List 51.
Razdelimo si občinske pašnike ali gmajne!
Iz Goriškega 1. dec. — Da po Ipavskem in do-lanjem Krasu je spomladi nesrečna slana sadje skor uničila in grojzdje prezlo ukrčila, in da je v zgornji I pavi ki v Brdih unikraj Soče strašna toča rovstala, in da je v nekterih krajih dežja zlo manjkalo, znano je zadosti. Vendar v obče se ne sme slaba letina imenovati, ker modri Gospod nad nami je tako naredil, da kodar je bila slana posmodila, je bilo več žita, koder pa je suša bolj pritisnila, je več vina. Da je letos ipavsko vino dobro, ni treba umnim možem praviti. Prodaja se še zmiraj med 7 in 9 gold. vedro.
Jako visoka vinska cena v novejši dobi naše ljudstvo močno hrabri, da čedalje bolj trte množi; to je prav, da se svet boljša. Marsikje je pred malo leti še zaničevana puščava bila, kjer zdaj zali vinograd stoji. Al — ker je tu v Primorji zemljišče tako drobno razkosano *), da mnogi nimajo več kaj boljšati, je pač zadnji čas, občne zemljišča (gmajne} razdeliti. Da! slehernega ljudoljuba mora srce boleti, ako vidi, kako se marsikje za čevelj zemlje kavsajo, tepejo in pravdajo, med tem, ko toliko tisoč oralov (tavžent johov") občinske zemlje v nemar puščajo. Res žalostna resnica je , da le prevelik razloček je med lastnino in srenj-skimi zemljišči, naj je hrib ali plan!
Dragi moj! kadar greš od Ajdovščine doli proti Gorici, se ti koj prikaže obširna planjava, na koji se nekoliko krav pase; zovejo jo „trnjea. Na vprašanje ondi stoječega človeka: „kaj je tu?" dobiš vale odgovor: ^gmajna kriška in ajdovska jeu. In ko dalje greš, se na polnočno stran ozeraje, vidiš široko in visoko goro pustega Cavna. Na vprašanje, boš tudi tu odgovor dobil ... ška ... in .... ska gmajna je. Tudi kadar memo šempaske vasi na široko polje prideš, se ti bo zdelo, da tista ravnina ljudem premalo koristi. In na vprašanje; ,,kaj je to? ali čigavo je to?tf dobiš odgovor: „Tu je zmešana štrena; nekteri imajo pravico pasti iu drugi  kositi."   In tako naprej.
Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo občinsko zemljo revno puščavo, naj je hrib ali plan, vse je le v žalostnem stanu.
Toraj prisrčni ljudoljubi! tudi v tem ni prezreti besede prvaka naših pesnikov:
„Gani se komar je mar zahvale prihodnjega vnuka.**
Predragi domoljubi! kterim je mar za množenje in ohranjenje ljudstva, — kterl tako težko vidite prepuste ravnine in planine, in še težej gole hribe in višine, pomozite vsak po svoji moči k razdelitvi, in še mi bomo lepši svet vidili in obilniši sad zemlje uživali.
Vrtovinska občina (komun) je en kos kake 45 oralov velike puščave, menovane „na pihačih", razdelila; kjer se pred malo leti ni moglo 5 krav prerediti , oudi zdaj nad 2000 centov krompirja in obilo repe , ajde itd. na leto pri-
*) Tu v Primorji je mnogo takih posestnikov, da po manj ko tri orale zemlje imajo.                                                               Pie
delajo, in čez 5 let bojo ravno ondi zamogli do 400 veder vina pridelati.   Kak razloček!!
Da bi se gori omenjene in druge ravnine razdelile pa pametno obdelovale, koliko krompirja, repe, turšice itd. bi se več pridelalo? — In tudi naše gorovje in hribovje bi poprej, kakor marsikdo misli, potrebno obleko dobilo, ktera bi nam in našim naslednikom jako koristila.
In za boljšanje Krasa — vsi sveti, uki in družbe malo hasnejo. Le raz deljen je je gotovo sredstvo, da se po-gojzdi in zboljša Kras.
Marsikdo bi utegnil reči: „E, sedanje ljudstvo ni več tako zamazano; če bi res veliko bolj prav bilo, bi gotovo vse na razdeljenje vpilo." Odgovorim na to, da res je ljudstvo vedno pametnejše, al neka puhla sebičnost staro-kopitne stranke občekoristno razdeljenje še zmiraj zadržuje.
V mnogih soseskah — razun nekterih premožniših — vse ljudstvo razdelitve želi, ter če bi prav napeli, je zmaga gotova; toda oče župan in dva starašina se razdelitvi upe-rajo, — ker obilno živine imajo, pa ker so skoraj polovici someščanov botri, in ker ubožnejše večkrat v dnino jemljejo, si vsi v škodo vseh ne upajo ziniti. Nekoliko drugih ubož-nejih se pa iz enakih uzrokov trem zbornikom zameriti boji itd. Al predragi! če se bomo eden druzega preveč bali, bomo vsi v lastno škodo nazaj stali. Toraj, kakor marsikod, tudi tu srčnost velja!
Nekteri Krašovci menda zastran ovčje reje razdelitev občnih zemljiš zadržujejo, rekoč: „kje bomo pa volno za oblačila jemali?44 Meni se zdi, da ko bote gmajne razdelili, bote se ovce redili. Ce bi pa tudi ne — kaj to? Le govedine da bi več dobro redili. Poznam kmetovavce na Ipavskem, kterih očetje so ovce redili, zdaj jih pa sini nimajo, pa vendar boljše živijo in mraza menj trpijo kakor njih očetje in predočetje. Krašovci, ki tako blizo bogatega Trsta stanujete, kjer se tako lahko mleko in maslo prodaja, le več krav dobro redite, in lahko bote shajali.
Toraj ker v občnih zemljiščih res mnogo zakladov (šacov) zakopanih leži, vse predrage domoljube in sosebno čč. ^g. deželne zbornike kar lepo prosimo, si razdelitev občilih zemljišč jako h srcu vzeti. Uzroki, s kterimi neki kratkoumni sebičneži razdeljenje overajo, so tako trohleni, da jih kladvo naše dobe lahko razbije.   Le pogum !