NEOflJO Grd madež. Grda, žalostna napaka tolikokrat kvari in omadežuje naše vasi, naša sela, naše življenje. Dolgoletna strupena sovraštva, brezobzirno preganjanje nasprotnika, pravdarstvo, ki ne more živeti brez sodnije, je ta madež. Kako sovraštvo omadežuje človekovo dušo! Slišim, kako človek, ki nosi sovraštvo v svoji duši, obsoja svojega žalivca, svojega nasprotnika, kako je hudoben, podel, ničvreden. Pa bi mu lahko rekel Clovek: »Prijatelj, kaj vidiš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem lastnem očesu pa ne vidiš! Le poglej v lastno srce! Pomisli svoje tako zagrizeno sovraštvo, svojo željo po maščevanju, svojo škodoželjnost, svojo nevoš ljivost, pomisli vse svoje naklepe zoper njega, svoje besede, ki jib govoriš o njem, vse svoje žalostne korake in spletkarije zoper njega! Ali se zavedaš, kako vse to kvari tvojo dušo, ali vidiš, da nisi nič boljši kakor tvoj nasprotnlk, Ce ne še slabši, da ti v»« ono, radi česar tako obsojaš svojega nasprotnika, nosiš v lastni duši, kako si ti vreden iste obsodbe, kakor tvoj žaljivec in nasprotnik? Velik madež je sovraštvo, saj zabriše in vzame človeku njegov krščanski značaj. Krščanski biti se pravi po svojem mišljenju in življenju biti podoben samemu Bogu. In Kristus nam je postavil za vzgled Boga ravno radi njegovega odpuščanja in ljubezni žaljivcev, ko je govoril o oni veliki pridigi, s katero je oznanil svetu novo življenje v duhu božjem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika! Jaz pa sam pravim: Ljubite svoje sovražnike; delajte dobro tem, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih; zakaj on veleva svojemu solncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« Krščanski biti se pravi, hoditi za Kristusom, ne samo na zunaj, temveč v globinah svoje duše. Kako pa je Kristus ljubil svoje sovražnike, kako jih je hotel zbrati, kakor koklja zblra svoja piščeta, kako je jokal nad njihovo zaslepljenostjo in nesrečo, kako je umirajoč molil: »Oče, odpusti jim, saj ne Vedo, kaj delajo!« A koliko tega duha KristUsovega, tega duha božjega nosi v sebi oni, ki sovraži svojega bližnjega? Kako tak človek, ki živi v sovraštvu, ni več krščanski niti v svojih molitvah, ko veliko krščansko molilev: »Oče naš, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dol žnikom«, moli le še samo z ustnicami, ne pa v duhu in resnici, kakor je učil Kristus. Kolikokrat je ravno sovraštvo v srcu krivo, da človek sploh več ne moli, da ne prejema več svetih zakramentov, ali da jih prejema nevredno, da se čisto loči od Boga! Žalosten madež je sovraštvo, ker rodi tako žalostne sadove. Koliko dol goletne jeze, žalosti in nemira rodi sovraštvo, ki se je zajedlo v dušo, koliko grehov zraste iz njega! Kako postanejo radi sovraštva razdivjane cele družine, cele vasi in leta ter leta trpijo ob tem! Koliko premoženja po žre večkrat to trmasto sovraštvo, kolikokrat je krivo, da poje po naših krajih boben, da pridejo cele družine ob vse! In kolikokrat je to celo morje gorja samo radi malenkosti, ki še besede ni vredna, a jo je razpihal napuh in nespametno samoljubje v tak grozen ogenj. In kolikokrat tako sovraštvo, ki se je zajedlo enkrat v dušo, ne ugasne niti ob svitu mrtvaške sveče in stopi duša tja na oni svet polna sovraštva do svojega bližnjega, pa jo zadene usoda kakor hlapca, ki ni hotel odpustiti svojemu sobratu in ga je pustil njegov gospodar vreči v ječo, dokler ne poplača vsega dolga. Kako silno resno se glasijo Kristusove besede: »Tako bode tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih src« in kažejo usodo nespravljivega sovraštva tam v večnosti! To je sovraštvo. Žalibog, da ga je med nami toliko, še bolj žalostno je, da se jih toliko ob svojem dolgoletnem sovraštvu ne zaveda, kako usodno je to, da je sovraštvo ravno tako nekrščansko, kot krivica, nečistost, nezmernost, da tudi o njem veljajo besede sv. pisma, da taki ne bodo videli nebeškega kraljestva. Nič ne velja izgovoi*: »Ne morem drugače, ne morem odpustiti.« Čc bi ta izgovor veljal tukaj, bi veljal pri vseh drugih grehih. Res se nespametni napuh in ražaljeno samoljubje branita odpustiti, a veljajo tu besede, ki jih je Bog govoril sovražnemu Kajnu: »Tvoje poželjenje naj bo pod teboj in ti gospoduj nad njim«, veljajo besede Kristusove: »Kdor hoče moj učenec biti, naj zataji samega sebe.« Če bi pa povprašal takega človeka, ki nosi v svoji duši sovraštvo: »Koliko si si resno prizadeval, da bi obvladal sovraštvo, koliko si za to že molil, koliko si za to že prejel sv. obhajil, bi ne vedel in ne mogel dati odgovora. Ne tnore odpustiti, ker noče. — »Vojsko vojski«, tako se je glasilo po prestahih grozotah svetovne vojske. Za nas pa naj bl v vsem našem žlvljenju veljato geslo: »SovraStvo sovraStvu!« Np.j b< M>, ni»JMh vssli i<5 naSih kraiev, iz vsega našega življenja ieginil ta nekrščanski madež! Naj bi izginil ves nemir, vse solze, vsa nesreča, ki jo rodi sovraštvo in naj bi vsi skušali oni »blagor«, ki ga je spregovoril Kri stus krotkim in miroljubnim. Velika naloga katoličanov. Katoliški škofje v Nemčiji so izdali skupen pastirski list, v katerem toplo pozdravljajo prizadevanje za mir v smi slu navodil papežev Benedikta XV. in Pija XI. Katoličani, pred vsem katoliška društva in katoliško časopisje, naj to prizadevanje po svojih mo5eh podpira. Kakor pri naših oltarjih nikdar ne umolkne velika prošnja: »Daj, Gospod, mir v naših dnevih«, tako naj katoličani vztrajno delajo na to, da se zunaj v življenju pospešuje mir, da se zabranjujejo nesporazumljenja, da se odpravlja sovraštvo med posameznimi stanovi, da se naučimo biti pravični tudi drugim narodom. Prav se mu je zgodilo. Brezvestni in propadli ljudje delajo ogromne do bičke s tem, da zalagajo in prodajajo umazano, nesramno berilo, s katerim se zastruplja na tisoče, pred vsem mladih duš. Takih založnikov imajo posebno na Nemškem veliko. Katoliškemu mladinskemu udruženju v Stuttgartu se je posrečilo nabrati zoper nekega takega založnika v Beiiinu toliko obtožilnega materijala, da ga je policija zaprla, njegovo umazanijo pa zaplenila. Zapor je primcren prostor za vse take, kajti, če morajo v zapor ubijalci in morilci teles. zakaj ne bi morali tja tudi ubijalci duš. To mladinsko udruženje je od policije tudi zahtevalo z 900 podpisi, da se ne smejo nalepljati pohujšljivi lepaki in da se ne smejo na javnih pro storih, kakor na kolodvorih itd., prodajati umazani spisi. To je pač mladina, ki se zaveda, kaj je njena čast, njeno dušno in telesno zdravje. Verska vzgoja. Na Poljskem so imeli meseca julija krščanski učitelji svojo letno zborovanje. Na tem so posebno povdarili, da se mora vzgoja otrok, če naj bo uspešna, vršiti na verskem temelju. Udruženje je tudi naložilo svojim članom dolžnost, da opozarjajo tudi starše otrok na vred nost in potrebo verske vzgoje. Dobrotnik ubogih. V Trevignanu na Italijanskem so postavili dne 12. septembra spomenik duhovniku Tomažu Silvcstru. On je bil na Italijanskem prvi, ki se je že v 18. stoletju začel zanimati za gluhoneme otroke in jih začel poučevati ter vzgajati. Vesela rast katoliške Cerkve na Anglcškern! Kako vedno raste katol. Cerkev na Angleškem, kaže sledeči slučaj: V predmestju velikega mesta Birmingham so te dni posvetill veliko župnijsko cerkev sv. Družine. Ta župnija je bila ustanovljena 1. 1901 ln je imela za službo božjo le malo dvoranico pri neki trgovlni. Število vernlkov Jo v teh 27 letih tako močno naraslo, da so morali postaviti prostorno eerkev.