Descl grozdov pitan§iva. Na Ruskem so v prejšnjih časih pili mnogo vode in vina. Zato so bili tudi protialkaholisti na delu in pijancev niso opisovali v preveč rožnati luči. Posebno drastično opisuje njihove grehe kot deset grozdov pijanstva znameniti Dimitrij Rostovskij. Prvi grozd je otemnenje duba. Človek izgubi zavednost. Od želodca, napolnjenega z vinom, se vzdigujejo vinske pare, delujejo na mozeg in omračujejo um. Zato v stanu pijanosti mnogi ničesar ne pomnijo, ne vedo, kaj delajo in ikaj govore, so ika:kor brezumni. In naj se zgodi, kar hoče, ikako hudodelstvo, nesramnost ali poboj — jutri ne bodo nicesar vedeli. Tem veljajo besede sv. pisma: »Tepli so me, pa me ni bolelo, vlačili so me, a nisem čutil. Kdaj se bom zbudil in zopet dobil vino?« (Preg. 23, 35.) Drugi grozd je nesramnost. Pijanca, ki je izgubil zavest, nič ni sram. Njegova govorica je gnusna, nečista, nesramna in žaljiva. Njegova usta so podobna živinskemu hlevu, napolnjenemu s smradljivim gnojein, a jezik je lopata, iki to smradljivost izmetava. vSrce takega človeka je sedež zlega, iz katerega ne more (kaj drugega priti, kot zlo po besedah sv. pisma: »Hudoben človek iz hudega zaklada hudo prinaša, zakaj iz obilnosti srca usta govore.« (Luk 61, 45.) Tretji grozd na trti pijanstva je izdaja tajnosti. Pijanec odkrito pripoveduje vsem in vsakemu vse tajne reči, svoje in tuje, ikatere je skrbno skrival ,v globini svoje duše in je o njih. molčal, dokler je bil trezen. In fcar se je že davno zgodilo in pozabilo, to zopet .vleče na dan, obuja tafcorekoč mrtve- ca iz groba. In kakor pijanec hrano izrnetava iz sebe, tako odkriva i tajnpsti. Luio in drugo — hrana in tajnosti pri oijancu nimajo obstanka. Četrti grozd sodomske trte pijanstva je nagnenje k meseni slasti, kakor piše sv. apostol Pavel: »Ne vpijanite se z vinom, v katerem je nečistost.« (Ef 5, 18.) Peti grozd, poln kačj-ega strupa, je jeza, togota, sovraštvo, prepir, psovanje in pretep. Ko se ljudje napijejo vina, delajo, kakor govori modri v svetem pismu: »Kdo ima prepir? Kdo pade v jamo? Kdo ima rane brez vzroka? Kdo kalne oči? Ali ne oni, ki pri vinu sede in pridno kozarce izpivajo?« (Pregov. 23, 29—30.) Šesti žolčni grozd na trti pijanstva je poškodba in izguba zdravja. Pijancu pešajo telesne moči, tresejo se mu roke, boli ga glava, peša mu vid, boleha želodec in srce. Slabost ga obdaja, vodenika ga davi, prerana starost se bliža in dostikrat se pijanstvo konča _ nesrečno smrtjo. Sedmi grozd je zapravljanje premoženja, izguba blagostanja kakor pravi modri Sirah (19, 1): »Delavec, ki je pijanec, ne bo obogatel in kdor majhno zametuje, bo sčasoma padel.« Koliko jft ljudi, <ki ao bili premožni, a so vsled pijanstva prišli na beraško palico! Za zgled nam je izgubljeni sin v svetem pismu. Osmi grozd pijanstva je izguba zve- '•¦'. Kaikor zemeljsko bogastvo jed- voravlja pijanec tudi duhovne , ker pijanec je udan vsem gre- liom. Treznemu se grebi gnusijo in se jih boji. Kadar pa je pijan, se mu nič ne gnusi in se greha ne boji. In človek, ki je vsled pijanstva izgubil vse ple- menite lastnosti, ni deležen odrešenja in si odtujuje nebesa. Sv. apostol pra- yi (I. Kor 6, 10): »Pijanci ne bodo po- sedli božjega kraljestva.« Deveti grozd je jeza božja. Pijanec prelamlja vse božje zapovedi, zato zbuja s svojimi grehi jezo božjo. Veliki prerok Izajija (5, 11) pravi: »Gorje vam, ki zjutraj vstajate, da se pijančevanju udajatc in do večera popivate, da od vina vsi gorite.« Deseti grozd na trti pijanstva jc pa končno poguba duše. Drugi grešniki, ko se jim približa smrt, se morejo z Bogom spraviti in se kesati svojih grehov, iker je njihov um trezen. A pijanec se ne mor_ z Bogom spraviti, ker sc ne zaveda in ne ve, kdaj pride smrt. A za umirajočega brez kesanja je pogubljenje neiz! czno. To so grozdi sodomskega vinograda pijanstva. Ti grozdi so v začetku sladki, a kmalu se oladkost izpremeni v grenki žolč, v kačji in gadji strup. Po Dimitriju Rostovskem A. K. OBLETNICA OBMEJNIH KRŠČANSKIH ORGANIZACIJ. Marijina družba v Marenbergu obhaja svojo 251etnico. L. 1910, ko sta tukaj bila g. dekan Avguštin Hecl in g. kaplan Franc Škof, danes župnik pri Sv. Antonu v Slov. goricah, je bila ustanovljena Marijina družba za mladeniče in mladenke; sprejetih je b:>lo lepo število fantov in deklet. Dekliška zastava je bila izdelana istega leta pri šolskih sestrah v Mariboru, mladeniška s slovenskiiu napisom je bila naročena leta 1913 pri I. Heindlu na Dunaju in jo je meseca junija blagoslovil preč. g. bogoslovn: profcsor dr. Josip Hahnjec. Bili so najboljši fantje v kongregaciji, unisko in nravno na visoki stopinji, a se žal iz svetovne Vojne niso več vrnili domov. Slava jim! Obenem z Marija-lško kongregacijo se je tudi ustanovila katoliška miadinska organ;'zacija, Mladeniška in Dekliška zveza, ki sta imeli svoje sestanke, priredilve in petje na stari pošti, pozneje v kaplaniji in slednji« pri Sv. Janezu. Spomiai na tiste čaee so lepi. Kot nadaljevanje tega obstoja danes katoliško Prosvetno društvo, ki ima v trgu lasten prostor. Najznamenitejši dogodek v deiovanju mladinske organizacije je bil pač tedaj, ko se je pri Sv. Janezu v začetku leta 1918 podpisala majaiška deklaracija in izjava poslala na Dunaj. Vse to je po.pisano v društveni knjižici. Sv. Trojica v SIov. goricah. Na velikonočni pondeljek je priredila naša fantovska in de-. kliška Marijina družba kraeiio versko igro:' »Slehernik«. Dvorana je bila nabito polna, kljub temu, da ta dan gre po večini vsak k svojcem po pisanko. Zato so morali igro ponoviti na Belo nedaljo. Igro je vodil preč. p. Ludovik Dovč, ki je spoznal glohoik pomen te igre in ga tudi liotel prikazati, kar se mu je tudi po&re.ilo. Vsa čast pa tudi igraicem, ki so se zrmjčeni od dnevnega dela zbirali ob večerli k vajam in nam kon.no pokazalimoč, ki jo premorejo. Posebno dobro je odigral vlogo Slehernika Franc Šuta. Težkoče jim je delal le oder, ki je majhen. Toda, ko bodo boljSi časi, se bo tudi to zboljšalo. Trojiški igralci pa s korajž.o naprej! — Kš. Sv. Marko pri Ptnjo. Odkar je g. ptujskl prošt dne 8. decembra lani blagoslovil našo Slomšekovo dvoran--1, smo imeli v njej že 10 pred.-tav. Izbrane so bi'.e tako, da so se ujemale s cerkvenim časom in združevale ko^ ristno s prijetaim. Najbolj je to dokazala pa-^ eijionska igra v Casu obiskanja, ki eo jo iz-. vajali na Tiho in Cvetno nedeljo ter na Vellki petek. UJeležencem, ki .o vedno polnošte^ vilno napolnili dvcrano, je pripomogla, da so si mogli bolj živo predočiti Kristusovo trpljenje. V skladu z zfihtevami modernega ljudskega odrstva so igralci radi svoje moralns neopoi'ečenasti ustvarili tako popolne like svetopisemskih j«eb, da predstava ni bila le navadna igra, arp;>ak pravo sodoživljanje, ki 0.i je publiKa spremljala z enako resnobo kot cerkveni o-bred. Glavno vlogo je M. Munda podal izredno dovrleno. Močno se je potrudil tudi g. PriTOOŽič in J. Ciglar, ki je duša naŠega odra že več let. Zelo požrtvovalni so se izkazali fintje iz Stojac in dekleta. Vso hva-. lo zasluži tudi naš dekorater Crešnikov študent. Sploh pa so nam zmožnosti in vztrajna volja našiih fr.-.!ov in deklet trdno zagotovilo, da bomo dosegli še lpp" uspehe. Sv. Jurij v Slov. goricah. Nemila smrt kosi pri nas naprej, kakor tudi drugod J.irom naše ožje slovenske domovine. Tukaj v Partinju je umrla po mučnem trpljenju Sernečeva mama, mati našega že dolgoletnega cerkvenega pevca Antona. Polnih 4G lftt je bila res ekrbna mati sedaj že odraslih treh cinov in 6e ene živeče hčerke ter zvesta druž;ica scojemu sedaj žalujočeinu možu. Sicer skromna .viničarjeva družina je vertdar že 31 let v eni in isti viničariji. Že pokojna Ivanka, prva žena našega naroln ga borca ob severni meji g. Franca Lilek v ot. Ilju, je bila njena hčerka. Bila je zelo spoštovana kot skrbna, mirna 'im dalavna žena, kar ee je posebno pokazalo,ko jo je na Čvetno nedeljo spremljalo k zadnjemu počitku veliko faranov in prijateljev. Šentjurski pevski zbor ji je zapel na domu ia ob grobu pretresljive žalostinke. — Vsem preoetalim naše iskreno sožalje! LGkavec pri Zgor. Cmnreku. Pri nas emo imeli v zadnjem času tri mrliče. Umrla je Lucija Keirn. Bila je dobra gospodinja, veiika dobrotnica revežem ia svoji dobri družni je bila sama najboljši krščanski vzgled. Kot druga nas je zapustiia za zmiraj viničarka Marija Simpl. Tretji mrlič je bil pa Ivan Ornik, posastnik in nekdanji čevljar. Vsem trem svetila večna luč! Ormcž. V četrtek dne 18. aprila je nemila smrt zamahnila zopet svojo neusmiljeno koso po posestniku in možu A. Plavecu iz Loiperšic. Težki udarec za njegovo ženo je, ker jo je moral mož v prerani dobi zapustiti s petimi nepreskrbljenimi otročički. Blagemu rajnemu svetila večna luč, žalujoči ženi naše sožalje! Polenšak. V zadnjem času je imela smrt pri nas obilrno žetev. Zadeta od kapi, je umrla 771etna Majcen Marija iz Braclavec. Med nebaške krilatca je vzletela dušica 1 teden starega Šuen Franca iz Brezovec. Njemu je sledila 711etna Lovrec Marija iz Braclavec, zadeta od kapi. Od starostne onemoglosti je umrla nad 80 let stara Šumenjak Marija iz Lasigovec. Vsled črevesnega raka je preminula 571etna Fras Marjeta iz Hlaponec. Vsem večni mir in pokoj! — Najbolj žalosten pogreb pa je bil sredo velikonočnega tedna. Pogrebci so nosili obenem dve krsti. V enl preminulega Petek Jožefa iz Polenec, v drugi 18letnega ubitega Roškar Martina iz Pritinske, ki so ga dali starši prepeljati iz ptujske boJni«e k mirnemu počitku na domače pokopališče. Oko se je zasolzilo ob pogledu na tako dolgo vrsto ljudi in na krsto, ki so jo nosili fantje-sotovariši raj.nega. Pokojni Martin je bil priden fant, ki je vsako prvo nedeljo pristopil k mizi Gospodovi, nada In upanje očeta, čisto slepega voinega invalida. Dragi Tine! Počivaj mirno v domači zemlji! Tvojo žalostno mater, očeta, sestro in dva bratca pa naj tolaži ljubi Bog v tem težkem udarcu — vsam pa naše globoko eožalje! Polenšak pri Ptujn. Na velikonočni pondeljek je otožno odjeknila vest, da Domanjkovega Jožeta iz Polenec ni več med živimi. Pobrala ga je smrt v najlepši moški dobi, starega 45 let. Komu bi se ne zasolzilo oko ob izgubi očeta petih nedoraslih otrok. Skrben, dalaven ko mravljp, je iskal zadnji čas zboljšanja svojega zdravja v sanatoriju na Vurbergu. A vse nič ni pomagalo. Podlegel je neozdravljivi pljučni jetiki in smo ga v sredo od njegovega doma o^ veliki množici prijateljev, znancev in eovaščanov spremljali na domači mirodvor k večnemu počitku. Rajni Jože je bM raož kršeanskega značaja in življenja. Kakor ob zadnjem slovesu iz njegove rojstne hiše, Ti tudi potom »Slovenskega gospodarja«, čigar slalen in dolgoleten naročnik i bil, kličemo, di-agi Jože: Mir in pokoj tvoji Iuši! Prfiostalim našc iskreno sožalje! Hesrbeck v Nemčiji. Dne 1G. aprila t. 1. nas je zapustil naš u^tanrvitelj in član Društva sv. Bnrbai-e Jožef Kepic po štirih letih rnučne vodenične bolezni, katero je vdano prenašal. Bil je vzoren katoličan ter naročnik »Domoljuba«, »Slovei ";ega gospoJarja« in »Rafaela«, poleg tega mu je predsednik dajal še tudi »Slovenca«, katerega je z veseljem čital. Pred 25 leti je bila njegova žena Jožefa botra naši lepi sloveneki zastavi. Vedno se je veselil, da bo z nami praznoval meseca junija ?5letnioo društva, pa ga je Bog prej poklical k sebi. Bil je zelo priljubljen pri naših rojakLh, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Na Veliki petek smo ga spremili k večnemu pačitku. Ne samo pri naš h rojakih, marveč tudi pri Nemcih je bil pckojnik priljubljen, ker je marsikateremu rad pomagal s šivanjem. Doma je bil iz Most pri Kamniku. To naj služi tudi za obvestilo njegovim znancem v domovini. Priporočamo ga dobrim sreem v pobožno molitev, gospej Kepic pa izražamo naše globoko sožalje! Naj mu bo tuja zemlja lahka! Novašiilta pri Gornjemgradu. Dne 14. aprila je poklical večni Sodnik pred svoj sodni stol 761etno Rotijo Laznik. Blagopokojna je bila verna katoličanka, zvesta prijateljica revežev in misijonarjev ter je bila že 41 let zve sta ti-etjerednica. Zelo ganljiv je b'l pogreb, katerega ee ,je udeležilo veliko število otrok in odraslih. Ohranimo jo tudi mi v blagem spominu. Naj poiiva v miru!