litija so določene z ustavo, z zakoni, s tem statutom in z drugimi splošnimi akti občine.
4.	člen	*
Občani v občini Litija neposredno ali posredno po svojih predstavnikih:
—	ustvarjajo družbene in materialne pogoje za razvoj produkcijskih sil;
—	zagotavljajo pogoje za zaposlovanje;
—	skrbe za povečanje produktivnosti dela;
—	usklajujejo razvoj gospodarstva, družbenih služb in drugih dejavnosti;
—	uresničujejo načelo delitve po delu;
—	odločajo o okviru delitve družbenega dohodka s sredstvi za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb;
—	odločajo o vlaganju sredstev za gospodarski in družbeni napredek v občini;
—	organizirajo in pospešujejo dejavnosti, ki so namenjene občanom, družinam in gospodinjstvom za zadovoljevanje njihovih neposrednih potreb;
—	urejajo zadeve, ki imajo splošen pomen za go-, spodarsko, kulturno in družbeno življenje v občini;’
—	določajo uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter stvari v Splošni rabi in skrbijo, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in ob pogojih, ki so določeni z zakonom;
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za izboljšanje življenjskih razmer in za zadovoljevanje svojih potreb, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja. kulture, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, rehabilitacije, telesne vzgoje, rekreacije, stanovanj, komunalnih in družbenih dejavnosti;
—	ustanavljajo krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije, komunalne in druge družbene * službe;
—	usklajujejo razvoj naselij in mesta;
—	družbeno nadzorujejo gospodarjenje z družbeno lastnino v občini;
—	zagotavljajo izvrševanje in uporabo zakonov
in drugih predpisov ter skrbijo za zakonitost vsega delovanja v občini;	/
—	skrbijo za uresničevanje osebnih, političnih in
samoupravnih pravic Ter vseh oblik neposredne demokracije..	/
V občini opravljajo občani tudi druge zadeve družbene skupnosti razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno-politič-nih skupnosti.
3.	člen	,
Občani so dolžni po svojih močeh in sposobnostih prispevati k vsestranskemu napredku občine.
6.	č,len
Občani imajo pravico in dolžnost, da po svojih sposobnostih sodelujejo v organih družbenega samoupravljanja v občini.
•	7. člen
Območje občine Litija je določeno z zakonom Socialistične republike Slovenije.
'	8. člen
Občina Litija je pravna oseba, njen sedež je v Litiji.
9.	člen
Praznik občine Litija je 24. december v spomin na obletnico borbe na Tisju leta 1941, ki jo je bojevala
II.	grupa odredov NOV.
Krajevne skupnosti lahko določijo krajevne nraz-nike v svojih statutih.	'
>
10.	člen
Kot temeljna družbeno-politična skupnost občanov zagotavlja občina pogoje za uresničevanje svoboščin in pravic občanov, ureja odnose, ki imajo neposreden pomen za občane v občini, določa splošne pogoje za dejavnost komunalnih in drugih organizacij, varuje zakonitost, in varnost ljudi in premoženja, organizira družbene službe, ki so skupnega pomena, zagotavlja javni red in mir, opravlja družbeno nadzorstvo in druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širše družbeno-politične skupnosti.
Občina s svojim programom in v skladu s programi širših družbeno-političnih skupnosti:
—	usmerja in usklajuje razvoj produkcijskih sil in družbenih služb ter zaposlovanje;
—	določa sredstva občine in izvršuje njihovo temeljno razdelitev;
—	določa ukrepe, s katerimi se zagotavlja usklajevanje dohodkov delovnih organizacij in posameznikov z uspehi njihovega dela;
—	določa druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb na območju občine.
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občinska skupščina in njeni organi ter, krajevne skupnosti ali občani neposredno na zborih volivcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja.
11.	člen
^a uresničevanje svojih nalog sodeluje občina Litija z drugimi občinami in lahko v ta namen z njimi ustanavlja skupne službe, združuje sredstva, izmenjuje skušnje, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja.
12.	člen
Občina po občinski skupščini in drugih pristojnih organih določa v mejah veljavnih predpisov in materialnih možnosti pogoje za pridobitev pravice do socialne podpore, posebnega varstva borcev NOB, zdravstvenega varstva, pravice do stanovanja, pogoje šolanja in štipendiranja ter pravico do uporabe socialnih ustanov, kadar se te zagotavljajo v breme proračunskih sredstev.
13.	člen
Občinska skupščina lahko v mejah veljavnih predpisov in materialnih možnosti ter programa razvoja družbenega standarda občanov določi, da občan, ki je potreben posebne skrbi družbe, pridobi pravico do stanovanja, pravico do šolanja in štipendiranja ter pravico do uporabe socialnih in komunalnih ustanov ob ugodnejših pogojih.
14.	člen
Delo občinskih organov, organov dmižbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, je javno.
15.	člen
Organi občine imajo do občanov in organizacij na območju občine samo tiste pravice in dolžnosti, ki so jim dane z ustavo, zakoni, tem statutom in odloki občine.
H. del
DRU2BENO-EKONOMSKI ODNOSI V OBČINI
Prvo poglavje Samoupravljanje v občini ■	16. člen
Družbeno-ekonomski odnosi v občini temeljijo na družbeni lastnini, proizvajalnih sredstvih, na samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah in družbeni skupnosti po vloženem delu.
17.	člen
Občani neposredno uresničujejo pravico samoupravljanja na zborih volivcev, zborih občanov delovnih skupnosti, v krajevnih skupnostih z referendumom in z volitvami v občinske organe ter v organe samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah.
Posredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja pri organih krajevne skupnosti, po občinski skupščini in njenih organih ter po organih samoupravljanja v delovnih ih drugih organizacijah.
18.	člen
Pri uresničevanju samoupravljanja odločajo delovni ljudje v občini o usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja, o delitvi družbenega proizvoda ter o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena. Delovni ljudje v občini upravljajo delovne organizacije v skladu z ustavo, zakoni in statuti delovnih organizacij neposredno ali posredno s tem. da poverjajo določene funkcije delavskemu svetu, upravnemu odboru in direktorju oziroma drugim organom upravljanja.
19.	člen
V delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo v skladu z zakonom pri opravljanju določenih zadev prizadeti občani ter predstavniki prizadetih organizacij in družbene skupnosti na ta način, kot ga določajo ustava, zakoni in statuti deloynih organizacij.
*
20.	člen
N Delovni ljudje v delovni organizaciji samostojno urejajo medsebojna delovna razmerja ter so pri samoupravljanju enakopravni. Kot člani delovnih skupnosti sodelujejo tudi pri upravljanju občine s tem, da volijo svoje predstavnike v zbor delovnih skupnosti občinske skunščine.
21.	Člen
Vsakemu delovnemu Človeku v delovni organizaciji pripada v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne skupnosti ter uspehom delovne organizacije kot celote.
22.	člen
Občina lahko v skladu z zakonom in svojimi potrebami ustanovi delovne organizacije.
Delovna organizacija je samostojna in samoupravna organizacija, na podlagi ustave ter zakona sprejema svoj statut in druge splošne akte, s katerimi urejuje snoja notranja razmerja. Preden delovna organizacija dokončno sprejme statut, ga mora predložiti v obravnavo občinski skupščini.
23.	člen'
\ * ’
Občina, delovne in druge organizacije stopajo v medsebojha razmerja na področju upravljanja in gospodarjenja, ki so podrobneje določena v posameznih poglavjih tega statuta.
Drugo poglavje
Neposredno samoupravljanje občanov
i. Krajevna skupnost
24.	člen
Kot svojo samoupravno skupnost lahko ustanovijo občani krajevno skupnost za naselje, del naselja ali več naselij, ki so teritorialna, urbanistična in ekonomska enota. V krajevni skbpnosti organizirajo občani v okviru možnosti in potreb: komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti.
Krajevna skupnost obravnava poslovanje delovnih organizacij, ki na njenem področju skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov.
\ "
25.	člen
O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo občani na zborih volivcev. K sklepu da soglasje občinska skupščina,
26.	člen
Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut. Sprejme ga krajevna skupnost, potrdi pa občinska skupščina. Statut krajevne skupnosti določa delovno področje, naloge, pravice in dolžnosti, organizacijo in delo krajevnih skupnosti, načip ustanav-vljanja servisov in delovnih organizacij ter druga vprašanja.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da sprejme predpis ali drug splošni akt. Občinska skupščina je dolžna o predlogu razpravljati na seji in sklepe sporočiti krajevni skupnosti.
27.	člen
V	krajevni skupnosti občani neposredno ali po organih krajevne skupnosti uresničujejo zlasti tele naloge:
—	sprejmejo sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka:
—	sodelujejo pri delu samoupravnih organov in organov družbenega samoupravljanja na področju krajevne skupnosti in občine;
—	po načelu dobrega gospodarjenja gospodari jo z družbenim premoženjem, ki ga prepusti v gospodarjenje občinska skupščina ali ga kako drugače pridobi;
—	sklicujejo zbore občanov krajevne skupnosti;
—	razvijajo razne oblike pomoči za razbremenitev zaposlenih žena, skrbijo za vse oblike vzgoje in varstva mladine in sodelujejo pri reševanju socialnih problemov v krajevnih skupnostih;
—	skrbijo za osebe in mladoletnike, ki se postavijo pod skrbništvo, in ukrepajo o vzgojno zanemarjenih in zapuščenih osebah;
—	v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami skrbijo za zdravstveno varstvo občanov;
—	skrbijo za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov krajevnega pomena na svojem območju;
—	skrbijo za urejanje pokopališč, za organiziranje ukrepov zoper požar, za urejanje parkov in drugih komunalnih objektov;
—	organizirajo prostovoljno delo občanov na svojem območju, zbirajo prostovoljne prispevke ter sredstva;
—	skrbijo za pospeševanje turizma in delo turističnih društev;
—	urejajo zunanje lice kraja in komunalnih objektov ter skrbijo za čistočo;
—	podpirajo delovanje kulturno-prosvetnib društev in klubov, podpirajo razvoj krajevnih športnih organizacij, gradijo, adaptirajo in vzdržujejo krajevne športne objekte;
—	skrbijo za izboljšanje materialnega stanja šol in sodelujejo pri urejevanju šol;
—	opravljajo druge zadeve, za katere jih pooblaščajo občinska skupščina in njeni organi ali za katere čutijo občani potrebe.
28.	'člen
Organ krajevne skupnosti je zbor občanov. Svet krajevne skupnosti je izvršni organ zbora občanov. Sestavlja ga najmanj 7 članov, ki jih izvoli zbor občanov. Pravico, sprejemati statut, odločati, voliti in biti voljen v organe krajevne skupnosti imajo občani, ki imajo splošno volilno pravico.
29.	člen
V	krajevni skupnosti delujejo poravnalni sveti, komisije in drugi organi, ki jih imenuje svet krajevne skupnosti ali jih na predlog sveta krajevne skupnosti volijo občani.
■50. člen
Krajevna skupnost sestavi za vsako leto delovni program. V programu določi naloge, višino sredstev in način, kako se bodo ta sredstva zagotovila.
Osnutek delovnega programa da svet krajevne skupnosti v razpravo in potrditev zboru občanov. Biti pa mora v skladu z družbenim načrtom občine.
31.	člen
Krajevna skupnost ima finančni načrt dohodkov in izdatkov. Predlog finančnega načrta pripravi svet, o njem pa razpravlja in sklepa zbor občanov.
Za opravljanje nalog dobiva krajevna skupnost finančna sredstva, tako da občani in občinska skupščina financirajo določen program. Višino sredstev določa s proračunom občina. Iz skladov občinske skupščine se lahko namensko dodelijo krajevnim skupnostim še posebna sredstva za investicije. Ta sredstva se lahko dodelijo s pogojem, da občani sami zberejo del potrebnih sredstev.
Krajevna skupnost za opravljanje svojih nalog najame posojilo oo pogojih, ki jih določajo predpisi. Vir dohodkov krajevne skupnosti so lahko tudi: krajevni samoprispevek, dohodki iz lastne dejavnosti in drugi dohodki.
Krajevna Aupnost ima za financiranje posameznih nalog lahko tudi sklade.
Krajevna skupnost posluje po predpisih, ki urejajo proračunsko poslovanje. Odredbodajalec je predsednik krajevne skupnosti.
32.	člen
Občinska skupščina in njeni organi nadzorujejo zakonitost dela organov krajevne skupnosti.
2.	Zbori volivcev
33.	člen
Na zborih volivcev občani neposredno delujejo kot samoupravljavci v občini.
Na zborih volivcev obravnavajo občani vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju ali pa del naselja, v občini in širši družbeno-poli-tični skupnosti ter dajejo svoje predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonom, in neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s statutom.
34.	člen
Na zborih volivcev odborniki občinske skupščine poročajo o svojem delu.
Organi družbenega samoupravljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo zboru volivcev dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva.
.	35. člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo obravnavati predloge in sklepe zborov volivcev in jih obvestiti o svojem stališču do teh sklepov oziroma predlogov.
Zbori volivcev se sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat na leto.
36.	člen
Občahom se daje obvezno v razpravo na zborih volivcev:
—	načrt razvoja občine in programe razvoja posameznih področij družbene dejavnosti;
—	proračun občine;
—	občinski urbanistični načrt;
—	letno poročilo o delu občinske skupščine in njenih organov;
— osnutki predpisov, ki nalagajo izredne materialne obveznosti in samoprispevke občanov,
Urbanistični in zazidalni načrti se obvezno predložijo v obravnavo le tistim zborom volivcev, z katerih območje se načrti predlagajo.
Qbčinska skupščina lahko sklene, da se predložijo v razpravo zborom volivcev tudi druge zadeve.
37.	člen
Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina, njen predsednik, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni odbor SZDL ali 10 »/o volivcev volilnega območja.
Zbori volivcev se sklicujejo po volilnih enotab, kakor so določene za volitve v občinski zbor občinske skupščine. Območja volilnih enot so določena z odlokom občinske skupščine.
Na zborih volivcev sodelujejo vsi občani z območja zbora volivcev. Odločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico.
38.	člen *
Obvestilo o sklicu Ibora volivcev se objavi z dnevnim redom najmanj tri dni pred dnevom zbora.
O sklicu zbora volivcev obvesti sklicatelj predsednika občinske skupščine, če zbora ni sklical predsednik sam, krajevno skupnost in krajevno organizacijo SZDL.
39.	člen
Delovna organizacija je dolžna s svojim statutom omogočiti odborniku zbora delovnih skupnosti izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti, ki mu jih nalaga statut občine.
40.	člen
Občinska skupščina sprejme poslovnik za delo in potek zbora volivcev. Zbor volivcev prične sklicatelj ali njegov pooblaščenec.	,
3.	Referendum
41.	člen *
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da se občani vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih, ki imajo pomen za kraj ali za občino kot celoto.
42.	člen
Občinska skupščina je dolžna razpisati reteren-dum, kadar ga zatiteva 15 Vo vseh volivcev v občini.
43.	člen	x
Referendum je obvezen za vprašanja, ki so določena z ustavnim zakonom.
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno. Občinska skupščina določi besedilo referenduma, tako da se volivci o vprašanjih izjavijo »za« ali »proti«.
44.	člen
Referendum se razpiše najmanj 30 dni pred glasovanjem. Referendum izvede občinska volilna komisija po določilih, ki veljajo za volitve v občinsko skupščino.
45.	člen
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če se ga je udeležilo najmanj 75 Vo vpisanih volivcev in če je glasovala zanj večina volivcev,
udeleženih na glasovanju. (£e na referendum ne pride 75 Vo volivcev, vpisanih v volilni imenik, razpiše občinska skupščina ponovno referendum v 30 dneh.
Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati'nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
•	I
III.	poglavje
Družbeno načrtovanje v občini
i,
1. Načrt razv oj a občine '
46.	člen
Skladni razvoj gospodarstva in družbenih služb ter usklajevanje splošne potrošnje s proizvodnjo zagotavlja občina z občinskim načrtom razvoja.
Občinski načrt razvoja upošteva potrebe programov razvoja delovnih organizacij, družbenih služb in krajevnih skupnosti ter smernice širših družbenopolitičnih skupnosti.
Načrt razvoja občine upošteva dejanske možnosti in usklaiuie potrebe cjbčine.
47.	člen
N
Z občinskim načrtom razvoja se zagotavljajo tudi materialni in drugi pogoji za izboljšanje splošnih življenjskih razmer občanov, posebno na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete, kulture, zdravstva, socialnega in otroškega varstvu, telesne vzgoje in rekreacije, graditev stanovanj in komunalnih naprav ter na drugih področjih.
48.	člen
Načrt razvoja občine temelji na programih in predvidevanjih razvoja delovnih in drugih organizacij v občini. Da bi se pri odločanju in uresničevanju načrta razvoja občine zagotovila pobuda občanov in delovnih skupnosti, izdela občinska skupščina načrt razvoja občine in ga da v razpravo občanom in delovnim organizacijam.
49.	člen
O programu razvoja delovnih in drugih organizacij, v katerih niso upoštevane smernice razvoja občine, da občinska skupščina svoje pripombe. Na podlagi teh pripomb morajo organi delovnih in drugih organizacij ponovno razpravljati o, svojih programih razvoja.
Ce pristojni organi delovnih in drugih organizacij ne upoštevajo pripomb občinske skupščine, so ji dolžne obrazložiti svoja stališča.
50.	člen
Ko občinska skupščina sprejema program razvoja občine, mora obravnavati pripombe m predloge zbo-rpv volivcev, zborov občanov delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenih organizacij.
Kadar občinska skupščina ne upošteva pripomb, mora o tem obvestni organ ali organizacijo, Ki je dala pripombe, in navesti razloge, zaradi katerih pripomb ni upoštevala.	/ ,
Skupščina s programom razvoja:
—	usmerja in usklajuje razvoj produkcijskih sil, družbenih služb in zaposlovanja:
—	določa sredstva, s katerimi bo občina razpolagala, in jih razporejuje;
—	določi ukrepe, s katerimi zagotovi usklajevanje dohodkov delovnih organizacij in posameznikov z uspehi njihovega dela;
—	usklajuje splošno in osehno potrošnjo s proizvodnjo, dohodkom in produktivnostjo dela;
—	določa tudi druge ukrepe za gospodarski in družbeni razvoj.
51.	člen
Na podlagi svojih programov razvoja in načrta '-razvoja občine sprejemajo delovne organizacije in krajevne skupnosti svoje letne načrte proizvodnje in dejavnosti.
V letnih načrtih proizvodnje in dejavnosti upoštevajo delovue organizacije in krajevne skupnosti vse materialne pogoje za povečanje proizvodnje, možnosti zaposlovanja delovne sile in možnosti povečanja produktivnosti dela.
52.	člen
Letne načrte proizvodnje in dejavnosti delovnih in drugih organizacij usklajuje občinska skupščina z dejanskimi potrebami in možnostmi občine, z načrtom razvoja olvčine in smernicami širše družbenopolitične skupnosti. Občinska skupščina lahko da k letnim načrtom proizvodnje in dejavnosti delovnih in drugih organizacij svoje pripombe in zahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi delovnih in drugih organjzacij. Co pristojni organi delovnih in drugih organizacij ne sprejmejo pripomb, ki ji je dala občinska skupščina, morajo svoja stališča obrazložiti.
53.	člen
Občinska skupščina spremlja program perspektivnega razvoja občine kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti delovnih in drugih organizacij. V ta namen dostavljajo organizacije občinski skupščini trimeseči na in polletna poročila o izpolnjevanju programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti.
Na njeno zahtevo pošiljajo delovne organizacije in krajevne skupnosti občinski skupščini tudi drugo dokumentacijo, ki je potrebna za spremljanje in ocenjevanje izpolnjevanja programov razvoja in letnih načrtov in programov proizvodnje in dejavnosti.
54.	člen
Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje načrta razvoja občine na svojih sejah najmanj ob koncu vsakega polletja.
2.	Urbanistični načrt občine
55.	člen
Z občinskim urbanističnim načrtom zagotavlja občinska skupščina regionalni razvoj občine in usklajuje razvoj mesta in naselij.
56.	člen
Predlog občinskega urbanističnega načrta pripravi organizacija, ki jo pooblasti občinska skupščina.
Predlog občinskega urbanističnega načrta se da v razpravo zborom volivcev, zborom članov delovnih skupnosti, l^rajevnim skupnostim in družbenim organizacijam.
57.	člen	v
Občinski urbanistični načrt začne veljati, ko da soglasje širša družbeno-politična skupnost.
Četrto poglavje
Družbene službe in gradnja stanovanj
1. Skupne določbe
56. člen
V skladu z določbami tega statuta in v okviru materialnih možnosti zagotavlja občina z družbenimi službami občanom zadovoljevanje skupuih potreb.
Družbene siužbe zagoiavlja občiua sauiosiojuo ali skupaj z drugimi oziroma širšimi družbeno-polinčniini skupnostmi.
59.	člen
Občinska skupščina zagotavlja v svojem načrtu razvoja materialna sredstva za tiste skupue potrebe občanov, ki neposredno vplivajo na njihovo življenjsko raven.	«
Občinska skupščina lahko zagotavlja potrebna sredstva tudi s pritegnitvijo sredstev delovnih organizacij na podlagi prostovoljnega sodelovanja in S pritegnitvijo sredstev občanov,
60.	člen
Družbene službe za zadovoljevanje skupnih potreb občanov organizira in razvija občina po svojih organih ati posebnih organizacijah, lake organizacije se ustanavljajo, delujejo in se financirajo po določbah ustreznih zakonov in v skladu z določbami tega statuta.
61.	člen
Delovne organizacije, ki opravljajo družbene službe, zagotavljajo potreben razvoj s svojim programom razvoja iu letnim načrtom dejavnosti.
2. Gradnja stanovanj
62.	člen
Občinska skupščina sprejme program stanovanjske zidave v občini. Program stanovanjske zidave upošteva načelo racionalnosti, interesentom, ki prispevajo lastna sredstva, pa omogoča, da se odločijo za določeno vrsto in kvaliteto stanovanja. Program stanovanjske zidave upošteva tudi način uporabe zemljišč in potrebo po graditvi komunalnih objektov.
63.	člon
V	program stanovanjske zidave vključi občinska skupščina vsa^v ta namen razpoložljiva sredstva.
64.	člen
Pravice članov delovnega kolektiva do pridobitve stanovanja uredi delovna organizacija s svojim statutom.
V	mejah razpoložljivih sredstev zagotavlja občina stanovanja občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in niso v delovnem razmerju.
Delovne organizacije zagotavljajo primerna stanovanja v prvi vrsti vojaškim in delovnim invalidom ter borcem NOB. Delovne organizacije zagotovijo 'svojim članom stanovanja pred upokojitvijo.
65.	člen
Občina zagotavlja smotrno izgradnjo in ureditev komunalnih objektov ter naprav, predvsem določitvijo in izvajanjem urbanističnega načrta- v skladu s programom razvoja.
Skrb za pravilno delovanje komunalnih naprav, izvrševanje komunalnih storitev, ki so splošnega pomena, lahko poveri občina komunalnim organizacijam.
66.	člen
Za gradnjo komunalnih naprav zagotavlja občina lastna sredstva, združuje sredstva delovnih organizacij in drugih organizacij, hišnih svetov in občanov.
6?. člen
Sredstva, ki jih dajejo ■ uporabniki komunalnih storitev oziroma investitorji v smislu določb prejšnjega člena se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila dana. Namenska uporaba teh sredstev in način zagotovitve njihovega plačila se določi s pogodbo.
68.	člen
Na področju komunalne dejavnosti daje občina prednost tistim investicijam v posameznih krajih, naseljih ali delih mesta, pri katerih je zagotovljena večja udeležba lastnih sredstev ali dela občanov in kjer so potrebe bolj nujne.
69.	člen
Pri smotrnem izvajanju komunalnih dejavnosti sodelujejo tudi občani, predvsem s skrbnim uporabljanjem in vzdrževanjem komunalnih naprav v svojem neposrednem okolju in naprav ter objektov, ki so javnega pomena.
Občani skrbijo sami in po organih upravljanja stanovanjskih hiš za ureditev in vzdrževanje komunalnih naprav v stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici, ki pretežno služijo stanovalcem.
70.	člen
Kadar občina prepusti krajevnim skupnostim v upravljanje in vzdrževanje komunalne objekte in naprave, jim zagotovi tudi za vzdrževanje potrebna finančna sredstva.
3.	Šolstvo
71.	člen
Občani imajo pravico, pridobivati potrebno znanje in izobrazbo na šolah in izobraževalnih zavodih ob enakih z zakonom in s tem statutom določenih pogojih.
72.	člen
Z ustanavljanjem osnovnih šol, gradnjo šolskih prostorov in nabavo njihove opreme zagotavlja obvezno osnovno šolanje otrok. Obvezno šolanje otrok je določeno z zakonom.
73.	člen
S programom razvoja šolstva zagotavlja občina enoten sistem vzgoje in šolanja.
74.	člen
Sole in drugi izobraževalni zavodi so samostojni. Upravljajo jih organi družbenega samoupravljanja.'
75.	člen
Sredstva za izobraževanje in vzgojno delo šol in drugih zavodov, ki jih je ustanovila občina sama ali skupaj z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi so zagotovljena po skladu za financiranje izobraževanja.
76.	člen
Pri izvajanju enotnega sistema vzgoje in izobraževanja občina v skladu z občinskim načrtom razvoja in programa šolstva:
—	zagotavlja sredstva za osnovno dejavnost šol, ki jih je ustanovila ali jih sofinancira;
—	skrbi v mejah materialnih možnosti za gradnjo, razširitev in opremo šol;
—	sodeluje na podlagi dogovorov z drugimi občinami, širšimi družbeno-politrčnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami pri skupnem financiranju osnovne dejavnosti, gradnji ter opremi šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so skupnega pomena za več občin ali pa je zanje poseben interes;
—	financira razvoj stranske dejavnosti šol, ki je zajeta v učnih programih šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov;
—	v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami po strokovnih učnih kadrih skrbi za šolanje kadrov na srednjih, višjih in visokih Šolah s tem, da daje ali posreduje štipendije in kredite za šolanje.
77.	člen
Občina ustanavlja osnovne šole glede na krajevne potrebe, pri tem upošteva število otrok v danem okolišu in oddaljenost od šole, tako da omogoča vsem šoloobveznim otrokom uspešno osnovno šolanje.
78.	člen
Šoloobveznim otrokom, ki jim je zaradi velike oddaljenosti od šole onemogočeno šolanje, občina pomaga s tem, da organizira redni prevoz otrok v šolo in da prispeva k stroškom prevozu. Občinska skupščina z odlokom določi, v katerih krajih, ob kakšnih pogojih in v kakšni višini šoloobvezni otroci uživajo ugodnosti iž tega členu.
. 79. člen
Za učence se v šolah organizirajo šolske kuhinje, Občina podpira delovanje šolskih kuhinj.
80.	člen
Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah a.li v rednih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ustanavlja občina posebne šole ali posebne oddelke vzgojno-izobraževalnih zavodov.
V okviru materialnih možnosti sodeluje občina pri poklicnem usmerjanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno usposabljanje ni zagotovljeno v breme kakšniji drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usposabljanja glede na svoje zmogljivosti ne morejo sami zagotoviti.
81.	člen
Organi družbenega samoupravljanja v šolah in orugih vzgojno-izobraževalnih zavodih imajo zlasti nalogo:
—	skrbeti, da bodo doseženi čim boljši učni in vegojni uspehi na podlagi učnega programa in programa drugih dejavnosti šole ali zavoda;
—	poročati občinski skupščini o delu šole oziroma zavoda in o uspehih pri vzgoji in izobraževanju otrok;
—	skrbeti, da se učno in vzgojno osebje strokovno in družbeno-politično izpopolnjuje in da si prizadeva doseči čimboljše učne in vzgojne uspehe:
—	zagotoviti v statutih šol in zavodov ter v pravilnikih o delitvi dohodka takšno razporejanje sred-
cy

■</
if)
O.

štev, ki bo zagotovilo vsestranski razvoj šole oziroma zavoda, in pri tem razvijati take oblike delitve osebnega dohodka, ki bo pčno in vzgojno osebje-stimuliralo v prizadevanju. za čimboljše učne in vzgojne uspehe.
82.	člen
Da bi se pedagoško delo v šolah in vzgojno-izo-braževalnih zavodih razvijalo čimbolj uspešno,' lahko občina v ta namen ustanovi zavod za prosvetno-peda-goško službo.
Zavodu za prosvetno [Jedagoško službo lahko občina kot pedagoškemu centru poveri skrb za strokovni in družbeno-politični dvig učnega in vzgojnega osebja na šolah in drugih vzgojno-izob raže valni h zavodih.
83.	člen
Da bi se omogočilo tudi odraslim občanom pridobivanje in izpopolnjevanje strokovne in družbene izobrazile, ustanavlja občina zavode za izobraževanje odraslih in podpira tudi druge -oblike dopolnilnega izobraževanja.
4.	Zdravstveno varstvo
84.	člen
Zdravstveno varstvo v občini ima namen:
—	zagotoviti telesno in duševno zdravje občanov;
—	skrbeti za ugodne zdravstvene razmere matere in otroka ter za zdrav razvoj'otrok in mladine;
—- odstranjevati vzroke in posledice obolenj in invalidnosti;
—	zagotoviti občanom higienske razmere za življenje in delo;
—	pospeševati zdravstveno kulturo občanov.
y 85. člen
Občina v sodelovanju s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja, zdravstvenimi zavodi, organizacijo RK, krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami določi program razvoja zdravstvenega varstva.
Pri izvajanju programa razvoja zdravstvenega varstva občina zlasti spodbuja združevanje sredstev delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za ustanavljanje in financiranje zdravstvenih zavodov in služb.
86.	člen
Zdravstveno službo v občini opravljajo zdravstveni zavodi, ki zagotavljajo občanom tole zdravstveno varstvo:
—	osnovno, splošno zdravstveno pomoč v ordinacijah splošne prakse zdravstvenih domov in obratnih ambulant, obiske zdravnikov na domu in strokovno službo in bolniško nego na domu;
—	specialistično zdravljenje;	1
—	zobozdravstveno pomoč;
, v— zdravstveno varstvo in pomoč za žepe, otroke 'a šolsko mladino v dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah;
—	pomoč patronažne službe občanom, ki so po-sebno izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom °kolja;
—	preskrbo z zdravili v lekarni.
• »
87.	člen	/
Da bi se izboljšalo splošno zdravstveno stanje prebivalstva ter da bi se preprečevala, odkrivala in
pravočasno zdravila obolenja,'skrbi občina za izvajanje zdravstvene preventivne dejavnosti, ki jo izvajajo zdravstveni zavodi.
88.	člen
Posebna skrb je posvečena preventivnemu zdravstvenemu varstvu otrok in šolske mladine.
Sple in drugi vzgojuo-izobraževalni zavodi morajo v okviru svojih učnih programov skrbeti za zdravstveno vzgojo šolske mladine.
89.	člen	. •
V svojem proračunu zagotovi občina sredstva za zdravljenje socialno ogroženih občanov, ki jim ni zagotovljeno zdravstveno vatstvo v breme drugih sredstev.
90.	člen
Zdravstveni center spremlja in proučuje zdravstveno stanje in higienske razmere ter organizacijo in delo zdravstvenih zavodov, predlaga program razvoja zdravstvenega varstva na območju občine, uravnava strokovno delo zdravstvenih zavodov v občini, uravnava in skrbi za nadzorstvo nad njihovim delom.
Naloge zdravstvenega centra v občini opravlja zdravstveni zavod, ki ga določi občinska skupščina.
91.	člen
Občani, ki so kot delavci ali kmetijski proizvajalci zdravstveno zavarovani, gospodarijo s sredstvi zdravstvenega zavarovanja po komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja in njihovih samoupravnih organih.
Občina ustanavlja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za območje občine ali skupaj z drugimi občinami; pri tem upošteva načelo smotrnosti in dobrega gospodarjenja s sredstvi socialnega'zavarovanja.	'
Občina na podlagi zakona družbeno nadzoruje poslovanje komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja. in zavoda oziroma podružnice za socialno zavarovanje.
5.	Varstvo otrok in mladine
92.	člen
Da bi se zagotovil vsestranski in uspešen razvoj otrok in mladine in da bi bili zaposleni starši razbremenjeni skrbi za otroke, organizira občina varstvo otrok in mladine. V varstvo otrok in mladine je vključena tudi njihova vzgoja.
93.	člen
varstvo otrok in mladine se organizira v prvi vrsti v okviru krajevnih skupnosti in šole. Za otroke zaposlenih staršev zagotavlja varstvo otrok delovna organizacija sama ali z drugimi delovnimi organizacijami.
94.	člen
Delovne organizacije določijo s svojimi predpisi, kako bodo prispevale k stroškom za varstvo otrok in mladine v delovni organizaciji zaposlenih staršev. Pri tem upoštevajo v prvi vrsti starše, ki sami niso zmožni nositi celotnih stroškov za varstvo svojih otrok.
Občinska skupščina s posebnim aktom določi, kako se iz občinskih sredstev plača del stroškov za varstvo otrok tistih staršev, ki niso zmožni nositi celotnih stroškov varstVa.
6.	Socialno varstvo
95.	Člen
Socialno varstvo v občini obsega:
—	preprečevanje in odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme;
—	neposredno pomoč in skrb za socialno ogrožene osebe;
—	skrb za vojaške invalide, žrtve fašističnega nasilja in borce NOV ter njihove družine;
—	skrb za stare, onemogle in defektne osebe.
96.	člen
Občina izvaja socialno varstvo po svojih organih in s sodelovanjem socialnih zavodov; delovnim in drugim organizacijam ter krajevnim skupnostim, določi program razvoja.
97.	člen
V skladu z gospodarskimi vlaganji skrbi občina za vzporedni razvoj materialnih pogojev teh služb in dejavnosti, ki naj čimbolj zadovoljujejo življenjske potrebe občanov in preprečujejo nastajanje socialnih problemov.
98.	člen
Socialno varstvo neposredno izvršujejo predvsem delovne organizacije in krajevne skupnosti, tako da obravnavajo iu rešujejo socialno problematiko in organizirajo socialne službe v svojih organizacijah in skupnostih.
99.	člen
Občina prenaša na krajevne skupnosti predvsem tiste naloge s področja socialnega varstva, ki pomenijo neposredno pomoč socialno ogroženim osebam.
Za izvajanje teh nalog zagotovi občina krajevni skupnosti potrebna sredstva.
100.	člen
Strokovno opravljanje nalog preventivnega in kurativnega socialnega varstva lahko poveri občina socialnim zavodom, ki jim zagotovi za opravljanje nalog potrebna sredstva.
Socialni zavodi lahko opravljajo tudi strokovno socialno službo za-delovne organizacije in krajevne
skupnosti.
?. Kultura in prosveta
101.	člen
Občina zagotovi v okviru svojih materialnih možnosti in na podlagi programov sredstva za pospeševanje in razvoj kulturno-prosvetne dejavnosti v občini, glede na pomen, ki ga ima ta dejavnost za dvig kulturne ravni občanov.
102.	člen
Občina pospešuje in razvija kulturno-prosvetno dejavnost, s tem da:
—	ustanavlja in pospešuje razvoj kulturno-pro-svetnih ustanov;
—	zagotavlja sredstvu za delo teh ustanov;
—	pomaga društvom in organizacijam pri izvrševanji'njihovih nalog na kulturno-prosvetnem področju;
—	skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki so namenjeni kulturno-prosvetnim namenom;
—	skrbi za varstvo kulturnih spomenikov ua svojem področju;
—	podpira prirejanje raznih kulturuo-prosvetnih manifestacij, proslav, razstav in drugih oblik kultur-no-prosvetnih dejavnosti;
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, muzejev, kinematografov in drugih kulturno-prosvetnih organizacij;
-— pospešuje amatersko in drugo kulturno delo.
103.	člen
Službo spomeniškega varstva izvaja neposredno v skladu z zakonom zavod za spomeniško varstvo, ki je lahko skupna služba več občin.
lOL člen
Občina lahko ustanovi občinski arhiv, ki bruni vse dokumente o kulturnem in gospodarskem življenju v občini, ali pa tako dejavnost prenese ua medobčinski zavod.
8.	Telesna vzgoja iu rekreacija
105.	člen
Za zdrav razvoj fizičnih in umskih sposobnosti občani sami iu po svojih organih samoupravljanja v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in drugih organizacijah zagotavljajo materialne pogoje za napredek telesne vzgoje iu rekreacije,
106.	člen
Občina skrbi za napredek telesnovzgojne dejavnosti in rekreacije na podlagi programov, tako da v okviru razpoložljivih sredsjev nameni del za telesno vzgojo in rekreacijo in del za objekte teli dejavnosti.
Občina gradi naprave in objekte bodisi sama z. lastnimi sredstvi, ali s svojimi sredstvi sodeluje pri radnji, pri katerih občani. ‘ k ra jevne skupnosti ali elovne organizacije vlagajo sredstva ali delo.
107.	člen
Občinska skupščina določi program izgradnje le* lesnovzgojnih in rekreacijskih objektov in naprav.
Telesnovzgojni in rekreacijski objekti se grade o programu glede na prioritetne potrebe v občini, rednost imajo tisti objekti, ki bodo namenjeni telesni vzgoji in rekreaciji čimvečiegn števila občanov.
10«. člen
Občina skrbi za telesno vzgojo in rekreacijo občanov tudi s tem, da podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo, počitniške skupnosti, turistična društva, planinska društva in druge organizacije pri njihovem delovanju iu strokovnem usmerjanju. Sredstva se dajejo predvsem tistim organizacijam, ki prevzemajo skrb za izvajanje programa.
9.	T e h n i č n a vzgoja
109; člen
Občina skrbi za splošno tehnično izobraževanje in v skladu s svojimi materialnimi možnostmi nameni del razpoložljivih sredstev za tehnično izobraževanje občanov.
110, člen
V okviru tehuičue vz.goje občanov skrbi občina tudi z,a njihovo prometno vzgojo.
10.	Rravna pomoč '111. člen
Da bi občani, hišni sveti, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije čim lažje uresničevale svoje zakonite pravice in koristi ter da bi jim bila /pri tem zagotovljena strokovna prayna pomoč, ustanovi občina službo pravne pomoči. Naloga te službe je: — nuditi pravno pomoč občanom, hišnim svetom, krajevnim skupnostim, delovnim ter drugim organizacijam pri uveljavljanju in varstvu pravic in koristi.
112. člen
Občanom in organizacijam, ki sami ne zmorejo potrebnih sredstev, zagotavlja občina pravno pomoč v breme svojega proračuna.
11.	Delo in zaposlovanje
113. člen
Občina skrbi, da občani lahko uveljavljajo pravico do dela, zlasti razvija proizvajalne sile in materialno podlago za druge družbene dejavnosti. V skrbi za zagotovitev pravice občana do dela sodeluje občina tudi z drugimi, zlasti sosednjimi občinami.
1U. člen
Službo zaposlovanja delavcev v občini izvaja neposredno organizacija ali organ, ki ga določi občinska skupščina.
Peto poglavje
0
Sredstva občine
1.	Sredstva proračuna .	115. člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz dela družbenega dohodka, in s sredstvi, ( ki izvirajo iz obveznosti občanov.
Občina uresničuje svoje naloge tudi s sredstvi, ki jih s prostovoljnim združevanjem zagotovijo delovne organizacije in občani.
116.	člen
Sredstva, ki so jih zagotovili občani ali delovne organizacije, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila dana.
117.	člen
Vire dohodkov občine določi občinska skupščina s proračunom in drugimi predpisi.
Sredstva občine razporeja občinska skupščina na posamezne namene s svojim proračunom.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine.
US. člen
Družbene službe, katerim občina zagotavlja sredstva v določenem odstotku od skupnih dohodkov, samostojno sprejemajo svoic finančne načrt., .’-hodkov m izdatkov, ki so sestavni del proračuna občine.
119.	člen
I
Z letnim proračunom občine zagotovi občinska skupščina sredstva za delovanje svoje uprave.
Samoupravni organ uprave občinske skupščine samostojno razporeja sredstva za posamezne namene s svojim finančnim načrtom.
120.	člen
Preden občinska skupščina sprejme letni proračun, da osnutek proračuna v razpravo zborom volivcev. Občani na zborih volivcev razpravljajo glede predvidene razporeditve sredstev za komunalne kulturne, socialno-varstvene, prosvetne ter druge nejavnosti v občini.
2. Skladi
121.	člen
Za usmerjanje razvoja gospodarstva in družbene dejavnosti, ki so skupnega pomena'za družbeni napredek občine, lahko občina ustanavlja namenske sklade.
Občinska skupščina določi z aktom o ustanovitvi namen sklada in vire dohodkov na podlagi izdelanega programa, ki služi za izdelavo finančnega načrta sklada.
122.	člen
Občani lahko na zborih volivcev in na zborih občanov delovnih skupnosti dajeio pobudo za ustanovitev namenskih skladov z udeležbo njihovih lastnih sredstev.
«
123.	člen
Občinska skupščina je dolžna ustanoviti namenski sklad, v katerem se združujejo sredstva občanov, delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, kadar se za ustanovitev takšnega sklada veljavno izreče večina zborov volivcev oziroma organov delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, ki dajejo sredstva.
s (
124.	člen
Občinski skladi so pravne osebe in se upravljajo po načelih družbenega samoupravljanja. Podrobnejše predpise o poslovanju skladov določajo njihova pravila. Pravila skladov potrjuje občinska skupščina.
125.	člen
Občinska skupščina spremlja delo občinskih skladov in namensko uporabo njihovih sredstev. Samoupravni organi skladov so dolžni dajati občinski skupščini poročila o svojem poslovanju najmanj enkrat letno.
3.	Denarni zavodi
126.	člen
Občina ustanovi svoj denarni zavod sama ali sku-paj z drugimi občinami.
127.	člen
Denarni zavod daje občini poročilo o svojem poslovanju enkrat letno, na zahtevo občinske skupščine pa tudi večkrat
III. del	I
OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
Šesto poglavje Občinska skupščina
123. člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 27 odbornikov.
129. člen
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah in društvih, kmetje, ki so člani zadruge ali kakšne druge delovne organizacije, ter drugi člani, da delajo v občini in je zanje tako določeno z zakonom.
Za odbornika občinskega zbora je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volilno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni človek, ki ima pravico, voliti odbornike tega zbora, kakor tudi član delovne skupnosti, član organov upravljanja združenja delovnih organizacij ter član vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini.
.	130. člen
Mandat odbornikov traja 4 leta.
Vsako leto se na novo izvoli polovica odbornikov občinske skupščine.
131.	člen
Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine po volilnih enotah, v katerih odbornikom poteče mandat. se opravijo najpozneje 15 dni pred potekom mandata.
Prejšnjim odbornikom preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novo izvoljenim odbornikom.
132.	člen
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti zbor občinske skupščine.
Nihče ne more biti hkrati odbornik dveh zborov iste občinske skupščine.
Odbornik občinske skupščine ne more biti hkrati uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča.
133.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
134.	člen
Občinska skupščina opravlja” zadeve s svojega delovnega področja na sejah zborov, po svetih in komisijah ter po organih občinske uprave.
Samo na seji voli občinska skupščina svoje organe sprejema statut občine, načrt razvora občine in družbeni plan, občinski proračun, urbanistični
načrt, programe razvoja posameznih dejavnosti, ustanavlja delavne organizacije, sprejema odloke in opravlja druge zadeve za občino, za katere to določa zakon ali statut občine.
135.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje ter za družbeni razvoj v občini.
136.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno. Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno razpravljal in sklepal o posameznih vprašanjih z delovnega področja občinske skupščine.
Vsak zbor občinske skupščine razpravlja in odloča tudi ločeno o Vprašanjih, glede katerih tako določa ta statut, in v primerih, če to zahteva najmanj tretjina odbornikov posameznega zbora. Zbor občinske skupščine lahko ločeno obravnava in sprejema zlasti priporočila delovnim in drugim organizacijam.
137.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Občinska skupščina lahko povabi na sejo zaradi sodelovanja v razpravi posamezne občane in zastopnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti ter družbeno-političnih organizacij, če sodi, da bi njihovo sodelovanje moglo koristiti pri razpravljanju in odločanju o posamezni zadevi.
Občinslca skupščina mora poklicati na seio predstavnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posameznd vprašanja z njihovega področja.
138.	člen
Občinska skupščina v mejah.svoje pristojnosti samostojno odloča o vseh vprašanjih, ki so splošnega pomena za občino, zlasti pa:
—	sprejema statut občine;
—	sprejema odloke in druge splošne akte;
—	sprejema načrt razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
—	opravlja družbeno nadzorstvo in nadzorstvo nad zakonitostjo dela delovnih in drugih organizacij, uporabljanjem družbenih sredstev in razdeljevanjem dohodka;
—	sprejema resolucije in priporočila za delo organov družbenega samoupravljanja na območju občine ter za delo delovnih in drugih organizacij na svojem območju;
—	sprejema urbanistični načrt;
—	sklepa o najetju občinskih posojil in prevzemu stroškov za posojila delovnih in drugih organizacij;
—	sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občina;
—	sklepa o ustanovitvi in prenehanju delovnih organizacij in družbenih skladov;
—	določa območja, na katerih se lahko ustanavljajo krajevne skupnosti;
—	sprejema svoj poslovnik;
—	razglaša zaslužene osebe za častne občane;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij;
—	sklepa o razpisu referenduma;
—	sklepa o ureditvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
—	sklepa o organizaciji temeljnih upravnih organov, voli sodnike občinskega sodišča in sodnika za prekrške, imenuje tajnika občinske skupščine in načelnike temeljnih upravnih organov ter opravlja druga imenovanja po veljavnih predpisih;
—	opravlja druge naloge, ki so dane v njeno pristojnost s tem statutom ali drugimi veljavnimi predpisi.
139.	člen
Občinska skupščina in njeni organi stalno spremljajo in proučujejo vse probleme na področju gospodarske, komunalne, zdravstvene, socialno-varstvene, kulturno-prosvetne, telesnovzgojne in druge dejavnosti v občini.
Na podlagi ugotovitev občinska skupščina oziroma njeni organi organizirajo in sklicujejo posvetovanja s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij ter krajevnih skupnosti zaradi delovnih izkušenj, skupnega reševanja pomembnejših vprašanj in zaradi določitve skupnih ukrepov po posameznih področjih, Sklepe posvetovanj, ki zahtevajo družbene ukrepe, morajo obravnavati pristojni sveti občinske skupščine ter en ali oba zbora občinske skupščine.
Predloge za reševanje vprašanj, ki neposredno zadevajo materialne interese oziroma obveznosti delovnih in drugih organizacij ali krajevnih skupnosti, predloži občinska skupščina v razpravo in mnenje prizadetim zborom delovnih skupnosti oziroma zborom volivcev,
UO. člen
1 Občinska skupščina lahko posamezne zadele iz svoje pristojnosti prenese s posebnim sklepom na svete, komisije in druge svoje organe. S sklepom skupščina občine natančneje določi zadeve, pravice in dolžnosti, ki jih prenaša na druge organe.
Občinska skupščina ne more prenesti iz svoje pristojnosti tistih zadev, za katere je izključno pristojna po predpisih širših družbeno-političnih skupnosti.
141. člen
Občinska skupščina ne more veljavno sklepati, sprejeli akta ali odločiti o zadevah, za katere je po statutu določeno poprejšnje sodelovanje občanov, delovnih ali drugih organizacij, če niso ti sodelovali pri obravnavanju zadeve.
Splošni akti in odločitve, ki so sprejeti,v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka, so nični.
H2. Člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov, ki jih ustanovi občinska skupščina, se predpišejo s poslovnikom.
N	143. člen
Odborniki občinske skupščino imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni ter s tem statutom.
144. člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo praVico do Povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi * opravljanjem- svoje odborniške dolžnosti.
Podrobnejše določbe o povračilih stroškov odbornikom predpiše občinska skupščina s posebnim “dl okom.
143. člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti v pbčinski skupščini odgovorni občanom in občinski skupščini.
146.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izrečeno v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora Vzeti prostost ali začeti kazenski postopek. Če zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, pozneje privolitev potrdi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, aališa od enega leta.
147.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni svoje volivce seznanjati z delom, sklepi in odločitvami občinske skupščine na zborih volivcev, zborih krajevnih skupnosti oziroma na zborih delovnih skupnosti.
Odborniki občinske skupščine so dolžni občinski skupščini sporočati mnenja in predloge svojih volivcev.
Odborniki občinske skupščine morajo na vsa postavljena vprašanja svojih volivcev pa zboru oziroma zboru delovnih skupnosti dati odgovore ali pojasnila najkasneje na naslednjem zboru.
148.	člen
Odborniku občinske skupščine preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, če izgubi volilno pravico, če je odpoklican, če sprejme skupščina njegovo odpoved mandatu, če sprejme služ-, bo v občinski upravi ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča, če je obsojen na kazen strogega zapora, daljšo od šest mesecev, ali če je obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljubja.
149.	člen
Volivci lahko odpokličejo odbornika občinske skupščine zaradi njegove nedelavnosti v občinski skupščini ali zaradi izgube moralno-političnih kvalifikacij.
Sedmo poglavje
Predsednik občinske skupščine
150.	člen	'
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed svojih članov na podlagi predloga najmanj 10 odbornikov.
Občinska skupščina se konstituira vsaki dve leti.
Občinska skupščina ima tudi enega ali več podpredsednikov.
151.	člen
Način volitev predsednika, podpredsednikov in drugih organov predpiše občinska skupščina s poslovnikom.
152.	člen
Predsedniku občinske skupščine preneha funkcija predsednika:
—	če mu preneha mandat odbornika občinske
skupščine;	'
—	če ga skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov na predlog najmanj 10 odbornikov;
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo.
153.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznem primeru pooblasti drugo osebo, da zastopa občino.
154.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in njenih organov. Usklajuje delo v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali sklepom občinske skupščine.
Za vzdrževanje reda in miru sme predsednik izdajati ukaze milici na območju občine in zahtevati pomoč pri upravni izvršbi posameznih odločb občine in njenih organov.
155.	člen
Predsednik občinske skupščine sme sam sklicati seje posameznih organov skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki.
Predsednik lahko tudi zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo.
V nujnih primerih predsednik sam imenuje člane komisij, takšna imenovanja predloži skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji.
Predsednik sklicuje posvetovanja predstavnikov organov občinske skupščine, daje njihovim predstavnikom pripombe in predloge o delu. Skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih'svojih organov, jim daje smernice in priporočila za delo.
156.	člen
Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine in sodnika za prekrške.
Vi 57. člen
Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik, ki ga skupščina za to določi. '
158.	člen
Predsedniku pripada za njegovo delo v občinski skupščini stalna mesečna nagrada. Predsednik ima pravico do 30 dni plačanega dopusta, če mu je to edina stalna zaposlitev.
Ob istih pogojih kot predsedniku pripada stalna mesečna nagrada in letni dopust tudi podpredsedniku.
Predsedniku in podpredsedniku določi mesečno nagrado občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti.
Osmo poglavje Organi občinske skupščine 1.Skupne določbe
159.	člen
Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov in določb tega statuta ter sklepov občinske
skupščine opravljajo določene pravice in dolžnosti občine in zaoeve iz pristojnosti občinske skupščine ter naloge, ki jim jih posebej poveri občinska skupščina, so: sveti, komisije in upravni organi občinske skupščine.	y
160.	člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na svojih sejah. Za proučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo strokovne komisije. Te komisije dajejo kolegijskim organom predloge in poročila.
161.	člen
Predsednika in člane posameznih svetov in komisij občinske skupščine voli oziroma imenuje občinska skupščina za dobo dveh let tako, da se vsajco leto zamenja polovica članov.	I
Člane svetov in komisij lahko občinska skupščina razreši tudi pred potekom njihove mandatne dobe.
Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kolegijskih organov občinske skupščine.
Predsednik in uslužbenci uprave ne morejo biti člani kolegijskih organov, razen če ni z zakonom drugače določeno.
162.	člen
Občinska skupščina spremlja delo Svojih organov, jim daje smernice in navodila za njihovo delo.
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji dajejo redna poročila.
163.	člen
Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skupščine, le-ti rešujejo na skupnih sejah. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svoiih stališčih občinsko skupščino, ki o zadevi odloči. \
164.	člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri reševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah, kadar rešujer jo zadeve, ki imajo pomen za te organizacije oziroma ki zadevajo področje njihovega dela.
165.	člen
Članstvo v svetu oziroma komisiji občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Predsedniki in Člani kolegijskih organov občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti, in do povračila zaslužka, če so ga izgubili v času opravljanja teh dolžnosti.
Podrobnejše določbe o povračilih stroškov predpiše občinska skupščina z odlokom.
2.	Sveti občinsjce skupščine
166.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini. t
167.	člen
Sveti pbčihske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organi-
itacije, krajevne skupnosti in občane. Usmerjajo delo upravnih organov, nadzorujejo njihovo delo ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina.
Naloga svetov je usmerjati in povezovati delo organov smnoupruvljunju na področju, za katero ie svet ustanovljen.
168.	člen
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne in druge organizacije, ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in drugih oseb.
169.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom občinske skupščine.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku le v takšnih upravnih zadevah, v katerih'se odloča po prostem preudarku.
170.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sveti sodelujejo s krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na tistem področju.
Kadar svet obravnava zadeve krajevne skupnosti. delovne ali druge organizacije in njihovih delovnih podrpčfj, mora na sejo povabiti tudi predstavnike teh organizacij.
171.	člen
Delovne in druge organizacije imajo pravico, dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. $vei je dolža/i dane predloge in pripombe obravnavati. Delovne in druge organizacije morajo biti o zavzetem stališču obveščene.
172.	člen
Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo z odlokom občinske skupščine.
Z odlokom določi občinska skupščina tudi delovna področja in naloge posameznih svetov, število članov sveta in katere organizacije ter koliko članov delegirajo v svet.
3.	Komisije občinske skupščine
173.	člen
Občinska skupščina ima stalne in začasne komisije za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti.
Delovno področje in naloge začasne komisije določi občinska skunščinu z aktom o ustanovitvi.
174.	člen
Občinska skupščina ima tele stalne komisije:
—	komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve:
—	komisijo za vloge in pritožbe;
—	komisijo za družbeno nadzorstvo;
—	inandatno-imunifetno komisijo obeh zborov;
—	komisijo za verske zadeve.
Komisije imajo najmanj tri člane.
175.	člen
Mandatno-imunitetno komisijo sestavljajo samo odborniki ustreznega zbora.
Druge stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki, ki jih izvolijo občinska skupščina in predstavniki delovnih in drugih organizacij. Stalne komisiie delaio no poslovniku.
176.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske za-ueve proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine, njenih organov ter vodilnih in strokovnih uslužbencev in drugih organizacij v občini.■ Proučuje in daje predloge za volitve in imenovanja v organe skupščine, predlaga občinski skupščini postavitev uslužbencev, ki jih skupščina imenuje, opravlja druge zadeve. za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve obravnava in proučuje tudi splošna vprašanja • kadrovske politike v občili.
177.	člen
Komisija za vloge in pritožbe ima sedem članov; od teh so vsaj štirje odborniki občinske skupščine.
Strokovni organ komisije je služba za vloge in pritožbe kot organ občinske skupščine. Organizacijo in področje službe določa pravilnik.
Vodja za službo za vloge In pritožbe je po položaju član in tajnik komisije.
178.	člen
Komisija za vloge in pritožbe:
1.	obravnava vloge in pritožbe občanov in organizacij. ki zadevajo delo organov občinske skupščine ter družbenih in delovnih samoupravnih organizacij v občini;
2.	v zvezi z vlogami in pritožbami komisije lahko:
—	zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila;
-- daje nasvete in priporočila ter predlaga ustrezne ukrepe občinskitn .organom in organizacijam. Te so dolžne predloge komisije obravnavati in jo obveščati o svojih sklepih in rešitvah:
3.	na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti. nezakonitosti in samovolje in zaradi preprečevanja njihovih vzrokov:
—	proučuje in sodeluje pri obravnavanju problematike delu prizadetih organov in drugih organizacij, zavodov in ustanov, ki izhaja iz vlog in pritožb;
—	predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe, nove predpise, spremembe ali dopolnitve jiredpisov;
4.	sodeluje z občinskimi organi, ustreznimi komisijami republike, drugih občin in družbenimi organizacijami;
5.	poroča občinski skupščini občasno o problematiki. najmanj pa enkrat letno b svojem delu in o delu službe za vloge in pritožbe.
179.	člen- 1
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in nadzira. ali se delovne organizacije in druge ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s sjslošni-mi družbenimi koristmi, potrebami občanov in s politiko občinske skupščine na področju gospodarskega in družbenega razvoja v občini ter ali pravilno uporabljajo družbena sredstva.
V mejah svojega delovnega področja ima komisija pravico, zahtevati gradivo in poročila o delovanju služb, ki nadzirajo zakonitost dela organov občinske uimtve. delovnih in drugih organizacij in občanov, ter sklicati na svoje seje predstavnike delovnih in drugih organizacij ter zahtevati od njih, da poročajo ali dajo potrebna pojasnila.
Delovne iu druge organizacije ter organi občinske uprave morajo omogočiti komisiji izpolnjevati naloge z njenega delovnega področja.
Na podlagi stanja, ki g!t ugotovi, opozori komisija pristojne organizacije na morebitne nepravilnosti ali nezakonitosti. Komisija daje občinski skupščini predloge, da sprejema potrebne ukrepe v mdjah svojih pristojnosti.
180.	člen
Maudatuo-imunltetua komisija ustreznega zbora obravnava vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov ustreznega zbora, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov ustreznega zbora in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov. Komisija o tem poroča ustreznemu zboru.
181.	člen
Komisija za verska vprašanja obravnava in usklajuje odnose med verskimi skupnostmi in občino.
182.	Člen
Občinska skupščina lahko posamezni komisiji določi tudi stalne in občasne naloge.
4.	Upravni organi in upravne komisije občinske skupščine
183.	člen >
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, kolikor ni z zakonom izrečno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širše družbeno-poiitične skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
184.	člen
Občinski upravni organi se ustanavljajo in odpravljajo S statutom občine. Delovno področje upravnih organov skupščine se določi s pravilnikom o organizaciji in delu uprave.
, .	185. člen
Upravui organi občinske skupščine so:
—	urad tajnika;
—	oddelek za splošne zadeve in^ družbene službe;
—	oddelek za gospodarstvo in finance;
—	oddelek za notranje zadeve;
—	oddelek za narodno obrambo;
—	zavod za izmero in kataster zemljišč;
—	služba za vloge in pritožbe.
186.	člen
Pri upravljanju zadev s svojega področja upravni organi sodelujejo med seboj in z organi opravljanja v delovnih organizacijah ia z drugimi organi in organizacijami.	t
187.	člen	• J
Organizacijo in naloge občinskega sodnika za prekrške urejajo posebni predpisi.
188.	člen
V krajih, ki so oddal jeni od sedeža občinske skupščine in je neposreden stik občanov z upravo skup-
ščine otežen, delujejo krajevne pisarne. Na sedežu krajevnih pisarn so matični uradi.
189.	Člen
Občinska skupščina lahko ustanovi občinsko javno pravobranilstvo. Ta služba je lahko organizirana tudi skupno za več občin.
Odnosi med občinami glede skupne službe javnega pravobranilstva se urejajo s posebnim sporazumom.	.
190.	člen
Notranjo organizacijo upravnih organov določi delovna skupnost skupaj s tajnikom občinske skupščine. Delovna skupnost določi skupaj s tajnikom občinske skupščine tudi sistemizacijo delovnih mest.
Spremembe o temeljni organizaciji občinske uprave določa občinska skupščina z odlokom.
191.	člen
Upravni organi opravljajo zadeve s svojega de-' lovnega področja samostojni! na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju predpisov kakor ludi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in proučevanju problematike na njihovem področju. Za potrebe skupščine pripravljajo potrebne elaborate, analize in druga gradiva ter predlagajo potrebne ukrepe.
192.	člen
_•
Upravni organi morajo skupščino in njene svete:
—	redno seznanjati s tekočimi problemi ter s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju nalog;
—	opozarjati skupščino in ustrezni svet na protiustavne jn nezakonite splošne akte, ki jih izdajajo delovne in druge samostojne organizacije;
seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih "v delu organizacije, ki so jih ugotovili v izvrševanju upravnega nadzorstva, in jim predlagati ustrezne ukrepe da se odpravijo.
193.	člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov Občanov in organizacij, zlasti s tem:
—	da skrbijo zu bilro in ekonomično poslovanje ter s svojini znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini pri njihovih prizadevanjih za čimbolj ekonomično in ekspeditivno poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov;
—	da organizirajo in pomagajo pri organiziranju služb, ki so namenjene občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje pravice in interese oziroma opravijo svojo dolžnost.
194.	člen
Delo občinskih upravnih organov je jaVno, če ni * zakonom ali .z drugimi akti občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne po* datke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti. Občinska skupščina določi, ko obravnava poročilo uprave, kateri deli poročila se morajo objaviti ter način njihove objave.
Tajnik in predstojniki upravnih organov
195.	člen
Tajnik skupščine je predstojnik in disciplinski starešina občinske uprave. Posamezne disciplinske pravice lahko prenese na neposrednega predstojnika
upravnega organa. Tajnika in predstojnike upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi raz-pisa.
Tajniku skupščine določa osebni dohodek skupščina občine ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti.
196.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren za to, da uprava kot eelota v redu deluje, skrbi za zakonitost, pravilno in pravočasno reševanje nalog, nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov, skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij. Opravlja druge naloge, ki iih ima po zakunu in predpisih, ali ki mu jih naloži občinska skupščina.
Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno izboljšujejo, v skladu s položajem in vlogo občana in človeka v naši socialistični družbi.
Tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen Član s področja dela občinske uprave.
Tajnik je osebno odgovoren'skupščini za zakonitost, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za izvrševanje sklepov, in smernic občinske skupščine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov.	\
Tajnik in predstojniki upravnih organov morajo ' najmanj enkrat na leto poročati občinski skupščini ali ustreznim svetom o svojem deiu in ukrepih, ki so bili storjeni za izboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina oziroma ustrezni svet razpravljata o poročilu in dajeta obvezne smernice za njihovo
Poročilo skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predloži tajnik občinske skupščine. Svetu predloži poročilo predstojnik upravnega organa.
Predstojnik mora v poročilu posebej navesti, kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice skupščine in sveta za dejo upravnih organov.
197.	člen
Predstojniki upravnih organov skrbijo v^tak na svojem področju in so neposredno odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščiue-in njenih svetov; da se izdelajo za občinsko skupščino analize in drugo gradivo za delo skupščine, da upravni organi in posamezni uslužbenci zakonito, pravilno in1 pravočasno opravljajo vse druge naloge s svojega področja.
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo v organu, je neposredni predstojnik uslužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti. ki so določene z zakonom in drugimi prčdpisi.
Predstojniki upravnih organov so osebno odgovorni za svoje delo, za zakonitost in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo predstojniki občinski skupščini •n ustreznemu svetu
Delavci občinske skupščine in njihovo samoupravljanje
19S, člen
Delavci v upravi so, vsak na svojem delovnem ^estu, osebno odgovorni za zak.onito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
199.	člen •
Delavci, zaposleni v občinskih upravnih organih, Predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov, po načelu samoupravljanja samostojno urejajo vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v občinski upravi. Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniškem'organu.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski upravi se v skladu z zakonom uredi s posebnim pravilnikom.
200.	člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga v skladu s svojim pravilnikom deli s finančnim načrtom in zaključnim računom.
IV.	del (
PREDPISI IN SPLOSN1 AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE
201.	člen
Občinska skupščina samostojilo ureja s svojimi predpisi zadeve, ki imajo sploščil pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, druge zadeve, pa urejajo občinska skupščina oziroma njeni organi s predpisi, kolikor so za to pooblaščeni z zakoni.
202.	člen
-V mejah pristojnosti izdajajo za opravljanje svojih nalog;
—	občinska skupščina: odloke, odredbe, navodila, jodloebe, sklepe, smernice, priporočila in resolucije;
—	sveti občinske skupščine: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila;
—	komisije občinske skupščine: priporočila in navodila:
—	upravni organi: odločbe, upravna navodila ter odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni s predpisom.
203.	člen
Za odloke in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina, zbira podatke po navodilih pristojnega sveta ali drugega kolegijskega organa, strokovno pripravi in pripravi osnutek upravni organ, v katerega področje spada zadeva.
Upravni organ predloži osnutek predpisa oziroma drugega akta v obravnavo pristbjnemu svetu ali drugemu pristojnemu kolegijskemu organu; ta na svoii seji odloči, ali naj se osnutek kot predlog sveta predloži občinski skupščini.
O predlogu razpravlja občinska skupščina na seji in odloči o sprejetju predloga; če je predlog predpisa sprejet, se predpis ali akt objavi.
204.	člen
Za predpise in druge akte, ki jih izdajajo sveti, žbira podatke, strokovno pripravi in sestavi osnutek po navodilih sveta upravni organ, v katerega področje spada zadeva, ter ga da pristojnemu svetu v obravnavo in sprejem.
205.	člen
Odloki in odredbe občinske skupščine, odredbe njenih svetov ter sklepi krajevnih skupnosti o samoprispevku občanov se objavijo v uradnem glasilu.
206.	člen
Odloki in odredbe občinske skupščine začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu, če ni v njih samih drugače določeno.
V.	del
VARSTVO ZAKONITOSTI
207.	člen
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina ali njeni organi v mejah svoje pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno ali republiško ustavo, zveznimi in republiškimi zakoni in predpisi ter s tem statutom. '
208.	člen
Z aktom upravnega organa občine se ne morejo ustanavljati obveznosti in omejevati pravice občanov in organizacij.
209.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega organa.
210.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravnj organ občine zunaj upravnega postopka, in predlaga skupščini, da o njem končno odloči.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni oran zunaj upravnega postopka, neveljaven ali če sodi, a bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
S	211. člen
Predsednik občinske skupščine zadrži izvršitev splošnega akta ali šklepa skupščine ali njenih organov. izdanega zunaj upravnega postopka, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini na prvi seji-, da o njem odloči.
212.	člen
Tajnik občinske skupščine zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovnega kolektiva. O zadržanem aktu obvesti predsednika občinske
skupščine, ki predloži akt svetu za občo upravo iu notranje zadeve. Ce svet ne odloči o zadevnem aktu, ga predloži v razpravo in odločitev občinski skupščini.
213.	člen
Občinska skupščina zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, da je splošni akt protiustaven ali nezakonit.	i
O protiustavnosti ali nezakonitosti splošnega akta, katerega izvršitev je zadržala občinska skupščina, odloči na predlog občinske skupščine ustavno sodišče.
214.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, če o njih sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom in splošnimi akti občinske skup-ščihe in njenih organov.
VI.	del
PREHODNETN KONČNE DOLOČBE
215.	člen
Dokler ni izdelan urbanistični načrt občine, so dolžni pristojni organi občinske skupščine poskrbeti za zavarovanje gradbenih zemljišč pred nesmotrno zazidavo, upoštevajoč že znane elemente urbanističnega načrta občine.
216.	člen
Spremembe posameznih določb v statutu občine Litija se lahko določijo s posebnim odlokom, ki ga sprejmeta oba zbora občinske skupščine z večino glasov vseh Članov vsakega zbora občinske skupščine.
217.	člen
Prečiščeno besedilo tega statuta začne veljati, ko ga sprejmeta oba zbora občinske skupščine, in po objavi v >Uradnem listu SRS«. '
St. 010-14/66-1/3
Litija, dne 12. maja 1966.
Predsednik
Skupščine občine Litija:
Stane Pungerčar 1. r. 1
v
/
Izdaja časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih, din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova n, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: S0-701, prodaja, preklici in naročnine 23-879 — Cakovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
St. 19
Razglasni del z dne 16. junija 1966
Leto XXIII
Predpisi o varstvu pri delu
V programu naših izdaj (Uradni list SRS, št. 1/66) smo navedli tudi publikacijo s področja varstva pri delu. Sporočamo, da je zbirka v tisku; v njej bodo predpisi:
TEMELJNI ZAKON O VARSTVU PRI DELU REPUBLIŠKI ZAKON O VARSTVU PRI DELU ZAKON O RUDARSTVU tisti del, ki vsebuje varstvene predpise .
KONVENCIJA, vse z uvodom, ki ga je napisal pomočnik republiškega sekretarja za delo Rado Miklič.
CZ »Uradni list SRS«, Ljubljana, Veselova 11
p. p. 379/VII
Register
podjetij in obrtov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišfa razglašajo:
Besedilo: »Agrokombinat«, proizvajalno in trgovsko podjetje, Krško.
Poslovni predmet se razširi še na prodajo slaščic, mrzlih in toplih jedil, kuhanje kave in ča ja ter oddajanje prenočišč ter gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji v lasti in pod upravo podjetja.
Vpišeta se tile poslovni enoti:
Gostišče, Sremič, ki toči in prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače, slaščice, ipr/la in topla jedila, kuha kavo in čaj, prodaja tobačne izdelke, vžigalico in potrebščine ter oddaja prenočišča. Poslo-vodkinja je Marija Barber. Poslovna enota nima samostojnih pravic, Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS podjetja z dne 24. XI. 196);
enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, Krško, Dalmatinova 12, ki upravlja in vzdržuje stanovanjske hiše in stanovanja ter gospodari s stanovanjskimi hišami in stanovanji in razširja materialno osnovo za gospodarjenje, Vodja enote je Slavko Zakšek; podpisuje še Anton Daugul, knjigovodja, v finančnih zadevah. Samostojne pravice enote so določene v pogodbi med ustanoviteljem in, enoto. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS podjetja z dne 27.'XII. 1965.
Pri poslovalnici 8 v Kostanjevici na Krki se vpiše sprememba sedeža, ki je odslej v Kostanjevici na Krki, Kambičev trg 1.
Celje, 12. maja 1966,
Rg VII 71/5	1092
Besedilo: Splošna plovba, Kopej.
Vpiše se Cclinšek Franc, šef komercialnega oddelka, ki pddpisuje v odsotnosti glavnega direktorja, direktorja operative in šefa tehničnega oddelka;
Koper. 10. julija 1964.
Ilg Ib 16/32	- 1801
Besedilo: »Koteks-tobus«, import-export. Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščence za podpisovanje Rutar Peter, šef računsko finančnega sektorja, ki je podpisoval tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju podjetja in vpiše Zargi Miloš, pomočnik glavnega direktorja zn finančno službo, ki podpisuje tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju.
Ljubljana. It. decembra 1963.
Rg VII 1007/33	3774
Besedilo: Pekarna in slaščičarna, Kočevje.
Izbriše še direktor Adamič Jože in vpiše Batis Stanislav, v. d. direktorja.
Vpiše se poslovalnica »Metka«, Kočevje, 1 rg svobode 48, ki prodaja toplo in mrzlo hrano, pecivo, vse vrste slaščic, sladoled, kavo, čaj, mlečne proizvode ter mrzle brezalkoholne pijače in pivo. Poslovodki-nja je Škoda Lenčka. Pravice enote so razvidne iz 18. člena statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS 2t. III. 1966, dovoljenje skupščine občine Kočevje, št. 022-6/66-3/3 z dne 7. V. 1966.
Rg I 67/10	1263
Besedilo: Poslovno združenje prevoznih in avtoremontnih podjetij »Avtonabava«, Ljubljana.
Izbriše se direktor biroja Zaletel Tine in vpiše Japelj Ludvik, v. d. direktorja biroja.
Rg VII 998/9	1250
Besedilo: »Modna oblačila«, Ljubljana, industrija konfekcije oblačil.
Izbriše se prodajalna, Ljubljana, šmartinska 24.
Rg II 209/62	1249
Besedilo: »Jelovica«, lesna industrija, Škofja Loka.
Pri prodajalni »Maloprodaja«, Škofja Loka, Stari dvor 24, se vpiše iprememba naziva tako, da je odslej:	»Jelovica«, lesna industrija,
Škofja Loka, prodajalna, Škofja Loka, Stari dvor 24.
Rg II 258/12	1257
Besedilo:	Industrijsko podjetje
»Meso«, Trbovlje.
Izbriše se prodajalna mesa, Trojane zaradi ukinitve.
Rg IV 181/10	1266
Besedilo: Gostinsko podjetje »Rudar«, Trbovlje.
Vpišeta se tile enoti:
Točilnica »Vreskovo«. Trbovlje, Vreskovo 10a, ki toči alkoholne in
brezalkoholne pijače ter prodaja tobačne izdelke na drobno. Poslo-vodkinja. je šoper Tilka;
bife »Dimnik«, Trbovlje, Loke 4, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače, streže s toplimi in mrzlimi jedili, prodaja tobačne izdelke in vžigalice na drobno ter opravlja druge storitve v zvezi z gostinsko široko. Poslovodkinja je Drnovšek Francka. Praviče enot so razvidne iz statuta podjetja. Enoti je ustanovil DS podjetja 16. XI. 1965 in 10. I. 1966.
Rg IV 164/9	1265
Ljubljana, 20. maja 1966.
Besedilo: Splošno trgovsko podjetje »Potrošnik«, Črnomelj.
Pri prodajalni št. 5 »Železnina«, Črnomelj, Kolodvorska 13 se poslovni predmet razširi še na prodajo na drobno modre .galice in rastlinskih zaščitnih sredstev, razen strupov.
Rg I 14/35	1262
Besedilo: »Almira«, alpska modna industrija, Radovjjica, Lesce pri Bledu.
Pri prodajalni »Almira«, Radovljica, Linhartov trg 3 se izbriše Kolman Francka in vpiše Kokalj Marija, nova poslovodkinja.
Rg I 65/24	1259
Besedilo: Brivnica — česalnica, Ljubljana.
Izbriše	se dosedanji upravnik
Cvetečič Drago in vpiše, da je Oblak Lado odslej direktor.
Izbriše	se računovodja Poženel
Franc in vpiše Justinek Martina, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Rg II 206/8	J248
Besedilo: »Novotelma«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo meslo.
Vpiše se prodajalna »Novotehna« št. 7, Metlika, Trg svobode 6, ki posluje po potrjenih pravilih podjetja. V. d. poslovodje je Stopar Ja-
f
nez. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS 23. IX. 1965, dovoljenje skupščine občine Metlika, št. 330-5/65 z dne 26. IV. 1966.
Rfv 1 108/24	1261
Besedilo: Trgovsko podjetje ua veliko »Perutnina«, Ptuj.
Vpiše se prodajalna, Ljubljana, Rimska 2, ki prodaja na drobno meso, perutnino, jajca, meso in mesne izdelke. Poslovodja je Gerbec Maks, ki podpisuje za enoto v mejah njenega poslovnega predmeta. Pravice enote so razvidne iz medsebojne pogodbe z dne 29. XII. 1964, dovoljenje skupščine ol>čine Ljtibljana-Cenler, št. 330-29/64-2 z dne 9. II. 1966.'
Rg X 1192/1	1254
Ljubljana, 23. maja 1966.
Besedilo: Luške tovarne hladilnikov, Škofja Loka.
Vpiše se prodajalna, Škofja Loka, Stari dvor, ki prodaja na drobno izdelke lastne proizvodnje in blago drugih proizvajalcev, kolikor to blago dopolnjuje izbiro. Vodja enote je Logonder Franc, Pravice enote so razvidne iz medsebojne‘pogodbe z dne 15. II. 1966. Enoto je ustanovil DS podjetja 26. X. 1965, dovoljenje skupščine občine Škofja Loka, št. 023-25/65-3 z dne 25. XII. 1965. Ljubljana. 24. maja 1966.
' Rg III 343/21	1258
Besedilo:	Komunalno podjetje,
Vrhnika.
Besedilo odslej. Komunalno - stanovanjsko podjetje, Vrhnika (Cankarjev trg 4).
Vpiše se stanovanjska enota, Vrhnika, Cankarejv trg 4, ki ima takle poslovni predmet: Upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov: oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi; pobiranje stanarine in zakupnine; prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in mobilizaciji dopolnilnih sredstev: oddajanje in urejanje stavbnih zemljišč ter projektiranje in načrtovanje za lastno potrebe. Vodja enote je Rot Vladimir, ki podpisnic za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS 26. II. 1966.
Poslovni predmet podjetja se razširi zn deinvnost tP enote.
Ljubljana. 27. maja 1966.
Rg IV 554/4	.1256
Besedilo: »Mizarstvo«, Ljutomer. Izbriše se Rlagovič Janez in vpiše I.ašič Ivo. novi direktor, ki za podjetje podpisuje samostojno po
zakonitih določbah in po statutu podjetja.
Maribor, 11. maja 1966.
Rg 5/11-17	1200
Besedilo: Gradbeno obrtno podjetje »Remont*, Gornji Petrovci.'
Vpiše se uvedba redne likvidacije. Firmu je kakor dosiej, s pristavkom: »v redni likvidaciji«. Likvidator je Gydrfi Franc, računovodja Komunalnega podjetja, Murska Sobota, Kidričeva 28, ki za podjetje 'v redni likvidaciji podpisuje samostojno po zakonitih določbah.
Izbrišeta se Zuža Ivan, direktor in Bunderln Amalija, računovodkinja.
Rg 153/1-34	1309
Besedilo; Podjetje »Mlin in žaga«, Knzma.
Izbriše se računovodja Štesl Jože in vpiše Majerič Terezija, računovodkinja, ki skupaj s poslovodjo sopodpisuje vse finančne listine.
Rg 82/1-15	1310
Besedilo:	Tovarna avtooprenje,
Ptuj.
Izbriše se Vičar Stane in vpiše dipl. elektroinženir Požlep Štefan, novi direktor, ki za podjetje podpisuje samostojno po zakonitih določbah in statutu podjetja.
Vpiše se še Vidovič Jože, pravni referent, ki podpisuje v pravnih zadevah samostojno, v odsotnosti direktorja pa z enakimi pooblastili.
Rg 49/1V-55	1195
Besedilo; »Železarna Ravne«, Ravne na Koroškem.
Pri obratu družbene pretirane »Dom žeiezarjev«, Ravne na Koroškem se izbriše upravnik' ščap Jože in vpiše v. d. upravnika: Škufca Mihael, ki podpisuje za obrat v mejah zakonitih določil in po statutu podjetja.
Rg 15/III-71	119!
Maribor, 13. maja 1966.
Besedilo: Obrtno gradbeno podjetje »Temelj«, Cankova.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na steklarstvo, teracerstvo in vodovodno instalacijo.
Rg 145/1-45	1314
Besedilo: Komunalno stanovanjsko podjetje, Lenart.	'
Vpiše se enola za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, Lenart, Jurovska 19, ki ima takle poslovni predmet: Upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov: oddajanje stanovanj in poslovnih prosiorov v stanovanjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi, če ni te oravice zadržal investitor oziroma vlagatelj v sklad stanovanjskih hiš: dajanje odpovedi zn uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v sklad z veljavnimi
predpisi; pobiranje stanarine in zakupnine; vodenje evidence in registra stanovanj in stanovanjskih hiš, ter poslovnih prostorov, s katerimi gospodari; prodaja in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanj-skih hišah ter opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev. Upravnik je Kurečič Slavko. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa upravnik Kurečič Slavko, vendar ta le v mejah poslovanja enote in njenih samostojnih pravic. Enota posluje po poslovnem predmetu ter sklepa ustrezne pogodbe v mejah poslovnega predmeta — vse pa dela v imenu in na račun podjetja.	*
Rg 253/11-13	.	1311
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Ljudski magazin«, Ravne na Koroškem.
Izbrišeta se Čop Anton in Milin-kovie Marija ter vpišeta Logar Ivan, novi direktor, ki za podjetje podpisuje samostojno po zakonitih določbah in po slatutii podjetja in Močivnik Anica, pomočnica računovodje, ki v odsotnosti računovodje podpisuje z enakimi pooblastili.
Rg 85/111-46	1315
Maribor, 17. maja 1966.
Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Zvezda«, Murska Sobota.
Pri gostišču »Kopališče Moravci« v Moravcih se izbriše dosedanja firma: »Kopališče Moravci« in vpiše nova firma: »Moravske toplice« v Moravcih.
Rg 6/1-75	1308
Besedilo: Splošno mizarstvo, Rače.
Vpiše se Vodušek Julka, računovodkinja, ki skupaj z upravnikom sopodpisuje vse finančne listine.
Rg 222/11-12	1305
Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja«, Slovenj Gradec.
Izbriše se prodajalna »Usnje« v Slovenjem Gradcu zaradi ukinitve.
Rg 175/ITI-44	1306
Maribor, 20. maja 1966.
Besedilo: Živilski kombinat »In-tes«, Maribor.
Vpiše se pripojitev Pekarne, Pesnica k temu kombinatu.
Rg 3/1-179	1322
Besedilo: Obrtno podjetje »Kle-povod«, Maribor.
Izbrišeta se Klinar Stanko in Jurkovič Anton ter vpišeta LabaŠ Alojz, novi direktor, ki za podjetje podpisuje samostojno po zakonitih določbah in po statutu podjetja in Klinar Stanko, obratovodja. na delovnem mesin namesinika direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja z enakimi pooblastili.
Rg 255/1-39	1324
«
Besedilo: Mariborski vodovod, Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na storitve v Počitniškem domu Mariborskega vodovoda Filip Jakov za člane delovne skupnosti in tretje osebe.
Rg 1/1-22	1317
Besedilo: Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota.
Izbriše se mesnica št. 17 v Račah, 33 zaradi ukinitve.
Rg 221/1-153	1321
Besedilo: Trgovsko podjetje »Planika«, Slovenska Bistrica.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na trgovanje na debelo
0	tehle trgovskih strokah: Proizvo-
1	iz gume, kavčuka in plastičnih mas; železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine; tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija.
Rg 169/11-173	1318
Maribor, 2i. maja 1966.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-verzal«, Lendava.
Pri prodajalni »Dom« v Lendavi, Partizanska 90 se izbriše Gone Evgen in vpiše Gybrkbš Jožef, novi poslovodja.
Rg 210/1-77	1323
Besedilo: Pekarna »Vinko — Reš«, Ptuj.
Vpiše se razširitev poslovnega
redmeta podjetja še na nakup
robtin od drugih proizvajalcev in na pirodajo piva in žganih pijač.
Pri prodajalni »Kidričevo« v Kidričevem se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo piva in žganih pijač; pri slaščičarni v Ptuju pa se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo žganih pijač.
Rg 103/IV-51	1327
Besedilo:	»Naprijed-konfekdja«,
Zagreb.	*
Izbriše se prodajalna v Ptuju, Trg mladinskih delovnih brigad 2 zaradi ukinitve.
Rg 160/IV-10	1333
Maribor, 26. maja 1966.
Izbrisi
Okrožna gospodarska tođlSCa razglašajo«
Besedilo:	»Pekarna-pecivo«, Bo-
hinjska Bistrica, »v likvidaciji«.
Zaradi končane likvidacije. Ljubljana, 20. maja 1966.
Rg I 117/3	1260
Besedilo: Pekarna, Pesnica.
Zaradi pripojitve k Živilskemu kombinatu »Inles«, Maribor. Maribor, 24. maja 1966.
Rg 109/II-7	1319
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlSfa razglašajo:
Besedilo: Nabavno-prodajna zadruga slovenskih katoliških duhovnikov SRS, Ljubljana.
Vpiše se Pegan Vera, v. d. računovodkinje.
' Ljubljana, 20. aprila 1966.
Zadr VI 613/2	1000
Besedilo: Kmetijska zadruga »Jelovica«, Radovljica.
Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje Maks Krmelj in Slavko Bole.
Ljubljana, 27. aprila 1966.
Zadr VI 592/4	1126
Besedilo: Kmetijska zadruga »Mo-kerc«, Ig pri Ljubljani.
Pri prodajalni, Ljubljana, Krakovski nasip 10 se izbriše Markovič Franc in vpiše Zaletel j Alojz, novi poslovodja. •
Ljubljana. 5. maja 1966.
Zadr III 284/24	1125
Besedilo: Nabavno-prodajna zadruga slovenskih katoliških duhovnikov SRS, Ljubljana.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Pegan Vera in vpiše Šoštarič Nada, računovodkinja, ki sopod-pisuje vse finančne akte.
Ljubljana, tt. maja 1966.
Zadr VI 613/3	1128
Besedilo: Kmetijska zadruga, Polje pri Ljubljani.
■ Izbrišeta se Edvard Kralj in pomočnik prisilnega upravitelja Jože Razpotnik ter vpišeta ing. Jože NJi-helič, novi prisilni upravitelj in ing. Pavla Leskovšek, članica odbora za prisilno upravo, ki podpisuje v odsotnosti prisilnega upravitelja. Ljubljana, 13. maja 1966.
, Zadr I 16/18	1154
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Črnomelj.
Izbriše se Hutar Alojz in vpiše ing. Dvoršak Rado, novi direktor. / Ljubljana, 20. maja 1966.
Zadr II 231/33	1295
Besedilo: Kmetijska zadruga, Lendava.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta zadruge še na opravljanje dejavnosti živinorejsko-veteri-narske službe; to dejavnost bo zadruga opravljala samo na lastnih živinorejskih obratih, samo za lastno žjvino: prodajo premoga na drobno; strojno kovaštvo; opravljanje gostinskih storitev — zadruga bo to dejavnost opravljala preko svojega gostišča »Kolišče-Bobri« v Dolnji Bistrici.
Vpiše se gostišče »Kolišče-Bobri«, Dolnja Bistrica, ki opravlja gostin-
sko dejavnost. Poslovodja je Jaklin Štefan. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje zadruge in pa poslovodja Jaklin Štefan, vendar ta le v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic. Gostišče opravlja gostinske storitve v imenu in na račun zadruge.
'Maribor, 13. maja 1966.
Zadr 93/1-82	1344
Besedilo: Kmetijska zadruga, Vuzenica.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta zadruge še na trgovanje na drobno z investicijskimi in reprodukcijskimi predmeti, ki so našteti v odločbi skupščine občine Radlje ob Dravi, št. 023-15/65-4/3 z dne 6. IV. 1966. Zadruga bo to dejavnost opravljala preko svojih prodajaln v Radljah, Vuzenici in Muti, ki iih bo sama neposredno vodila.
Maribor, 17. maja 1966.
Zadr 109/1-92	1343
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Kmetijska zadruga »Zasavje«, Sevnica.
Zaradi pripojitve h Kmetijskemu kombinatu »Zasavje«, Sevnica.
Celje, 23. maja 1966.
Zadr II 38/35	1236
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča In tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Nižja glasbena šola, Nova Gorica.
Poslovni predmet: Zavod posreduje učno snov po predpisanem učnem načrtu in predmetniku, uvaja učence v glasbeno umetnost, vzgaja v njih zanimanje za glasbeni amaterizem, razvija kolektivno zavest in druga moralna svojstva značaja, ki oblikujejo socialističnega človeka.
Zavod je bil ustanovljen z odločbo skupščine občine Nova Gorica, št. 022-24/65-3 z dne 28. II. 1966.
Direktor zavoda je Čadež Danilo, ki zastopa zavod in zanj podpisuje po zakonitih določbah.	>
Koper, 26. aprila 1966/
Rgz 183/1	1245
Besedilo: Glasbena šola, Jesenice (Trg Toneta Čufarja 1).
Poslovni predmet: Glasbena vzgoja. baletna vzgoja, dopolnilna dejavnost. ,
Ravnatelj je Lojze Jeram.
Za zavod podpisujejo: Lojze Jeram, ravnatelj. Darinka Korošec, računovodkinja, računske' listine, Radoslav Kleč, učitelj, v odsotnosti ravnatelja.
Ustanovitelj:	Skupščina občine
Jesenice, št. 61-020/65 z dne 30. XII. 1965.
Rgz II 265/1	1203
Besedilo: Osnovna šola, Žirovnica (Zabreznica 4, p. Žirovnica).
Ustanovitelj: Skupščina občinp Jesenice z ugotovitveno odločbo, št. 61-020/65 z dne 30. XII. 1965.
Poslovni predmet: Zavod se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem mladine svojega šolskega okoliša (področje krajevne skupnosti Žirovnica) v času osnovnošolske obveznosti.
V. d. ravnatelja je Langus Franc.
Za zavod podpisujejo:	Langus
Franc, v. d. ravnatelja, Jemec Marija, tajnica — računovodkinja, so-' podpisuje vse računske listine, Jemec Marjan, učitelj, v odsotnosti ravnatelja in Štern Amalija, učiteljica, sopodpisuje računske listine v odsotnosti tajnice—računovodkinje.
Rgz II 287/1	1214
Ljubljana, 17. maja 1966.
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlS£a In tajništva občinskih skupščin razglašajo;
Besedilo: Osnovna šola. Globoko.
Izbriše se Ivana Tominc in vpiše Anica Kežman-Mihelin, nova ravnateljica, ki zastopa zavod in zanj podpisuje v polnem obsegu.
Celje, 23. maja 1966.
Rgz X 6/2	1238
Besedilo:	Zdravilišče, Rogaška
Slatina.
Izbriše se enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v lasti zdravilišča.
Celje, 27. maja 1966.
Rgz IX 5/3	1246
Besedilo: Nižja glasbena šola, Tolmin.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
V. d. ravnatelja zavoda je Fon Zorko. Poleg njega podpisujeta še Rutar-Kos Zofka, računska režiserka in Batistič Mirjam, strokovna učiteljica, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja.
Koper, 8. januarja 1966.
Rgz 67/2	230
Besedilo: Dom šolskih centrov, Nova Gorica.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Za zavod podpisujejo odslej: Bra-toš Darij, direktor ki zastopa zavod in zanj podpisuje po zakonitih določbah. Mišigoj Bruno,, računovodja. Forčič Marica, ki podpisuje v odsotnosti računovodje in Saksida Kazimir. ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Koper. 12. maja 1966.
Rgz 187/2	1160
Besedilo: Osnovna šola »Velušček Antona Matevža«, Kanal.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču,
Vpišeta se Gorjup Olga. pomočnica direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Kralj Marija, tajnica, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Rgz 192/2	1347
Besedilo: Ograjni muzej v Solkanu.
Besedilo odslej: Goriški muzej, Nova Gorica.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
■ Rgz 191/1	1350
Koper., 21. maja 1966.
Besedilo: Osnovna šola. Mojstra-^ua.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Ljubljana, 25. ajmla 1966.
'Rgz II	234/1	995
Besedilo: Zdravstveni dom »Dr. Tineta Zajca«, Domžale.
Iz poslovnega predmeta se izbriše, da opravlja zavod še naloge zdravstvenega centra za območje občin Domžale in Kamnik.
Ljubljana, 5. maja 1966.
Rgz I	37/2	1120
Besedilo: Zdravstveni dom, Črnomelj.
Zavod se prenese v žegister zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se upravnik dr. Uršič Branko in dr. Dereani Ciril ter vpišeta dipl. ec. Seničar Vladislav, pomočnik v. d. direktorja, ki sopodpisuje ekonomsko-finančne listine.
Rgz II	246/1	1151
Besedilo: Zavod	za prosvetno pe-
dagoško službo, Jesenice.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.-
Vpiše se. da je v. d. direktorja Varl Jože odslej direktor zavoda.
Izbriše se Čuden Andrej ter vpišeta Močivnik Erna. tajnica, ki sopodpisuje finančne listine in Čuden Zora, prosvetna pedagoška svetovalka, ki sopodpisuje finančne listine.
Rgz II 247/1	1152
Besedilo: I. gimnazija, Ljubljana.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz II 214/1	1148
Ljubljana, 13. maja 1966.
Besedilo:	Zavod za	izgradnjo
športno	turističnih centrov	v	Tri-
glavskem gorstvu, Bled.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Pavel Tolar.
Za zavod podpisujeta Benedik Božo. direktor in Ribič Draga, računovodkinja, vse splošne in finančne listine.
Rgz II 272/1	1207
Besedilo: Osnovna šola, Borovnica.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišeta se ravnateljica Helena Košuta in pooblaščenec za podpisovanje Stane Volk ter vpišeta Stane Novačan.-ravnatel i in pooblaščenka za podpisovanje Marta Aleksič.
Rgz II 257/1	1211
Besedilo: Inštitut za tuberkulozo, Golnik.
Besedilo odslej: Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz II 260/1	1231
Besedilo: Delavska univerza, Grosuplje.
Izbrišejo se Košir Janez, Lučovnik Jože in Fric Marija ter vpišeta Košir Joža, upravnik in Marinšek Vida, računovodkinja.
Rgz III 302/1	1220
Besedilo:	Veterinarska postaja,
Grosuplje.
Zavod še prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se Dominik Rode in vpišejo Zoran Vukelič, upravnik, Ivan Tomažin, računovodja, ki podpisuje vse finančne listine in Franc Javornik, veterinar, ki podpisuje v odsotnosti upravnika.
Rgz 11 248/1	1227
Besedilo:	Finančno ekonomski
servis, Jesenice.
Vpiše se. da je v. d. direktorja Selan Alojz odslej direktor.
Rgz IT 154/2	1284
Besedilo: Otroški vrtec »Antona Medveda«, Kamnik.
Zavod se prenese v- register zavo- . dov pri tem sodišču.
Izbriše se Homar Ana in vpiše Petek Breda, računovodkinja, ki sopodpisuje finančne listine.
Rgz JI 259/1	1230
Besedilo: Gorenjski muzej, Kranj.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz II 281/1	1208
Besedilo: Letalsko modelarska šola. Kranj.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Ravnatelj je Slavko Malgaj.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Slavka Rozman.
Rgz II 267/1	1204
Besedilo: Osrednja knjižnica občine, Kranj.
Zavod se prenese v register zavodov pri lem sodišču.
Izbrišeta se upravnik Slavko Bo-hanec in njegov namestnik Janez Fugina ter vpišejo Miha Mohor, direktor, Greta Care. računovodkinja in Malči Majce. tajnica, ki sopodpisuje v zvezi s poslovanjem z narodno banko.
Rgz II 269/1	1203
Besedilo: Zdravstveni dom, Medvode.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišeta se Meden Stanka in Tramte Francka ter vpišeta Valenčič Jelica, računovodkinja in Serjan Srečka, vodja upravnih poslov, ki sopodpisuje finančne listine.
Rgz III 301/1	1219
Besedilo: Osnovna šola, Metlika.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz II 249/1	1212
Besedilo: Osnovna šola, Mirna peč.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Vpišeta se Mimi Pavlenč, računovodkinja. ki sopodpisuje vse računske listine in Milena Kostevc, učiteljica, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja.
Rgz II 264/1	1210
Besedilo: Delavska univerza, Radovljica.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišeta se Niko Rupel in Jelka Šušteršič ter vpišeta Cirila Poljak, računovodkinja, ki podpisuje vse finančne listine in Maruša Avguštin, strokovna sodelavka, ki sopodpisuje finančne listine.
Rgz II 263/1	1232
Besedilo:	Dijaški	dom, Škofja
Loka.
Zavod s? prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Vpiše se pripojitev zavoda: Vrtec, Škofja Loka/
Besedilo odslej :i Dijaški dom in vrtca, Škofja Loka — Trata, Škofja Loka (Kidričeva 7).
Rgz III 304/1	1221
Besedilo:	Osnovna	šola Ivana
Cankarja, Vrhnika.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.	'
Vpiše se Hinko Ravbar, predmetni učitelj, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja.
Rgz II 258/1	1215
Besedilo: Osnovna šola Janeza Mraka, Vrhnika.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišeta se ravnatelj Slavko Petrovčič in računovodkinja Minka Grom ter vpišeta Vinko Podobnik, v. d. ravnatelja in Matilda Lenarčič, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja računske listine.
Rgz II 256/1	1216
Besedilo:	Veterinarska postaja,
Zagorje ob Savi.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišejo se Mikolič Niko, Drnovšek Viki in Ašič Anton ter vpišejo Uršič Jože, novi upravnik, Ferme Ivanka, knjigovodkinja in Golobič Miha, predsednik u. o.
Rgz II 253/1	1228
Ljubljana, 17. -maja 1966.
Besedilo: Inštitut Jurij Vega, Ljubljana.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se Ludvik Žiberna in vpi-s®,v da je Ančka Škerjanec odslej računovodkinja.
Ljubljana, 18. maja 1966.
Rgz III 219/1	1223
Besedilo: Osnovna šola »Tone Čufar«, Jesenice.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz III 307/1	1287
Besedilo: Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana (Cesta na Loko 4).
• Vpiše se prenos sedeža na Proletarsko 4 v Ijubljani.
Rgz II 165/2	1273
Ljubljanu, 23. maja 1966.
Bpsedilo: Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani.
Izbriše se Vile Bernik in vpiše Jože Štrus, novi računovodja.
Rgz I 21/2	1267
Besedilo: Pedagoška akademija, Ljubljana.
Vpiše se prof. Franc Plevnik, namestnik dekana, ki podpisuje v njegovi odsotnosti.
Rgz I 48/3	1271
Besedilo: Vodogradbeni laboratorij v Ljubljani.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišeta se univ. prof. ing, Go-Ijevšek Milovan in računovodkinja Voje Marija ter vpišeta Kegl Vlado, računovodja in ing. Colarič Otmar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
' Rgz III 227/1	1277
Besedilo: Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Ljubljana.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Poslovni predmet odslej: Zavod opravlja tele temeljne specializirane dejavnosti: zdravstveno — statistično proučevalno, preventivno zdravstveno, strokovno, usmerjevalno, laboratorijsko in drugo delo na področju higiene, epidemiologije, mikrobiologije, virusologije, higiene prehrane, komunalne in drugih panog higiene, zdravstvenega varstva žena in otrok, zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine zdravstvene vzgoje, socialne medicine in organizacije zdravstvene službe: znanstveno-raziskovalno delo na njegovem delovnem področju po določbah zakona o znanstvenih zavodih in priznanega mu statusa znanstvenega zavoda; vse naloge republiškega zdravstvenega centta po 80., 81. in 82. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstveni službi v SR Sloveniji in po posebnih predpisih: pedagoško delo na določenih področjih izobraževanja in strokovnega izpopolnjevan ja zdravstvenih delavcev: izdaja strokovne publikacije. Natančnejše dejavnosti zavoda so v teh mejah določene v L. 12., 14.. 15., 20., 39., 40., 41., 42. in 43. členu statuta zavoda.
Izbrišeta se dr. Danica Miklič in dr. France Podrekar ter vpiše dr. Ivan Kastelic, namestnik direktorja, ki podpisuje v njegovi odsotnosti;
Rgz IH 231/1	1281
Besedilo: Zavpd za prosvetno pedagoško službo Vič, Ljubljana.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se direktor Tomaž Weber in vpiše Danica Ilnikar, direktorica.
Rgz III 234/1	1282
Besedilo: Zdravstveni dom, Metlika.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se upravnik dr. Pečavar Albin in vpiše dr. Bienenfeld Evgen, direktor. ,
Rgz III 309/1	1290
Ljubljana, 24. maja 1966.
Besedilo: Zavod za vzdrževanje in
radnjo športnih objektov »Sta-
ion«, Maribor.
Izbrišejo se sekretar Ferš Boris, Jazbec Julijana, upravnica športne restavracije »Ljudski vrt«, in Lačen Angela, računovodkinja športne restavracije »Ljudski vrt« ter vpiše Žirovnik Jože, tehnični vodja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Izbriše se športna restavracija »Ljudski vrt«, Maribor, Mladinska 29 zaradi ukinitve.
Maribor, 5. marca 1966.
Rgz 31/1-5	682
Besedilo: Osnovna šola-.»Franca Osojnika«, Ptuj.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Maribor, 20. aprila 1966.
Rgz 355/1-5	1006
Besedilo: Osnovna šola »Slavko Šlander«, Maribor.
Vpiše se, da je upravitelj Žurman Janko odslej ravnatelj.	/'
Vpiše	se	Perič Nada, ki v odsot-
nosti ravnatelja podpisuje z enakimi pooblastili.
Maribor, 20. maja 1966.
Rgz 115/1-4	1302
Razglasi sodišč
Oklici dedičem
O 40/65	3666
Juhant Marija, hči Janeza, gospodinja, kmetica iz Gmajnice 19 je umrla 20. II. 1965 brez oporoke. Do dediščine ima pravico tudi brat Juhant Janez, ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dčdi-ču je postavljen za skrbnika Kern Maks, kmet iz Potoka 16. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika. in poiatkov s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Kamniku, dne 10. decembra 1965.
O 104/66-4	3949
Utroša Avgust, sin Jožeta in Barbare roj. Lutar, kmet. nazadnje bivajoč v Črenšovcih, je bil razgla-
šen za mrtvega z domnevnim dnem 25. marcem 1945, in ni zapustil oporoke. Dedinja je med drugimi tudi sestra Faršang Marija, roj. leta 1915, neznanega bivališča. Ta in drugi, ki menijo, da imajo pravico do dediščine, se pozivajo, da se priglasijo v enem letu temu sodišču ali pa skrbniku Spiclinu Martinu, kmetu iz Crenšovcev.
Občinsko sodišče v Lendavi, dne 6. junija 1966.
O 88/64	6525
V zapuščinski zadevi po pokojnem Gobcu Francu, železniškem upokojencu, Orehovo 29, p. Sevnica, ki je umrl 26. III. 1954 v brežiški bolnišnici, so dedičj neznani. Postavljen je začasni skrbnik tusodni uslužbenec Krese Stanislav. Dediči in tisti, ki menijo, da imajo pravico do dediščine, se pozivajo, da se priglasijo v enem letu, nakar se bo razpisala zapuščinska obravnava na podlagi podatkov, ki so na razpolago, in izjave postavljenega skrbnika.
Občinsko sodišče v Sevnici, dne 20. maja 1964.
Amortizacije
vrednotnic* katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne Rnp 22/66	3858
Podjetje »SAP«, Ljubljana, avto-špedicija, Ljubljana, Šmartinska 110 prosi za amortizacijo biančo čeka, št. 280856/64, izdanega od službe družbenega knjigovodstva pri Narodni banki Jugoslavije, 312 Bjelovar za podjetje >Agroprodukt«, Bjelovar. Predlagatelj je ček izgubil. Priglasitveni rok je dva meseca pd te objave.
Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 16. maja 1966.
IR 42/66	3919
Verglez Mlika, kmetica iz Zeč 21, p. Slov. Konjice prosi za amortizacijo izgubljene police Splošne zavarovalnice, Celje, št. 746217, ki se glasi na ime Verglez Karla z začetkom zavarovanja 1. IV. 1962, in na zavarovalne vsote: življenjska 645 novih din, nezgodna za smrt 800 novih din ter nezgodna za invalidnost 1600 novih din. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave.
Občinsko sodišče v Slov. Konjicah, dne 24. maja 1966,
Razne objave
Razpisi
St. 1/0-110-5/66	4070
Skupščina občine Cerknica razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti prosto mesto sodnika občinskega sodišča na Rakeku. Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, naj se priglasijo v 30 dneh
po objavi tega razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Cerknica.
Skupščina občine Cerknica
St. 01-144/66	2451
Fakultetni svet ekonomske fakultete v Ljubljani razpisuje:
1.	po eno delovno mesto fakultetnega učitelja: za ekonomiko notranje trgovine, za komercialno poslovanje, za poslovanje turističnega podjetja in ekonomiko turizma, za računovodstvo, za statistične metode, za zgodovino politične ekonomije;
2.	po eno delovno mesto asistenta: za denar, kredit in bančništvo, za ekonomiko podjetja, za gospodarsko pravo in dve mesti za politično ekonomijo;
3.	eno pogodbeno delovno mesto asistenta za finančno računovodstvo. Pogoji za delovna mesta za fakultetne učitelje so za posamezne nazive različni in so določeni v 79. in 80. členu statuta univerze v Ljubljani. Za asistenta je lahko izvoljen, kdor ima ustrezno fakultetno izobrazbo in smisel za učno in znanstveno 'delo, za pogodbenega asistenta pa tisti, ki ima še večletno prakso pri finančno-računovodskem delu. Kandidati za posamezna delovna mesta in za posamezne nazive naj vlože prošnjo, biografijo in bibliografijo o strokovnih in znanstvenih delih ter sama dela tajništvu fakultete, Ljubljana, Gregorčičeva 27 v 30 dneh po objayi tega razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh po opravljenem volilnem postopku.
Fakultetni svet
Št. 1-6/11-66	4071
Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje tale delovna mesta:
—	izrednega profesorja za geografijo,
—	izrednega profesorja za umetnostno zgodovino od razpada antike do konca gotike,
—	izrednega profesorja za nemški jezik in književnost,
—	višjega predavatelja za občo pedagogiko,
—	lektorja za nemški jezik za filologe,
—	lektorja za angleški jezik za filologe (3 delovna mesta),
—	lektorja za arabski jezik,
—	lektorja za moderni francoski .jezik,
—	lektorja za makedonski jezik,
—	lektorja za italijanski jezik,
—	lektorja za ruski jezik,
—	asistenta za zgodovino umetnosti,
—	asistenta za svetovno književnost in literarno teorijo,
—	asistenta za industrijsko psihologijo.
—	asistenta za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe,
—	asistenta za sodobno filozofijo,
—	asistenta za fizično geografijo.
Interesenti za navedena delovna mesta naj oddajo prijave z življenjepisom, seznam objavljenih del ter dela sama tajništvu filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 12, najpozneje 15 dni po objavi tega 'razpisa.
Fakultetni svet
Št. 75/66-8	4032
Razpisna komisija sveta inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani razpisuje na podlagi 31. člena statuta inštituta za kriminologijo delovno mesto
vodje strokovne skupine za resocializacijo delinkventov. Pogoji: višji znanstveni sodelavec ali znanstveni stvenik, doktorat pravnih znanosti in večletno znanstveno delovanje na področju kriminološke in pravnih znanosti ž objavljenimi znanstvenimi iii strokovnimi deli s področja kriminologije. Pravilno kolkovane pismene ponudbe z življenjepisom in bibliografijo naj pošljejo kandidati (v 30 dneh po tej objavi inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti, Ljubljana, Trg revolucije 11.
Razpisna komisija sveta inštituta za kriminologijo
Objava
Sprememba poštnega okoliša Št. 04-5322/66	3921
Dne 7. VI. 1966 se je spremenil okoliš pošte za naselji Podreča in Mavčiče. Obe naselji se z navedenim dnem izločita iz okoliša pošte Smlednik in priključita okolišu pošte Medvode.
Podjetje za PTT promet v Ljubljani
Pozijd upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno iztirjali
3786
Z odločbo skupščine občine Izola, št. 023-3/66 z dne 19. V. 1966 je določena redna likvidacija Obrtne delavnice »Foto Ideal«, Izola, Kristanov trg 3. Za likvidatorja je bil imenovan Abram Stojan, računovodja iz Izole. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.	'
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Anderlič Marija, Piran, Galilejeva 10, prepustnico, št. 41841.	3950
Arelek Julijana. Šebrelje 40, p. Cerkno, zdravstveno izkaznico, št. 127576.	3766
Bajd Irena, Planina 11, p. Kranj, spričevalo o dokončani osemletki.	3693
Bajželj Marinka, Ljubljana, Grudnovo nabrežje 23, zdravstveno izkaznico, št. 066738.	-1043
Baloh Ledflold, Idrija, Študentovska 24 zdravstveno izkaznico, št. 725111.	»3937
Baranja Stanko, Borejci 53, p. Tišina, zdravstveno izkaznico, št. 359307.	3623
Baš Vida. Kisovec 124, p. Zagorja ob Savi, zdravstveno izkaznico, št. 551058.	3743
Bevc Vida-Milena, Piran, Trg 1. maja 1, zdravstveno izkaznico, št. 753406 (Piran).	3951
Bolnar Franc, Ljubljana, Koblarjeva 34, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, številka 528.	4044
Bolta Franc, Ljubljana, Prvomajska 15, zdravstveno izkaznico, številka tl7909 na ime Bolta Jože, zdravstveno izkaznico, št. 117910 na ime Bolta Franci in zdravstveno izkaznico, številka 117911 na ime Bolta Ivan.	4045
Bonča Dragica, Ljubljana, Viž-marje 200, zdravstveno izkaznico, št. 114292.	3959
Bračko Jožica, Ljubljana, Gradišče 11, zdravstveno izkaznico.	.	3992
Bukovec Ivan, Ljubljana, Knezova 13, zdravstveno izkaznico.	3960
Cimerlajt Viktor, Ljubljana, Rudnik 29, zdravstveno izkaznico, št.
0?lr7!:. 5961 Cujič Milan, delavsko naselje 2, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 02758.	4064
Cvar Milan, Ribnica 115, zdravstveno izkaznico.	4008
Čemernik Nada, Ljubljana, Der-motova 21, zdravstveno izkaznico, št. 056436.	4046
Čamilovski Selim, Jesenice, Heroja Verdnika 38, spričevalo 4. razreda osnovne šole v Kidričevem. 3981 , Gekon. Oto, Dom počitka, Lukavci, P. Križevci pri Ljutomeru, delovno knjižico, reg. št. 267, ser.'številka 662740.	3668
Dragan ing. Franc, skupščina občine Krško, zdravstveno izkaznico, številka 205958 na ime Dragan Ali-da.	3789
Dragoš Janez, Črnomelj, Pod smreko 6. zdravstveno izkaznico, št. *99352 (Črnomelj).	4001
Dujc Evgen, Postojna, Volaričeva 6, zdravstveno izkaznico, številka 186291.	3928
Duspara Franjo,Than "9, p. Domžale. zdravstveno izkaznico. 4047 Dogič Hasan, Ljubljana, Stem-balova 19, delovno knjižico, številka 6822/65.	4009
Donič Alija, »Remont«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	4010
Eržen Jože, Ljubljana, Kidričeva *■ delovno knjižico. številka 840/488161.	4011
Gartner Silva. Sludor 3, p. Srednja vas v Robinju, zdravstveno izkazni-f!0 kmetiiskega zavarovanja, številka 141372.	3939
Gašič Tihomir, »Gradis«, Koper, zdravstveno izkaznico.	3952'
Gergaj Jusuf, delavsko naselje, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 1457.	4065
Godec Peter, Ljubljana, Mestni trg 17, zdravstveno izkaznico, št. 339389.	4048
Grebenc Ivan, Trbonje, Danižela, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovan ja, št. 494884.	3226
Grgič Katjuša. Ljubljana. Proletarska 2. zdravstveno izkaznico, št. 097513.	4012
Handernagič Sulejman, Ljubljana, švabičeva 9, zdravstveno izkaznico.	4013
Hasanagdč Asim, delavsko naselje, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 188531.	,	4066
Hren Marija, Ljubljana, Vegova 64b, zdravstveno izkaznico. 4049 Hribar Ignac, Piran. Vilharjeva 7,' zdravstveno izkaznico, številka 755057.	3953
Hrnjica Jusuf, SGP »Gorenjec, Radovljica, zdravstveno izkaznico, številka 3195 na ime Hrnjica Tanja.	3747
Ibrahimagič Bečer, Ljubljana. Cesta na Brdo 109. zdravstveno izkaznico.	3962
Ivic Slobodan, Kočevje, Trg svobode 26, zdravstveno izkaznico, št. 2685.	3513
Jeklič Janez, Ljubljana, Pražako-va 13, indeks biotehniške fakultete veterinarskega oddelka, univerze v Ljubljani.	4050
Jelenko Rafffela roj. Kotnik. Me-tleče 35, p. Šoštanj, delovno knjižico, št. 504899 (Šoštanj).	4037
Jeraj Julij, Vodice 72, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 8043.	4051
Ješe Boris, Ljubljana, Kebetova 17. zdravstveno izkaznico. 3963 Jovanovič Dama, Ljubljana. Gerbičeva 32, zdravstveno izkaznico.	3964
Jukič Branislav. Crna pri Kamniku, zdravstveno izkaznico. 3965 Jurakič Franjo, Ihan 39, p. Domžale, zdravstveno izkaznico. 4052 Kajtezovič Ana. Ljubljana, Streliška 16, zdravstveno izkaznico.	4014
Kajtezovič Ekrem, Ljubljana, Do lenjska 145, zdravstveno izkazni
>o-
izkazni-
co.	3993
Kajtezovič Hasim, Ljubljana, Trubarjeva 8, delovno knjižico, št. 449963/2988.	4053
Kavčič Gabrijela. Drenov grič 9, p. Vrhnika. * zdravstveno izkaznico, št. K-102002.	3994
Kerec Viljem. Otovci 67, p. Mačkovci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka '372599.	s 3516
Klemenčič Jože. Ljubljana, Cesta v Mestni log 3. potrdilo o deponiranem denarju, št. 13935, izdano od poslovalnice »Kompas« v Fernetičih.	4054
Kociper Marija, Gradišč? 15, p. Vrhnika, zdravstveno izkaznico, št. 175361.	4015
Kocjančič Ivan, Dobrunje 35, zdravstveno izkaznico, številka 008425.	3966
Korošec Janko, GG Bled, avtn-park, Sp. Gorje, zdravstveno izkaznico, št. 347719.	3671
Krajač Ivan. Jesenice, Heroja Verdnika 38, zdravstveno izkaznico, št. 022355.	5940
Kralj Cvetka. Ljubljana. Dolenjska 73, zdravstveno izkaznico.	3995
Kranjc Ivan, Mala Mislinja 45, p. Mislinja, zdravstveno izkaznico, št. 492585.	3229
Kranjec Verona, Ljubljana, Gosposvetska 7, zdravstveno izkaznico, št. 311182 in delovno knjižico, ser. številka 470923, reg. številka 160 (Martjanci).	3967
Kravos Marta, Bilje 90, p. Renče, zdravstveno izkaznico, številka 720883.	3558
Krsnik Alojz, Ljubljana. Gra-sselijeva 10, zdravstveno izkaznico.	3929
Krstič Mihajlo, delavsko naselje, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 1547023 na ime Krstič Mirjana.	4067
Kukman Anica, Ormož, Ptujska 23e. zdravstveno izkaznico, št. 345081 na ime Kukman Jože.	3985
Ladiha Marija, Ljubljana, Zrinjskega 9, delovno knjižico, številka 325058/81386.	4055
Laos Igor, Tržič, Koroška 11, zdravstveno izkaznico, številka C-070065.	3941
Lazar Dane. Ljubljana, Hrenova ulica, carinsko deklaracijo, št. 183/K z dne 2. III. 1966 za osebni avtomobil VW-1300. •	4056
Lazar Metka, Zagorje ob Savi, Prešernova 27, zdravstveno izkaznico, št. 299091,	3942
Leček Matilda, Ljubljana, Mau-erjeva 7, delovno knjižico, številka 9998.	3996
Logar Jakob, Zaklanec, p. Horjul, zdravstveno izkaznico.	4057
Maksimovič Radomir, Ljubljana, Gerbičeva 32, zdravstveno izkaznico.	3968
Marinovič Peter, Ljubljana, Vidovdanska 12, vojaško knjižico, izdano v Ljubljani.	3947
Mašek Anica, Duplje 9, p. Vipava, delovno knjižico, reg št. 3210, ser. št. 626051.	56%
Mayer Jože, Ljubljana, Gospodinjska 25, zdravstveno izkaznico.	40)6
Merčon Jože, Selo 2I p. Vodice nad Ljubljano, spričevalo o pomočniškem izpitu pleskarske stroke, izdano leta 1954 v Ljubljani.	4058
Mladenovič Stanimir, Ljubljana, Gerbičeva 32, zdravstveno izkaznico.	3970
Mladenovič Vojo. Ljubljana. Zagrebška 30. delovno knjižico, 705970/ 2760 (Mučivoree).	3969
Miklavžina Frančiška, Skale 49, p. Velenje, zdravstveno izkaznico, št. 860644 (Šoštanj).	3601
Močilar Jelka, Senožeti 10, p. Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, št. 256376.	3986
Murovec Janez, Kranj, Zlatnar-jeva 5, vojaško knjižico.	3292
Namar Leopold, Bevčeri 31, p. Ročinj, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	3559
Niculovič Milivoj, Ljubljana, Polje 1, zdravstveno izkaznico. 3997 Novak Jožica por. Rijavec, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42, spričevalo 8. razreda osemletke v Celju, št. 334V62.	3998
Obidič Frančiška, Snežatno 6, p. Kojsko, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 000885.	3560
Ogrin Ivana, Ljubljana, Podgora 59, zdravstveno izkaznico, številka E-208753.	3971
Osek Anton, Irje 17, p. Rogaška Slatina, zdravstveno izkaznici). 3972 Pastorčič Marino, Koper, Kidričeva 5, zdravstveno ' izkaznico, št. 184816.	3943
Penič Anton, Notranje gorice 73, zdravstveno izkaznico, št. 012134 na ime Penič Zlata in zdravstveno izkaznico, št. 319546 na ime Penič Vojko.	4017
Peterca Majda, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 20, zdravstveno izkaznico.	4018
Ravnikar Stane, >Pik«, Maribor, Predilniška 5, spričevalo o zaključnem izpitu na metalurški industrijski šoli na Jesenicah, št. 20/lllc za leto 1957.	3698
Rozinu Jože, Spodnje Brezovo 21, p. Višnja gora, spričevalo 3. letnika poklicne šole kovinarske stroke v Ljubljani.	4023
Rozman Janez, Mirna peč 13, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 310193 (Novo mesto).	'	5622
Samsa Anton, Podklanec 17, p. Sodražica, vojaško knjižico. 3230 Šenčur Rado, Ljubljana, Triglavska 27, indeks višje ekonomske komercialne šole v Mariboru. 4024 Simoniti Ljubinica, Ljubljana, Bel jaška 22, zdravstveno izkaznico, št. 003708.	4059
Skupščina , občine Metlika, mali okrogel pečat z besedami: Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Metlika tajništvo 2. 3753 Spuhič Vladimir. Domžale, Ljubljanska cesta, delovno knjižico, re£. št. 11269, ser. št. 801057 (Karlovec).	4060
Srebačič Antonija, Metlika. Cesta bratstva in enotnosti 101, delovno knjižico, reg. št. 2508, ser. št. 801797 (Vrbovec, SRHk	5814
Stanojkovie Bogoljub, Spodnji Kašelj, p. Zalog, zdravstveno izkaznico, ^št. 16427.	4025
Stojanovič Ana, Ljubljana, Ale-ševčeva 34, delovno knjižico, št. 10699V2141.	4026
. Petrič Franc, SGP »Projekt«, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 6488,	4068
Pfeifer Milica, Kranj. Moše Pija-de 4, zdravstveno izkaznico, št. 304553.	3973
PidiŠ Derviš, Ljubljana, Tomačevska 8a, zdravstveno izkaznico;	' t	4019
Plevnik Jože, Ljubljana, Podrož-niška 6a. indeks fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, univerze v Ljubljani.	3930
Prehrambena industrija »Belsad«, Črnomelj, bariran ček, št. 315606, izdan 30.' IV. 1966.	3323
Prodnik Vida, Mozirje 101, zdravstveno izkaznico, številka 844630 (Celje).	3602
Punter Stojan, Ljubl jana, Linhartova 64, zdravstveno izkaznico. 4020 . Rahmanovič Mumir, »Cementar«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	4021
Rajak Milivoj, Verd 5, p. Vrhnika, zdravstveno izkaznico, številka 45089.	3931
Rajher Jožef, Tlake 53, p. Rogatec, zdravstveno izkaznico kmetij-skeg zavarovanja, št. 158722 (Celje).	3294
Ramljak Luka, 'Ljubljana, Triglavska 30e, indeks gradbene tehniške šole v Ljubljani.	4022
Ratej Jožica. Ravne na Koroškem, Cečevje 60, delovno knjižico, reg. št. 13363. ser. št. 410807.	4069
Stojanovič Stevo, Ljubljana, Domžalska 20, spričevalo o izpopolnitvi osemletne šole in spričevalo o pol-kvalifikaciji gostinske stroke, izdani od Gostinske šole v Ljubljani.	4027
Strmšek Franc, Prevoje 14, p. Lukovica, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 667.	5932
Šebaj Sefaj, Jesenice, Titova 60, delovno knjižico, reg. št. 6324, sei'; št. 200784 (Jesenice).	3991
Šetina Jože, Ljubljana, Šišenska 52, zdravstveno izkaznico. 4061 Sevič Marko, Šempeter pri Gorici 325, zdravstveno izkaznico, št. 189617 in zdravstveno izkaznico, št. 40477 na ime ševič Jelena. 3673 Šotakovič Ksenija, Ljubljana, Celovška 99u, zdravstveno izkaznico.	3974
Španič Božidar, zdaj »Agrokombinat«. Krško, obrat, Brestanica, zdravstveno' izkaznico, na ime Španič Toda, zdravstveno izkaznico' na ime Spanič Nedeljka, zdravstveno izkaznico na ime španič Velinka, zdravstveno izkaznico na ime Spanič Radislav in zdravstveno izkaznico na ime španič Branko. 3656 Špigl Leopoldina, Skrblje 10, p. Majšperk, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 32070 na ime Narat Anton, št. 457269 na ime Narat Erik in št. 457271 na ime Vogler Anton.	3606
Štavar Marija, Zagorje 109, p. Pivka, zdravstveno izkaznico, št. A-308874.	3653
• Šušteršič Jernej, Ljubljana, Ske-tova 6, delovno knjižico, št. 21655/ /158947 in' spričevalo, št. 870 o strokovnem izpitu za kvalificiranega delavca precizne^ mehanike. 3999 Tehovnik Emil, Zgornja Senica, p. Medvode, zdravstveno izkaznico, št. 348628.	4028
Tomšič Anton, Ribnica 65 na Dol., zdravstveno izkaznico, številka 670427.	4029
Trbovič Dušanka, Kranj, Valjav-čeva 10, zdravstveno izkaznico, št. 2649.	,	5944
Trojnr Ivanka, Medvode 119, zdravstveno izkaznico.	4000
Vantur Ludvik, Sestrže 31, p. Majšperk, zdravstveno izkaznico, št. 314271 in zdravstveno izkaznico, št. 314270 na ime Vantur Marjeta. 4006 Veble Jože, Ljubljana, Oražnova 10, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 2375.	3948
Višnar Janez, Zlakova 9, p. Zreče, zdravstveno izkaznico, št. A-298137 (Maribor) na ime Višnar Vladimir.	2693
Volčanšek Jože, Sentlenart 59, p. Brežice, zdravstveno izkaznico, št. 573635.	3958
Vončina Rozalija, Izola, Gregorčičeva 42, prepustnico VS, št. 40361/ /3191 (Izola).	3945
Vrdoljak Marija, Krog 9, p. Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, št. 115930.	3297
Vrhovec Tomislav, Ljubljana, Zaloška 101, zdravstveno izkaznico.	3933
Vujiča Ivan, Ljubljana, Stožice 8, zdravstveno izkaznico.	3975
Vuk Elizabeta, Murska Sobota, Poljska 3. zdravstveno izkaznico, št. 096985 (Murska Sobota). 3298 Wraber Matjaž, Ljubljana, Pohorskega bataljona 181, zdravstveno izkaznico.	3976
Zadnikar Milko, Ljubljana, Jesenkova 10, zdravstveno izkaznico.	'	3934
Zaplotnik Marija, Kranj, Staneta Rozmana 5, zdravstveno izkaznico, št. 283188.	4007
Zavašnik Jože, Seničica 27, p. Medvode, zdravstveno izkaznico. 3977 Zaveršnik Janez, Ljubljana, Bežigrad 17, zdravstveno izkaznico. 3935 Zrinski Jožefa. Matena 15, p. Ig pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico.	4062
Zupančič, Ivan, Nova Resa 12, p. Krško, zdravstveno izkaznico, št. 597791 (Krško).	4063
Zidanek Marija, Jesenice, Cesta maršala Tita 20, zdravstveno izkaznico^ št. A-665627.	4042
Žnidaršič Ivanka, Ljubljana, Topniška 25. zdravstveno izkaznico na ime Žnidaršič Nevenka.	5978
Žorž Antonija, Ljubljana, Zofke Kvedrovd. 12, delovno knjižico, št. 2813/606141.	2430
Uda]* »Uradni Uit SRS« - D trate tor la odgovorni uradniki Joža JuraS - Tlaka tiskarna »Toneta TomilCa« v Izubijani