Globalni prikaz vsebine amandmajev k ustavi SFRJ
V javni razpravi, ki bo trajala do konca aprila letos. so amandmaji k Ustavi SFR Jugoslavije. Gre za pomembno fazo dogra-jevanja naše temeljne pravne listine. Zato se moramo vsi temeljito seznaniti s predla-ganimi rešitvami in se do njih opredeliti.
Ze uvodoma naj poudarimo, da gre pri tem dograjevanju Ustave za kontinuiteto v naši ustavni ureditvi, ker vsi predlagani amandmaji izhajajo iz temeljnih ustavnih načel. To pomeni, da le-teh ne spreminja-mo. Z ustavnimi spremembami želimo uresničiti naslednje cilje: boljše in bolj ka-kovostno gospodarjenje z družbeno lastni-no, boljše in učinkovitejše samoupravlja-nje, doslednejše uveljavljanje ustavnega položaja in vloge delavcev v združenem delu in vseh delovnih ljudi, zmanjševanje neutemeljenega etatističnega urejanja in poseganja, odpravo pretiranega normati-vizma, doslednejše in bolj učinkovito uve-Ijavljanje ustavnosti in zakonitosti nadalj-njo krepitev enakopravnosti narodov in nenazadnje večjo demokratizacijo na vseh področjih dela in živijenja.
Vse to naj prispeva k hitrejšemu izhodu iz naše ekonomske in družbene krize in s tem k boljši perspektivi nadaljnjega raz-voja posameznika in družbe kot celote.
Gradivo, ki je v javni razpravi, vsebuje 29 amandmajev k Ustavi SFR Jugoslavije. Le ti skupno obravnavajo 130 več ali manj vsebinsko med seboj povezanih vprašanj. V tem sestavku ni mogoče in tudi ni naš namen, konkretno prikazati vsebine posa-meznega amandmaja. Posksili pa bomo podati vsaj globalni prikaz najpomembnej-ših sprememb.
Uveljavitev tržnih zakonitosti
S spremembami na področju družbeno-ekonomskih odnosov bi želeli prispevati k temu, da bi delavci bolj smotrno in bolj učinkovito upravljali in gospodarili s sred-stvi v družbeni latnini ter krepili material-no podlago združenega dela. Zaostrila naj bi se delovna in ekonomska odgovornost delavcev za gospodarjenje in bolj kot do-slej naj bi se v gospodarskem življenju uveljavile ekonomske in tržne zakonitosti.
Velik poudarek je v tem okviru dan vprašanjem družbenolastninskih odnosov. Predvsem gre za premik k večjemu vklju-čevanju in približevanju družbenolastnin-skih odnosov tržnemu gospodarstvu. Omeniti velja uveljavljanje tržnega vred-notenja tako rezultatov dela kot tudi dru-gih produkcijskih tvorcev, vključno z druž-benimi sredstvi kot kapitalom in pa pove-čevanje samostojnosti organizacij združe-nega dela z vidika odvisnosti od uspešnosti svojega dela in poslovanja in da državni organi ne glede na to kateri, s svojimi ukrepi ne smejo prizadevati enakopravno-sti organizacij združenega dela in njihove samostojnosti na enotnem jugoslovanskem trgu.
Več možnosti osebnemu delu in vlaganjem.
Predlagajo se tudi širše možnosti razvo-ja osebnega dela na vseh področjih in vla-ganje tujega kapitala. Predvideva se večja pravna varnost za sredstva, ki bi jih delavci in občani, pa tudi tujci vlagali v raznih oblikah sodelovanja v krepitev materialne podlage združenega dela.
Z rešitvami, ki zadevajo družbeno plani-ranje, se želijo preseči slabosti, na katere je bilo opozorjeno v dosedanji praksi in zagotoviti večjo odgovornost in samostoj-nost združenega dela v pogojih tržnih za-konitosti ter poenostaviti celoten sistem. Plani družbenopolitičnih skupnosti naj bi imeli predvsem usmerjevalno vlogo.
Kar zadeva samoupravno organiziranost združenega dela se zagotavlja večja svobo-da in odgovornost delavcev za smotrno organiziranost v skladu $ potrebami in in-teresi v pogojih tržnega gospodarjenja in na podlagi zahtev tehnično-tehnološkega razvoja. Jasneje se opredeljuje TOZD kot temeljna oblika organiziranosti, obenem pa kot del delovne organizacije kot samo-stojne samoupravne organizacije, eko-nomske in poslovne celote in temeljnega subjekta tržnega poslovanja.
Pomembne spremembe se predvidevajo na področju bančnega in kreditno mone-tarnega sistema, ki naj bi prispevale k več-jcmu vplivu združenega dela glede uprav-Ijanja in gospodarjenja s sredstvi, ki jih je vložilo v banke.
Manj samoupravnih interesnih skupnosti
Več novosti se predvideva na področju samoupravnega interesnega organiziranja. Z njimi naj bi dosegli večjo racionalnost in učinkovitost kot tudi doslednejše uresniče-vanje svobodne menjave dela. Po zvezni ustavi naj bi bila obvezna ustanovitev SIS predvidena le za nekatera področja druž-benih dejavnosti (izobraževanje, znanost, kultura in socialno varstvo), na drugih po-dročjih lahko tako obveznost predvidi le še ustava repubiike ali avtonomne pokrajine. To pomeni, da ne bo več mogoče z zakoni
Poročevalec prinaša celovito besedilo
V Poročevalcu Skupščine SR Slove-nije št. 2 z dne 16. I,., ki so ga prejele vse KS in OZD (po več izvodov) pa je objavljeno celotno besedilo Osnutka amandmajev k ustavi SFRJ z obrazloži-tvijo, govorom predsednika komisije Skupščine SFRJ z obrazložitvijo, govo-rom predsednika komisije Skupščine SFRJ za ustavna vprašanja, povzetkom razprave na seji Zveznega zbora skupš-čineSFRJ(29. 12. 1987)inprogramom politične aktivnosti SZDLJ v javni raz-pravi o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ.
nalagati tovrstnih obveznosti delavcem in občanom, ampak se bodo lahko sovobod-no in samoupravno v skladu s svojimi po-trebami in interesi odločili, na katerih po-dročjih se bodo organizirali v samouprav-no in interesno skupnost. Vloga in vpliv države na tem področju naj bi bila omeje-na in jasneje opredeljena.
Odpira se širši razvoj zadružništva na vseh področjih osebnega dela, ki je dovo-ljeno, v kolikor ni z zakonom izrecno pre-povedano za posamezno dejavnost. Ključ-ne odločitve poslovanja in razvoja zadruge so v pristojnosti članov zadruge, ne pa subjektov izven njih. Imeli naj bi tudi večjo pra^no varnost glede sredstev, ki so jih vložili v zadrugo oziroma ustvarili z njenim poslovanjem.
Ustavna opredelitev zemljiškega maksimuma
Novost naj bi predstavljala tudi uslavna opredelitev zemljiškega maksimuma na-inesto dosedanjih 10, 15 ha na posamezno kmečko gospodarstvo.
Mnogo ustavnih amandmajev zadeva področje političnega sistema. S predlaga-nimi rešitvami želimo doseči večjo raci-onalnost in učinkovitost. Lahko jih razde-limo v tri sklope. Še posbej pomembni so tisti, ki se nanašajo na odločanje v organi-zacijah združenega dela. Zožen je krog vprašanj, o kat«rih se odloča z osebnim izjavljanjem oziroma so taksativno našteta vprašanja, o katerih se odloča z referendu-
mom. Slednjega naj bi uporabili le za naj-pomembnejše odločitve, kot so sprejem statuta TOZD, Samoupravnega sporazu-ma o združitvi TOZD v delovno organiza-cijo in samoupravnega sporazuma o skup-nih osnovah in merilih za razporejanje do-hodka in delitev sredstev za osebne dohod-ke. To je minimum. Dopuša pa se mož-nost, da delavci s statutom določijo, da z referendumom odločajo tudi o drugih vprašanjih. Na ta način se krepi vloga de-lavskega sveta in preprečuje se tudi več-kratno določanje o istih vprašanjih. Bolj kot doslej prihaja do izraza izhodišče, da neposredno odločanje delavcev ne pomeni le oblika osebnega izjavljanja, temveč tudi odločanja po delegatih. Kar zadeva odlo-čanje v delavskem svetu, bo v javni razpra-vi potrebno presoditi smiselnost urejanja različnih potrebnih večin.
Opozorimo naj tudi, da v bodoče v TOZD temeljni akt ne bi bil več samou-pravni sporazum o združevanju delavcev vTOZD, ampak statut. Predlagane rešitve na tem področju pa preprečujejo tudi do-sedanje ovire v sistemu odločanja na ravni delovne organizacije s strani posameznih temeljnih organizacij.
Spremembe v delegatskem sistemu
Predloženi ustavni amandmaji izhajajo iz številnih pobud za krepitev in dosledno izvajanje bistva delegatskega ter z njim povezanega volilnega sistema. Niso mogli mimo različnih pogledov in dosedanje prakse v republikah in pokrajinah in po-menijo približevanje tem različnostim. Ta-ko omogočajo ohranjanje zamenljivosti delegatov v zborih občinskih skupščin (zbor KS in zbor združenega dela) in zboru občin republiške skupščine, obenem pa razširjajo možnost neposrednih in tajnih volitev. Le-te se predvidevajo za zbore združenega dela republiških in pokrajin-skih skupščin in delegate v Zveznem zboru.
Rešitve, ki zadevajo neposredne volitve ne zadevajo bistva delegatskih razmerij. Delegat mora tudi v tem primeru upošte-vati smernice svoje delegatske baze.
Glede volitev družbenopolitičnih zborov občinskih skupščin ni sprememb. Delegate v družbenopolitični zbor republiške skupš-čine pa naj bi volila vodstva družbenopoli-tičnih organizacij na podlagi kandidatne liste s tajnim glasovanjem. Ta rešitev naj bi omogočila tudi zamenljivost delegatov v družbenopolitičnih zborih skupščin repu-blik in pokrajin.
Tem rešitvatn bo potrebno v javni raz-pravi nameniti veliko pozornost glede iz-peljave, da bi resnično dosegli večjo učin-kovitost in delovanje celotnega delegat-skega sistema. V tem okviru kaže nadalje omeniti, da konferenca deiegacij dobiva večji poudarek s tem, da postaja ustavna katcgorija.
Racionalizacija delegatskega sistema naj bi bila omogočena tudi z možnostjo obl;-kovanja skupnih delegacij na ravni delov-ne organizacije z več TOZD in prevzemom funkcije delegacije po delavskih svetih pod z ustavo in zakonom določenimi pogoji. Skupne delegacije in delavski svet kot de-legacija naj bi bile izjema za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, niedteni, ko bi to bilo pravilo za delegatski sistem v skupščinah SIS.
Demokratizacija kadrovskih postopkov
Cilj predlaganih amandmajev je tudi za-gotavljati večjo demokratizacijo kadrov-skih postopkov.
S tem besedilom želimo vsem obča-nom in delovnim ljudem v grobih orisih približati vsebino ustavnih amandma-jev. Hkrati priporočamo, da se v svojih KS oziroma OZD vključite v javno raz-pravo, o čemer boste obveščeni na kra-jevno običajen način (v KS) ozirotna v organizacijah združenega dela. Javna razprava bo trajala do konca me-seca aprila.
S spremembami pasivne volilne pravice naj bi dosegli boljšo kadrovsko zasedbo tako organov samoupravljanja, delegacij in delegatskih skupščin.
V  te organe ne morejo bjti izvoljeni le direktorji ter predsedniki in člani kolegij-skih poslovodnih organov. V javni razpra-vi bo treba še posebej oceniti, ali predlaga-ni ustavni amandmaji, zlasti listi, ki nepo-sredno zadevajo občino, omogočajo na-daljnji učinkovitejši razvoj občine kot ko-inune v smislu ustavnega koncepta.
Družbeni sveti, ki so se v praksi že uve-ljavili, različno od okolja do okolja in po-samezne ravni naj bi dobili svoje mesto tudi v ustavi. Predlaga se tudi sprememba dolžine trajanja mandata za funkcionarje skupščine SFR Jugoslavije in sicer naj bi mandat trajal 4 leta.
Oceniti moramo tudi rešitve, ki zadeva-jo sestavo obeh zborov skupščine SFRJ, s katero naj bi zagotovili večji vpliv nepo-srednih proizvajalcev na odločitve, ki jih sprejema zvezna skupščina. V tem okviru tudi smiselnost uvajanja, nove oblike nji-hovega vpliva preko konference samou-pravljalcev. Ali ni temu zaslediti zametka novega zbora združenega dela v zvezni skupščini?
S predlaganimi rešitvami glede volitev Predsedstva SFRJ naj bi prispevali k večji vlogi delovnih Ijudi in občanov na sam izbor preko predhodnega izjavljanja in kandidacijskega postopka za člane pred-sedstva.
Stevilni amandmaji naj bi prispevali k utrjevanju ustavnosti in zakonitosti. Jas-neje naj bi bile določene naloge organov ' na različnih ravneh in zaostruje se tudi odgovornost za izvrševanje zveznih zako-nov. V tem okviru so opredeljeni konkret-ni ukrepi za delovanje posameznih orga-nov, ko ugotavljajo, da se ne izvršujejo zvezni zakoni in drugi predpisi ter splošni akti.
(De)centralizacija pravosodnih organov
V tem kontekstu naj posebej opozorimo na tisti amandma, ki opredeljuje naloge zveznega sodišča, zveznega javnega tožil-stva in Ustavnega sodišča Jugoslavije in pomenijo krepitev njihove vloge. Nekate-re rešilve so predlagane v alternativah in jih bo treba v javni razpravi oceniti, ali prispevajo h krepitvi ustavnega položaja in odgovornosti republik in avtonomnih po-krajin za svoj in skupen razvoj. S tega samega kota bo potrebno oceniti tudi tiste ustavne amandmaje, ki na novo opredelju-jejo naloge federacije po zveznih organih oziroma določajo katera vprašanja naj bi urejali z zveznim zakonom oziroma jih sprejemali s soglasjem republik in avto-nomnih pokrajin.
Še posebej je treba poudariti, da z neka-terimi predlaganimi rešitvami, po nekate-rih ocenah, ustavni amandmaji posegajo v dosedanje odnose federativne ureditve Jugoslavije na škodo ustavnega potožaja republik in avtonomnih pokrajin in s tem krepijo vlogo zveznih organov oziroma dr-žave. Že od vsega začetka priprav ustavnih amandmajev je bilo opozorjeno, da neka-tere rešitve niso sprejemljive in da pomeni-jo poseg v temeljna ustavna načela. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v javno razpravo vključi čimširši krog delavcev, delovnih Ijudi in občanov, da povedo svoje mnenje, svoje poglede in tako prispevajo k dograditvi Ustave SFRJ v smislu dosega-nja ciljev, ki smo jih zapisali tudi.v začetku tega prispevka.