Poštnina plačana v gotovini
ena 2 din
G LAS 1 LOOSVOBO DILNE FRONTE O K RA JA T RBOVLJE
Leto Ul.
Trbovlje:, is. decembra mo
Štev. 50
II nedeljo je bil izvoljen nou okrajni ljudski odbor
Končni rezultat 98.29 % je lep uspeh, na drugi strani pa odgovor vsem tistim, ki so proti nam
Volitev v okrajni ljudski odbor se je udeležila v trboveljskem okraju velika večina volivcev. 2e v zgodnjih jutranjih urah so bila volišča razgibana, saj so ponekod pričeli z volitvami že ob pol 5. uri zjutraj. V Hrastniku so volivce zdramili iz spanja z veselo budnico, zato so tudi bili rezul. taiti zjutraj v Hrastniku najboljši. Celo gorski kraji Marno, Turje, Do. bovec. Cemšenik ln Trojane so pokazali vkljub velikemu snegu dobre uspehe. Ob 7. uri zjutraj je v Hrastniku volilo 27 % volivnih upravičen, cev, v Zagorju 24%, v Trbovljah 17 odstotkov, najboljše je bilo volišče v 51. volivni enoti, kjer je volilo že 39 %. V Loki so v Dotrtu onemoglih volili že ob 7. uri zjutraj 100 V«; Zidani most ni zaostajal: ob 8. uri je imel udeležbo 25%. Tudi v Kotredežu niso bili Vlabi; imeli so 21 %, eno vo. lišče pa celo 55 %.
Najboljši ob 10. uri je bil Hrastnik
Tekmovanje med Hrastnikom, Zagorjem in Trbovljami je dalo spodbudo aktivistom teh krajev, ki so hoteli, da bi bili prvi. Ob 10. url je vodil Hrastnik, kjer se je volitev udeležilo že 59% volivnih upravičencev Zagorjani so tesno sledili Hrastničanom z udeležbo 52,4% Trbovlje je bilo med slabšimi; ob 10. uri je imelo ko. maj 32 % udeležbe, še v Čečah so bili boljši, saj so imeli že 42% ude. ležbe, Ldka piri Zidanem mostu in Zidani most pa že nad 50%.
f$b 12. uri »mo slišali poročilo tudi za druge okraje: 80%. celo 90% in celo zaključili so volitve. Kaj pa v Trbovljah? Ob 12. url je volilo v trbo-
Na upravi rudnika Trbovlje—Hrastnik se je dne 9. decembra sešla tekmovalna komisiju, da oceni najboljšo proizvodno brigado rudnika v mesecu novembru. V minulem mesecu je tekmovalo v produkciji 21 brigad, za oce. njevanje pa jih je prišlo v poštev le
18.	kajti eden izmed glavnih pogojev tekmovanja je bil, da brigada ne sme Imeti nobenega neupravičenega izostanka, drug pogoj pa je bil dosega proizvodne norme.
Prvo mesto v tem tekmovanju je dosegla brigada 24.kratnega udarnika Kmeta Martina na obratu Ojstro, ki je normo presegla za 115%. Drugo mesto je zasedla brigada Ribiča Ivana na zahodnem jamskem obratu v Trbovljah, ki dela v sestavi Zagori-škove brigade. Ta brigada je preko, račila normo za 83,32 %, število v mesecu novembru opravljenih dnin na moža pa znaša 24,9. Za tretje mesto je bila ostra bitka: ali bo Zmagova, lec Mgisler ali Kmetič. Končno je komisija odločila, da pripada tretje me. »to Kmetičevi brigadi, akoravno jc Magistrova brigada presegla normo za 61,67 %, število izvršenih dnin na moža pa je imela 23,6. Brigad« Kmetiča Maksa, ki dela na vzhodnem obratu, je sicer normo presegla z manj kot Magistrova in sicer s 55.8%, vendar je delala pod izredno težkimi
veljskem okraju nekaj nad 60 % volivcev. V Trbovljah je bilo že preko polovice s 55 % udeležbo, Čeče 62 %. v Hrastniku so dosegli že 70 %. v Za. gorju pa so bili že malo boljši s 71 V«.
Lepo so se odrezali v Cemšeniku in Trojanah z 62 %, v Cemšeniku pa vkljub snegu že s 56 % udeležbe. Slabše je bilo na radeškem sektorju; Radeče so imele komaj 44,5%, Pod. k um 34%, Jagnjenica komaj 10%, Dole pri Litiji 17 %, v Vrhovem so bili malo boljši, prišli so na 39 %. boljši so bili preko Save v Loki pri Zidanem mostu s 73 % in v Zidanem
• ■mu z G.> •Vse pa je posekal KLO Izlake kjer so volili do 12. ure že 81 %
Preko poldneva je udeležba narasla
Preko popoldneva je udeležba na-rastia. Vodil je še vedno KLO Izlake s 85 %, najbližje Izlakam je bil Hrastnik z 82 %, v Zagorju jih je volilo že 79 %. Tudi Trboveljčani niso zaostajali, saj jih je volilo že ?7 %. Do. bovčani bi skoraj ujeli Trbovlje, saj so imeli 67 %, v Trbovljah je že’bilo 73%, Radeče še niso dosegle 50%, Zidani most 78 %, Loka pri Zidanem mostu pa 77 %. Slabo pa je bilo v Raz. borju in Dolah pri Litiji. V Kotre-
dc ču oio dvo vnlinoi £o atilrjju&ili SOO
odstotno. Ob 13. uri je zaključilo 100-odstotno 9 volišč in se je volitev ude. ležilo 71 % volivnih upravičencev.
Prvi je dosegel 100 % KLO Kotredež
Kotredež je bil prvi KLO, ki je za. ključil 100 % v okraju, Izlake so do-
pogojl (vročina, nizki strop), za zmago pa je bilo odločilno, da je opra. vil vsak član te brigade 26,3 dnin, poleg tega so delali vse nedelje in tudi na državni praznik 29. novembra. Brigadi Magistra Franceta iz zahodnega obrata je bik) podeljeno četrto mesto
Ostale brigade »o dosegle sledeče uspehe:
Brigada Erjavca Franca na zahodnem obratu je presegla normo za 53 8 odstotka, brigada Zagonska Antona za 54,47, brigada tov- Fekonje za 43,04 odstotka, na vzhodnem obratu brigada Žunka Ladislava za 54 %, brigada Senturja Staneta za 52 %, brigada Petka Alojza za 28 %, brigada Pav. lina Martina za 39.3 %, brigada Arha Ivana pa za 20,8 %.
Tudi dnevni kop Dobrna—Neža je imel dobre rezultate. Tako je delovna številka Pasariča Antona prekoračila
Pred desetletji je droben premo, govni pirah, ki se je nabiral pri prar nju premoga na rudniku Trbovlje — Hrastnik, odhajal z odpadno separa-
segle že 91 %, Cemšenik 80 %, Hrastnik 88%, Dol pri Hrastniku 64% Marno 86 %, Turje so že nad 70 %, Čeče 73 %. V Zagorju niso bili slabi, vendar jih je sosednji KLO Kotredež tolkel; imeli so 89 V«. V Loke—Kisovcu so prišli na udeležbo 83 %, v Senožetih 65%.
Trbovlje so bile malo slabše kot Hrastnik in Zagorje, vendar so dosegli ob 15- uri nad 80 %, 84 % je bilo ude. ležbe, še Gabersko ni bilo slabo: 69 %, in Dobovec 74 V«.
Petnajst volišč je volilo že 100 %, v celotnem okraju pa je volilo v 15. uri 85 % vseh volivnih upravičencev. Ob 4. uri popoldne so industrijski centri volili preko 90%, v Marnem pa celo 100%.
Ob 5. uri so v industrijskih centrih zaMjučili, poročila so prihajala: vse preko 96%, kar je dajalo upanje, da bo končni rezultat ustrezal pričakovanju. 98,29% je končni uspeh volitev v trboveljskem okraju; volilo jih ni
1.71%. Za OF je glasovalo 96,52% vseh volivcev, za črno skrinjico pa se je odločilo 3,43 % volivcev, ki jim je bolj pri srcu politika svetovnih hui-skačev, na čelu s SZ.
Lepe rezultate so dosegli v nekaterih krajevnih odborih, saj je volilo 41 volišč 100*/»: v Hrastniku 4 voll-v Trbovljah S volišč- v. Senožetih vsa tri volišča; tudi v Dolah pri Litiji, kjer je bila v teku dneva po poročilih slaba udeležba, so volili 100% na drugem ln tretjem volišču. Mamo je tudi volilo 100%, prav tako v Zidanem mostu vsa volišča. V Izlakah 25. volivna enota, v Zagorju je volilo 100 pet volivnih enot.
normo za 43.75 %. številka' Kotarja Erika za 37,55 %, številka Smagl ja Leopolda za 24.26 % in številka Zlč-karja Antona za 11,76 %.
Tekmovanje med najboljšimi briga, dami se nadaljuje tudi v mesecu decembru. Bitka je v tem mesecu ostrej-ša, kot je bila v novembru, ker so pogoji za dosego naslova najboljše brigade težji. Prvo mesto bo v mesecu decembru prisojeno tisti brigadi,, ki bo dosegla najvišji proizvodni učinek na moža ln imela na moža izvršenih najmanj 28 dnin, nadalje morajo biti vsa tesarska dela Izvršena po pred. piših.
Rudarski krampi pojejo svojo pesem. bitka za poslednje tone v tem letu »e nadaljuje s podvojeno srdi. t ost jo. Rudarji rudnika Trbovlje— Hrastnik so odločeni, da Izvršijo svoj letošnji proizvodni plan častno.
cijsko vodo neizkoriščen v Savo- Ta prah se. kakor znano, *e nad 10 let s posebnimi pripravami na rudniški separaciji lovi in uporablja za kurje-
nje kotlov v veliki trboveljski elefc. trami ob Savi. Izkupiček za ta premog je velik, saj predstavlja okrog 20 % vse produkcije rudnika.
Letos pa se je rodila misel, kako izkoristiti tudi jalovinski premog iz kosovca, ki se je odmetaval neizrabljen na rudniškem jalovišču. Kurilna vrednost tega premoga je sicer znatno pod 4000 kalorijami, vendar je v njem še okrog 60 % gorljive substance.
Dne 8. decembra t. 1 so se napravili po nalogu Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo v Ljubljani v .meljski kalorični centrali poizkusi s kurjenjem z odpadki jalovinskega kosovnega premoga. Ti poizkusi so se vršili v navzočnosti pomočnika ministra tov. Ribiča Alojza, tov. ing. Ken. do Franca, zastopnika generalne direkcije za rudarstvo LRS. in direk. torja rudnika tov. Heglerja Jožeta.
Poizkusi kurjenja i' tem odpadnim premogom, ki je odhajal doslej na rudniško jalov išče, so pokazali zadovoljiv uspeh. Takega premoga je na rudniku dnevno od 3—5 vagonov, ki se bo odslej uporabljal poleg premo, govega prahu v trboveljski elektrarni. Poizkusi so dokazali, da daje 1 kg teh izbirkov kosovnega premoga 2,47 kg pare. Vrednost tega doslej neizkorišče. nega premoga se ceni letno nad 1 milijon dinarjev.
Tako se bo tudi ta jalovinski premog uporabljaj v bodoče v prid na. šega socialističnega narodnega gospo, daretva.
Aktiv LNS Turje tekmuje v počastitev iO. obletnice OF Slovenije
Pozivu IO OF Slovenije in okr ajnega komiteja mladine v Trbovljah na tekmovanje v počastitev 10. oblet niče OF Slovenije se je med drugimi mladinskimi aktivi odzval tudi aktiv kmečke mladine v Turju. V svojih obvezah 6-mesečnega tekmovanja si je ta aktiv zadal nalogo, da bo pomagal pri ustanovitvi izobraževalnega
tečaja- Ta tečaj se je v Turju že pričel ter je vključenih vanj 25 mla dincev, pa tudi nekaj starejših. V se. stavu tega tečaja se organizirata tudi gospodarski in gospodinjski tečajj.
Vse je že pripravljeno, da us tanovijo rdeči količek. Knjižnico že imajo in radijski aparat tudi. V ko tičku bodo poleg organizacijskih in študijskih sestankov pripravljali ted ensko razne zabavne večere. V tekmovanje so vključili tudi proslavo 2». novembra, ki so jo izvršili prav dobro, sedaj pa pripravljajo program za
Novoletno jelko.
Da se kulturno življenje na va si še bolj razvije, bodo svoj naštudirani program prikazali tudi drugod. Povezali so se tudi s filmskim krožkom v Trbovljah, ki bo v teku zime priredil več kinematograiskih pred. stav. V času tekmovanja bodo organi zirali smučarske tekme mladincev in pionirjev, po tekmah pa najboljše n agradill. Na gospodarskem področju so sestavili ekipe, ki pomagajo pri čl ščenju ln škropljenju sadnega drevja. — Tako tekmuje kmečki mladinski aktiv v Turju v počastitev 10. obletnice OF Slovenije. Ta aiktiv je lahko za zgled marsikateremu cxilx.ru OE kakor tudi večjim kolektivom, ki ne pošljejo poročil na okrajni odbor OF, kaj so napravili v preteklem mesecu. — Mladinci iz Turja — le tako naprej!
V tekmovanju za naslov najboljše brigade v mesecu novembru
f Hudnik Trbovlje - Hrastnik bo dosegel letno nad t milijon din prihrankov)

Stran 2
O bodočem delu ljudskih inšpektorjev
Najjasnejši doka* globine demokracije naše ljudske oblasti in najvidnejši tora* globoke vere v socialistično zavest našega ljudstva je ustanovitev ljudske insi .vije kot sredstvo ljud. škili množic pri upravljanju in kontroli celotne dejavnosti naše države. Nobena država na svetu nima danes tašče demokratične ustanove, kot je ravno ljudska inšpekcija in ki bi izvajala tako množično kontrolo s takimi pravicami neposredne kontrole.
2e zaradi samo tega je množična kontrola najuspešnejše sredstvo v bor. bi zoper različne primere nepravilnosti saumopašnosti. birokracije, škodljivosti in podobno, kan v našem Okra. ju še ni iztrebljeno, in lahko trdimo, da se pojavlja še ob vsakem koraku. Zato je zelo važno, da novo izvoljeni ljudski inšpektorji frontne in sindikalne organizacije ter vse delovno ljudstvo poznajo dolžnosti in pravico teh inšpektorjev.
Uredba o ljudska inšpekciji daje ljudskim inšpektorjem Sledeče pravice:
1.	da se prepričujejo, kako izvršuje aparat državnih organov tiste ukrepe, ki zavarujejo dvig življenjskega standarda delovnih ljudi. To določilo ima zelo širok pojem ter daje 8 tem pooblastilo skupinam ljudske inšpekcije, da povsod in ob vsakem koraku ugo. tavljajo pravilno izvajanje odkupov in distribucijo blaga, da se to blago med upravičene potrošnike v okviru splošnih predpisov pravilno razdeljuje zlasti glede na novo izšlo uredbo c varčevanju, ki jo je izdala pred nedavnim zvezna vlada. Pri tem ni važ no samo vprašanje preskrbe, marveč je treba posebno paziti na lokalno uslužnostno dej avnost, ker se dvig standarda pojmuje tudi v tem, kako je izvedena mreža uslužnostmh delavnic, kvaliteta izdelkov in uslug teh delavnic kakor tudi čas trajanja, d« se usluga izvrši. Večkrat se čujejo pritožbe, da moraš čakati na izdelavo kakšne obleke ali na popravilo čevljev po več mesecev, čeprav jih dobe nekateri privilegirani ljudje v nekaj dneh.
2.	da se bori proti birokratizmu in proti pisarniškemu zavlačevanju pri reševanju zadev, ki se tičejo delovnih ljudi. Danes naletimo skoraj povsod na razne odtenke birokratizma po pi satmoh podjetij kakor tudi po ustano. yah in ljudskih odboi-ih, kjer se rešujejo za delovnega človeka zelo važne zadeve brezdušno ter brez vsake zavesti osebne odgovornosti, kot n. pr. reševanje perečih stanovanjskih zadev, ureditev pokojnin in ureditev usluž benskih zadev. Tu lahki) ljudska in. špeketja s svojo aktivnostjo in poznavanjem primera signalizira nadrejene organe, s čimer se omogoča hitrejša »ešltev takih zadev.
3.	d« se bori proti različnemu škod-IjivBtvu, razsipništvu in ostalim oblikam škodljivega in neodgovornega od. nosa do občega ljudskega premoženja. To področje dela je za ljudsko inšpekcijo zelo široko, ker se pojavljajo tl primeri skoraj v vsakem podjetju in pri vsakem poslovanju z različnim blagom in materialom. Ce samo pogledamo, koliko krompirja se nam je uničilo pri izvajanju zadnjih odkupov za. radi tega, ker ni nanj nihče pazil pri nakladanju na vagone, kakor tudi pri razkladanju tega krompirja, ko so razni ljudje hodili po njem ter ga tako uničevali. Semkaj štejemo tudi bitko za učvrstitev delovne discipline, racionalno uporabo razniji surovin, mazil in goriv knlkor tudi bitko za znižanje administrativnega in neproduktivnega kadra v proizvodnji.
4.	Poleg vseh teh nalog pa so ljudski inšpektorji doižni sprejemati pritožbe delovnih ljudi proti nepravilni-mu poslovanju aparata državnih orga. nov. V kolikor ne morejo upravičene pritožbe sami urediti z vodstvi podje tij, upravnimi odbori podjetij in ustanovami, na katere, se pritožba nanaša, jih morajo dostavljati s svojimi pred. logi okrajni kontrolni komisiji v rešitev.
Da b	odstri Inšpektorji svoje
delo uspe,.	-rsiii, je nujno potrebno,
da se njih delokrog omeji na posamezno podjetje ali frontno organizacijo, kjer imajo mnogo lažji pregled nad’ celotno dejavnostjo in se laže spoznajo s problematiko določenega teritorija. V la namen je okrajna komisija za ljudsko inšpekcijo določila, da ljudski inšpektorji, ki so bili izvoljeni po sindikalnih organizacijah, vršijo preglede samo v okviru določenega podjetja, ki se šteje pod njihovo sindikalno podružnico ali pa njen pododbor. Ljudski inšpektorji pa, ki so bili izvoljeni po frontnih organizacijah, kontrolirajo dejavnost tistih trgovskih poslovalnic, obratov množične prehrane ter usiBužnostnih podjetij, ki delujejo na območju njihove osnovne organizacije. To velja za skupine po industrijskih centrih našega okraja. Ljudski inšpektorji, ki so bili izvb-Jjeni v osnovnila frontnih organizacijah na deželi, imajo zelo odgovorno nalogo pri kontroli pravilnega izvajanja 1 odkupov, pravočasni izvedbi odkupov ter odnosih odkupnega aparata do kmetov samih kakor tudi izvajanje kontrole nad setvijo in pospravljanjem pridelkov po privatnih gospodarstvih, kmetijskih delovnih zadrugah in zadružnih ekonomijah. Te razdelitve de. la se morajo ljudski inšpektorji držali, sicer bi nastala anarhija in bi se pregledovali le posamezni sektorji, drugi pa opuščali zaradi nesmotrnosti v planiranju pregledov.
Da bo pa delo ljudskih inšpektorjev potekalo stalno in pravilno, je nujno, da si skupine in.šj>ektorjev napravijo svoj plan dela ter ga prediskutirajo
z odbori matične organizacije, katerim morajo tudi dostavljati poročila o izvršenem delu. Poleg tega pa morajo vodje grup ljudskih inšpektorjev po. ročati o delu vsemu prebivalstvu na rednih množičnih sestankih. Da se bo pri Osvobodilni Fronti laže nudila, pomoč komisije za ljudsko inšpekcijo morajo skupine ljudskih inšpektorjev redno do 5. v mesecu poročati o svojem delu in o težavah, ki so nanje naleteli.
Ob tesni povezavi z ljudskimi množicami in sveti potrošnikov bo ljudski inšpekciji, zlasti pa v frontnih orga-nzacijala, uspelo urediti pravilno razdeljevanje živilskih in industrijskih predmetov kakor tudi postopna odprava raznih vrst čakanja pred trgovinami, mlekarnami ter mesnicama. Odgovorna vodstva teh podjetij so dolžna dajati ljudskim inšpektorjem razna pojasnila v zvezi s pregledom ljudske inšpekcije ter so dolžna imeti vse razumevanje za množično kontrolo delovnega ljudstva. Ne smejo se dogajati primeri, kot se je zgodilo pred kratkim v vzhodnem obratu rudnika Trbovlje—Hrastnik, kjer je paznik Jerin Slavko ozmerjal ljudske in špaktorje za vohune, na drugi strani se pa ljudski inšpektorji ne morejo izdajati za organe državne varnosti, kot je mislil v pijanem stanju Gorenc Andrej v skupini ljudske inšpekcije v elektrarni v Trbovljah. Proti obema se bo uvedel disciplinski postopek.
Okrajna kontrolna komisija Trbovlje.
Razgibanost ljudske inšpekcije v Trbovljah
Ob volitvah ljudskih inšpektorjev so člani OF in sindikatov v Trbovljah razmišljali, koga naj izvolijo v ljudsko inšpekcijo, ker so se dobro zavedali, da zavisi od pravilne izbire ljudi tudi delo te občekoristne ustanove, s katero je širokim množicam omogočena naj-šh-ša kontrola pri izvedbi nalog v prid dviga družbenega blagostanja.
V Trbovljah je bila izbira teh inšpektorjev dobra, kar nam potrjuje že sama udeležba na konferenci ljudskih inšpektorjev, ki jo je sklicala okrajna komisija ljudske inšpekcije v preteklem mesecu, in živahna. disku, sija o bodočih nalogah in delu ljudskih inšpektorjev na terenu ter v podjetjih in ustanovah. Tega zborovanja se je udeležilo 90 % vseh izvoljenih inšpektorjev, ki so si zadali za svoje delo ustrezne sklepe.
Ti sklepi pa niso ostali samo na papirju, marveč so jih posamezne inšpekcijske grupe pričele takoj izvajati. Tako je ljudska inšpekcija rudnika TrbovOje-Hrastnik ugotovila, da so uslužbendcl rudarskega magazina v Trbovljah priredili na ekonomiji Hotemež zasebno zabavo z večerjo, ki je stala kar 9000 dinarjev. Ce bi ljudska inšpekcija te manipulacije ne odkrila, bi se račun za to opulentno pojedino plačal z denarjem rudarskega magazina. To pa je inšpekcija preprečila na ta način, da je prhe ditelje te pojedine predala disciplin, skernu sodišču v kaznovanje z zah tevo. da udeleženci, te zabave plačajo stroške sami.
Na vzhodnem obratu rudnika Trbovlje se zanima ljudska inšpekcija tudi za proizvodnjo ter varčevanje;
pred kratkim je ugotovila poškodbo nekega večjega izvoznega stroja, ki j« prijavila upravnemu odboru rudnika. Ljudska inšpekcija I. terena v Trbovljah je nadalje pregledala vskla. diščenje koruze v Društvenem domu; ker je bilo tamkaj oikrog 3000 kg koruze v nevarnosti, da se zaradi vlažnih prostorov in . slabe cirkulacije zraka pokvari, je predlagala MLO Trbovlje, da izprazni v to svrho pri-menro sobo. Na Dobrni so ljudski inšpektorji kontrolirali prejemanje mleka v mlekarni in dvema strankama odvzeli nakaznice za mleko, ki nista upravičene do njih-Tudi za zunanji izgled mesta Trbovlje skrbe ljudski inšpektorji. Tako »o ti Inšpektorji opozorili nevestne usluž. bence mestne brivnice na Vodah, do ostriženih las ne mečejo na cesto. marveč v zato določene zaboje, ali pa se uničijo na kak drug način.
Posebno živahno je bilo v Trbovljah pred kratkim, ko se je po vseh poslovalnicah delilo tekstilno blago. Ni bilo skoraj nobene poslovalnice, kjer ne bi ljudski inšpektorji skrbeli za red in ugotavljali, ali imajo vsi potrošniki svoje lastne izkaznice za blago ali ne. Na ta način so marsikateremu špekulantu preprečili nakup blaga na odrezane Industrijske točke, ki so jih kupovali na trgu in drugod.
Potrebno je, da ljudski inšpektorji v Trbovljah še povečajo svojo delavnost, saj je nepravilnosti še dovolj. V Zagorju in Hrastniku ter drugje posnemajo agilne ljudske inšpektorje v Trbovljah.
Okrajna kontrolno komisija Trbovlje
Tekmovanje lokalnih listov OF Slovenije
Pozivu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije na tekmovanje v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF so se odzvali delovni kolektivi naših tovarn, rudnikov, raznih večjih in manjših delovišč, kmečke delovne za. druge, obrtne zadruge, delavci in nameščenci raznih ustanov in podjetij, frontne in vse druge množične organizacije. To tekmovanje, ki se je začelo v oktobru in bo trajalo do 31.
marca, 1951, naj dvigne proizvodnjo, pospeši vse ostale naloge naše petlet. fce ter okrepi organizacijsko in politično moč Osvobodilne fronte.
Dnevni in periodični tisk bo k uspehom tega tekmovanja mnogo doprinesel s stalnim spremljanjem poteka tekmovanja, popularizacijo uspehov z javnimi pohvalami najboljših delovnih kolektivov ali posameznih frontovcev
ter s kritičnimi analizami tekmovanju v posameznih časovnih razdobjih.
Da bodo naš tisk, prav posebno pa še krajevna glasila OF to nalogo uspešno izpolnjevala, je •potrebno, da se tudi ti vključijo v to (i.mesečno tekmovanje. Zato lOOF Slovenije razpisuje nagradno tekmovanje za naj. boljše • prispevke iz območja frontne dejavnosti in dejavnosti ostalih množičnih organizacij o poteku tLnveseč-nega tekmovanja v proslavo 10. obletnice OF.
V okvir dejavjiostl frontnih, pa tudi drugih množičnih organizacij, »odi predvsem njihova politična delavnost, t. j. utrjevanje in demokratizaciji ljudske oblasti in neposredno sodelovanje ljudstva pri upravljanju države, upravljanje podjetij po delavskih »vetih in podobno. Posebna oblika dejov. nosti množičnih organizacij je politična in ideološka vzgoja njihovih dano« z vsemi oblikami, ki se jih pri Um poslužujejo, vključujoč tudi kulturno-prosvetno delo.
Polnoč frontnih In drugih množičnih organizacij na področju lokalnega gospodarstva in komunalne dejavnosti, pomoč kmečkim delovnim zadrugam in sodelovanje z njimi, izvajanje Skic. pov GO OF Slovenije, borba proti špekulantom, poleg tega pa organizacijska krepitev osnovnih organizacij Fronte, ustanavljanje novih odborov po manjših vaseh, pridobivanje novih članov, redno pobiranje članarine, to so glavne naloge Fronte v tem obdobju, ki morajo dobiti odraz tudi S frontnih glasilih.
Poleg dopisnikov pa tekmujejo med seboj tudi uredniki frontnih glasil:
Kdo bo vsebinsko in oblikovno najbolj dvignil svoj list, poskrbel za nje. govo pestrost in aktualnost, kdo bo pri tem dosegel najvišjo kvaliteto V nazornosti in prepričevalno«ti.
Za razširitev mreže stalnih dopisnikov krajevnih glasil OF.
Za tekmovanje dopisnikov je raapj-sanih 20 nagrad v višini od 500 do 2000 dinarjev. (3 po 2000, 3 po 1500,
5 po 1000 in 9 po 500 dinarjev).
Za zmagovalce pri drugi točki pa so razpisane 4 nagrade v višini 3000 dto 8000 din. 11 za 0000, 1 za 6000 in 2 po 3000 din).
Dopise bo ocenjevala komisija, sestavljena iz enega člana komisije za agitacijo in propagando pri IOOF Slo. venije, 1 člana uredništva Sloveorifce-ga poročevalca, 1 člana uredništva Ljudske pravice in 1 člana uredništva Radio-Ljubljana.
Kaj so izvršili v prvih mesecih tekmovanja uslužbenci	Trbovlje
Sindikat uslužbencev oikr. ljudskega odbora Trbovlje se je vključil v tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF Slovenije in pozval na tekmovanje druge okraje.
Dosedaj so izvršili lepo število obvez: uspelo jim je, da so njihovi študijski sestanki obiskani 85-ndstotno. Pred tekmovanjem so imeli le 65-od-stoten obisk. Studijski sestanki se vr. šijo redno vsako sredo in so razdeljeni na 4 skupine.
Od predvidenih 7 agitk so izvršili že dve. Glede boljše povezave na kul. turno-umetniškem področju in zboljšanju dela so se povezali s SKUD steklarne v Hrastniku. — ProslovolJ. nih ur so opravili pri gradnji Partijskega doma v Trbovljah 1221.
Zelo se je poživelo kosanje v delu med posameznimi poverjeništvi. V mesecu novembru je prejelo prehodno zastavico poverjeništvo za delo. Za izboljšanje dela s krajevnimi ljudski-mi odbori so uslužbenci OLO Trbov. lje s predhodnimi razgovori s sindikalno podružnico napravili 400 prosto, voljnih ur. — Uspehi, ki so jih dosegli uslužbenci OLO Trbovlje v svo. jem tekmovanju doslej, so dokaz, da se na proslavo 10. obletnice OB1 Slovenije lepo pripravljajo.
KINO TRBOVLJE predvaja angleški film
»JONNT FRANCOZI« in predrekbiu^j za jugoslovanski film »Se bo kdaj pomlad« (Trst),
Stran 9
Kultura in
Obračun dela sindikalnega gledališča Trbovlje
V Sredo, 7. decembra je imelo sin-diholim gledališče Trbovlje svoj redni hekii občni zbor, na katerem je stari odibor podal obračun deta za preteklo sezono. Iz poročila starega odbora je razvidno uspešno delo gledališča, ki je izmed vseh sekcij SKUD »Looze Hoh. ktriiuU najdelavnejše. V sezoni 1948-50 je trboveljski oder uprizoril 6 premier ih sicer »Globoko so korenine«. »Krčmarico Mirandolinn«, »Celjske grofe«, »Itdečo kapico« »Gospo ministrico« in »Pohujšanje ’ v dolini šentflorjanski«.
Vseh predstav je bilo 42, ki jiti je obistkalo 16.391 ljudi. Od teh predstav je biio odigranih 53 doma, 9 pa na gostovanjih v drugih krajih. Gledališče je gostovalo v Hrastniku, St. Pavlu, St. Petru pod Svetimi gorami, Anhovu, Litiji, Hogaški Slatini In St. Janžu. Največkrat je bila odigrana »Krčmarica Mirandbltna« in to 13 klrat. Osemkrat je prišla na oder igra »Globoko so korenine« in »Hdeča kapica«, »Celjski grofje« so bili uprizorjeni sedemkrat, »Gospa ministrica« petkrat in zadnja premiera »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« doslej enkrat.
Za študij In uprizoritev je biio potrebno mid 10.900 ur, ki so jih člani Sindikalnega gledališča opravili prostovoljno. Marljiva dejavnost te igralske družine je lep prispevek h graditvi socialističnega kulturnega življenja v Trbovljah. Gledališče je tud! Ikhko ponosno, da ima v svoji sredi Kar tri jubilante, ki so že pred 30 lpti pričeli igrati na odru in to: Bizjak Mica, Miklavčič Vencelj in Odlazek Leopold, ki je bkrafl tudi režiser. Letos je režiral 2 igri.
Za uspešno delo gledališča gre po-leg igralcev, režiserjev In tehničnega pensotnuta brez dvoma velika zasluga pjrtedsedniku gledališč«, tovarišu Pa-temostu Jožetu, ki je tako uspešno Vodji to akcijo, hkrati pa nastopal tudi Kot igralec, režiser, ln*een»tor in Upravnik gledališča; zato mu je članstvo zaupalo predsedniško mesto še v naprej.
Gledališče pa je imelo vseskozi velike težave s tehničnim osebjem. To Vprašanje se bo skušalo rešiti po možnosti s stalno nastavitvijo tega perso-nala. Več pomoči bo moralo gledališče nuditi mladinskemu gledališču; mladinci imajo mnogo volje do učenja, včndar je bila pomoč doslej pomanjkljiva.
Veitik problem so bili v Trbovljah do
letošnjega leta prostori za uprizarjanje igre i« drugih prireditev. V mesecu septembru 1.1. je bil v Trbovljah otvorjen »Dom kulture«, ki pa je v zimskih mesecih žal neuporaben, ker gledališki dvorani še manjkajo naprave za ogrevanje. Dokončna ureditev lega doma je za nadaljnji razvoj vsega kulturnega življenja v Trbovljah izredno važna.
Po izvolitvi novega odbora so člani gledališč« sprejeli razne Sklepe. V novi sezoni bo gledlai.šče priredilo tečaj za mlade člane, prirejali se bodo tudi obiski predstav v gledališču v Ljubljani. Sindikalni oder v Trbovljah se je nadalje vključil v 6-mesečno tekmovanje v počastitev 10. obletnice Of'
Slovenije. Gledališče si je v tekmovanju zadalo nalogo, do bo v 6 mesecih naštudiralo 4 premiere; dalo je doslej že dve, kar je 50 % obveze, V tem mesecu bo že tretja premiera in sicer »Prst pred nosom«, ki jo bo uprizorilo mladinsko gledališče. Do konca tekmovanja bodo še dali na oder Moličrovega »Namišljenega bolnika« in Jurčičeve »Rokovnjače«. V šestmesečnem tekmovanju se je odrska družina v Trbovljah obvezala uprizoriti 22 predstav. Dala jih je doslej že le vet.
Igralci trboveljskega teatra tekmujejo tudi v disciplini in rednem obiskovanju vaj; dosedanji rezultati njihovega dela kažejo zadovoljive uspehe. Razmah dramskega dela v Trbovljah nam 'zopet nujno narekuje, da bo treba misliti v revirjih na stalno gledališče, ki ga imajo v Sloveniji že vsa večja industrijska središča.
Kulturno življenje v Kadeeah
O kulturnem življenju v Radečah beremo v našem časopisju le malokdaj. Morda bi kdo sodil, da vlada pri nas V lem pogledu mrtvilo. Vendar kot kaže, ni tako. Kulturno življenje je pri nas precej razgibano in dobiva v zadnjem času nov polet.
Vsi odseki SKL D »Ivan Cankar« so že imeli svoje občne zbore, ki so nakazali nadaljnjo pot na kultur no-pro_ svetnem področju, predvsem pa ožjo povezanost s širšimi množicami, zlasti še z bližnjo in daljna jo okolico. Hvalevreden je sklep skupščine sindikalnega gledališča, kt oživlja in krepi dramsko sekcijo na Vrhovem, ki se je ustanoiyila na pobudo tov. Burkeljca Leopolda pri gasilski četi na Vrhovem.
SKUD »Ivan Cankar« se je udele. žil tudi letošnjega okrajnega festivala v Trbovljah, kjer je nastopili na novo ustanovljeni moški pevski zbor, mladinski oder in goctha na pihala, ki je dosegla med štirimi gbdbami tretje mesto pred zagorsko.
Dne 29. novembra je organiziral IO OB’ Radeče z drugimi množičnimi organizacijami proslavo 7. ol/letnice ustanovitve Nove Jugoslavije. Proslava je uspela prav dobro. Sodelovali so SKUD »Ivan Cankar« z godbenm odsekom in mladinskim odrom, pionir, sk« organizacija in Telovadno društvo Radeče. O pomenu velikega zgodovinskega dne je govoril predsednik KLO Radeče, tov. Lotrič B’ranc.
Naslednji dan, 30. novembra, se je vršila otvoritev nove sezone Ljudske univerze s predavanjem tov. prof. Mlinarja »Kratek izlet v vsemirje«. Precej veliko dvorana prosvetnega doma je bila polna poslušalcev, ki jih je
privabilo zanimivo predavanje. Ce bodo tudi nadaljnja predavanja tako zanimiva, bo dosegla ta ustanova lepe uspehe in res služila svojemu namenu in izgradnji novega socialističnega človeka.
Manj kot delovanje in uspeh SKUD »Ivan Cankar« je poznano življenje in napredek radeškega telovadnega društva. Tudi tu se je delo poživilo in postalo intenzivnejše. Uspehi tega pri. zadevanja so bili vidni na akademiji, ki jo je priredilo Telovadno društvo Radeče 9. decembra v Domu Ljud-ske prosvete.
Ze dolgo obljubljena in težko priča, kovana »Triglavska bajka« je napovedana za 16. t. m. zvečer in 17. t. m. popoldne. Vsi Radečam so radovedni na to uprizoritev.
Za bližnjo prihodnost sta najjove. dana koncerta godbe in moškega pevskega zbora. Godba in pevci se pridno vadijo. Ljudska univerza pa ima v načrtu kot prihodnje predavanje »O atomski energiji«, ki bo gotovo privabilo mnogo poslušalcev, saj vznemirja vprašanje uporabe te energije v vojne svrhe vse človeštvo. — Mladinski oder pripravlja igro »Začarane gosli«, ki bo uprizorjena še letoB. Sindikalno gledališče pa vadi poleg »Triglavske bajke« še komedijo »Lažnjivec« pod vodstvom tov. Pešca Ivana.
Vidimo torej, da je kultumo-pro. svetno življenje v Radečah precej razgibano. Ce bodlo uresničeni vsi načrti in bo šlo hotenje po začrtani poti dalje, bodo Radečani lahko ponosni na svoje delo in doprinos k izgradnji naše nove domovine.	M. V.
V resdniku Tfbovl j e- Hrastnik, so do 10. decembra prevedli 92 % vseh zaposlenih delavcev
Prevedba delavcev v trboveljskem okraju se bliža koncu. Nekatera podjetja so ta dela že zaključila, tako n. pr. papirnica v Radečah, kemična tovarna v Hrastniku, elektrarna Trbovlje, pa tudi okrajna prevedbena komisija, ki je napovedala vsem pre. vedbenim komisijam v okraju tekmo, vanje. Samo po par delavcev manjka v steklarni v Hrastniku, kjer so pre. vedli že 99 •/* delavcev. Tudi pri podjetju »Beton« v Trbovljah so izboljšali delo, kjer Imajo prevedenih že 99.5 •/• delavcev. Podružnica DBS » Trbovljah bi prevedbena dela opravila že zdavnaj 100-odstotno, a čakajo že 3 tedne samo na enega delavca.
Prav dobro napreduje prevedba v trboveljski cementarni, kjer so pne-vedli že 98,5 % delavcev, tudi v CIM) Trbovlje niso med zadnjimi, saj imajo prevedenih že 98 % vseh delavcev. ,V1 rudniku Zagorje, kjer je bilo delo v začetku slabše, so se zavzeli in so do 10. t. m. prevedli 98 % delavcev. N« rudniku Trbovlje.Hrastnik je pore. vede no 92,5 % delavcev.
Prevedbena dela torej dobro napredujejo', drugo vprašanje pa je izda-janje odločb, ki jih je prejelo doaMl komaj 50 % delavcev. Komisija bfe rudniku Trbovlje-Hrasinik je z iž. stavljanjem odločb skoraj na tekočejih in predstavlja pri obsegu tega pod. jetja ogromno ^dello.
Da so komisije vršile avoje dete razmeroma dobro, je razvičtoo iz te^a, da’ je pritožb zelo malo in to k opijaj 15. Nekaj več je bilo pritožb v pesa-utežnih kolektivih, vendar se to vprašanje urejuje zadovoljivo. Krivda temu so največ netočni podatki v poda. meznih podjetjih.
Za prevedbena dela je bil v okraju zadan rok do 12. decembra. Bo doše. danjih izgledih bodo dela do tega dne v glavnem končana.
f’ o to a ni a ter J i tekni ujejo
Fotoamatersko društvo Zagorje je priredilo v okviru šestmesečnega tekmovanja OF razstavo najboljših posnetkov oz. fotografij svojih članov. Razstava traja od 10. decembra do
17.	decembra 1.1. Fotodr ušivo Zagorje šteje 35 članov ln dela v zadnjem času zelo dobro. V Tednu tehnike jo razstavili 26 lepih slik pod parolo »Motivi Iz Makedonije«. PosameaUl člani delujejo v množičnih organizacijah kot propagandisti. Društvo ima trenutno težkoče zaradi pomanjkanj fotografskega materiala.
Po svetu je marsikaj zanimivega
Upor v Nepalu ni uspel. Konec oktobra so listi poročali, da je izbruhnil upor v kneževini Nepal. Uprli so se pristaši kralja- ki je bil prisiljen umakniti se na ozemlje Indije. Po zadnjih poročilih se je napredovanje upornikov zaustavilo.
Težko je podati točno sliko, kaj se prav za prav dogaja v Nepalu. Po časopisnih jporočilih se bore kraljevi pristaši za napredne reforme, pristaši ministrskega predsednika, ki je stvaren gospodar v Nepalu, pa za ohranitev starega reda. Bolj kot borba sama med pristaši kralja in njegovimi nasprotniki pa je zanimiva dežela.
Nepal leži pod Himalajo, med Indijo na jugu ln Tibetom na severu. Ker sc je v Nepalu rodil Budha, je Nepal še danes sveta dežela budistov. Zato jo vsako leto tudi obiščejo mnogi romarji iz Srednje Azije. Ta dežela je važna posebno zalo, ker ima 800 km skupne meje s Tibetom, torej Kitajsko. Zato so tudi dogodki v Tibetu tako močno odjeknili v Nepalu, dogodki v Nepalu pa v Indiji. Seveda ne moremo reči, da bi bila po sredi vzročna zveza, pač pa je časovna, Zato so v Indiji sprejeli vest o dogodkih v Nepalu ne preveč ravnodušno. Indija je protestirala že zaradi vkorakanja kitajskih čet v Tibet, ob dogodkih v Ne-
palu pa je indijska vlada izjavila, da ne priznava tamošnjih sprememb.
Nepal brez dvoma sam po sebi ni važen. Saj meri komaj 140.000 kvadratnih kilometrov, šteje pa le dobrih 6 milijonov ljudi. Važna je le njegova lega med Indijo in Kitajsko. Nepal je bil v 18. in delno tudi v 19. stoletju vazal Kitajske, se pravi priznaval je kitajsko nadoblast, prav tako kot tudi Tibet.
Thorcz in Pieck v Sovjetski zvezi.
Prvi je generalni sekretar KP Francije,. drugi pa Vzhodne Nemčije. V zadnjem času je postala kar nekakšna navada, da se vodilni funkcionarji In-formbiroja zdravijo v ZSSR — kot da bi na Zahodu ne bilo dosti sposobnih zdravnikov in bolnišnic.
Egipt zahteva zdru/.ilcv Nilske doline, se pravi združitev Egipta in Sudana. To zahtevo je postavil egiptskl kralj Faruk ob otvoritvi parlamenta. Med drugim je zahteval tudi umik angleških čet iz oblasti Sueškega prekopa in razveljavitev anglo-egiptske pogodbe iz leta 1936. Angleški listi so se ob tej priliki postavili na stališče, da je obramba Srednjega vzhoda stvar obeh narodov in sploh držav, ki so podpisale Atlantski pakt.
Da bi cena kavi ostala visoka. Najnovejši statistični podatki ameriškega
finančnega ministrstva govore med drugim tudi o tem, da so brazilska trgovska podjetja v letih od 1931 do 1944 požgala okrog 78 milijonov vreč lrave zato. d« bi se tej na svetovnih tržiščih obdržala visoka cena. Vrednost uničene kave v teh 13 letih znaša v našem denarju okrog 120 milijard dinarjev.
Italijansko jezero izginilo čez noč. V noči od 1. do 2. oktobra letos je nenadoma izginilo jezero, ki je ležalo skoro 2000 metrov visoko na italijanski strani 4810 metrov visokega Mont Blanca. Jezero je bilo dolgo okoli 480 metrov in dobro znano tisočem planincev iz vsega sveta. Zemljeslovci trdijo, da se je tisto noč nenadoma odprl precep na dnu jezera, ki je vodo »požrl«.
Število prebivalcev na zemeljski obli se vsak dan poveča za 55,000 oseb.
Statistični urad Organizacije Združenih narodov ugotavlja, da število prebivalcev po vsem svetu stalno narašča. Kljub dvem strašnim vojnam, ki sta zahtevali veliko človeških žrtev, se je število prebivalcev na svetu v 40 letih povečalo skoro za 50n/o, kajti leta 1907. je bilo na svetu 1 milijarda 600 milijonov ljudi, sredi 1946. leta pa 2 milijardi 300 milijonov. Znanstveniki, ki motrijo ta pojav, so mnenja, da so to uspehi napredka v zdravstvu ter boljše zaščite prebivalstvo, zlasti mater in otrok.
V	Bosni in Hercegovini so lani uničili volkovi 30.000 glav živine. Volkovi v Bosni i Hercegovini nikakor nfc-so redke zverine. Samo to leto je bite lam ubitih nad 900 volkov ln divjin psov, ki so prizadejali mnogo škode zlasti kmečkemu življu. Lani so volldn-vi uničili okoli 30.000 glav živine, vredne nad 50 milijonov. Sedaj se poUkb po velikih- gozdovih Bosne in Ijlerce-govine po računih gozdarjev in tfvvcev okoli 2000 volkov. Letošnjo zimo jln bodo začeli še smotrneje uničevati tS samo lovci, temveč tudi kmetje. Za to ne bodo izbirali sredstev. Ne bo govtf-rila samo puška, temveč se bodo posluževali tudi vseli mogočih strupni. Obsežni ukrepi za pokončevanje nevarnih zveri bodo prišli do veljave najbolj čim zapade sneg.
V	Tuilj odpirajo nov rudnik soli. Prihodnje leto bo začel obratovati v Tuzli v Bosni naš prvi rudnik kamene soli. Zdaj kopljejo ln betonirajo izvozni jašek, ki bo globok 410 m. Z jaškom bodo prodrli do bogatih skladišč sli, ki jih cenijo na 24 milijonov ton. Jašek kopljejo že v globini 200 m.
Novo pristanišče v Vukovaru. Novo pomembno rečno pristanišče na Savi bo do konca tega meseca izročeno prometu v Vukovaru. Kako velik pomen bo imelo to pristanišče za rečno plovbo, j. razvidno iz tega, da bo mogoče v njem na dan naložiti in razložiti okrog 300 vagonov blaga.
Doino oposortio
Obveščan«) vse prebivalstvo nad 15 let starosti v območju OLG Trbovlje, da so se pričele izdajali osebne izkaznice s ponedeljkom, 4. 12. 1950, na ljudskih odborih, in sicer po redu:
I.	ekipa
Trbovlje na MLO od 4. 12. 1950 do 22. 2. 1951.
II.	ekipa
Zagorje — bivše stanovanje dr. Gru. ma od 4. 12, 1950 do 3. 1. 1951.
Loke—Kisovec od 3. do 17. 1. 1951.
Senožeti od 17. do 20. 1. 1951.
Mlinše od 20. do 27. 1. 1951.
Izlake od 27. 1. do 3. 2. 1951.
Trojane od 3. do 7. 2. 1951.
Cemšenšk od 7. do 10. 2. 1951.
Kotredež od 10. do 14. 2. 1951.
III.	ekipa
Radeče na KLO od 4. do 17. 12. 1950
Zidani most od 17. do 24. 12. 1950.
Loke pri Zidanem mostu od 24. do 90. 12. 1950.
Breg od 30. 12. 1950 do 4. 1. 1951
Razbur od 4. do 6. 1. 1951.
Vrhovo od 6. do 9. 1. 1951.
Jagnjenica od 9. do 1«. 1. 1951.
Dole pari Litiji od 16 do 21. 1. 1951
Podturn od 21. do 28. 1. 1951.
Dobovec od 28. 1. do 2. 2. 19551.
IV.	ekipa
Hrastnik v Puharjevem domu od 4. 12. 1950 do 16. 1. 1951.
Dol pri Hrastniku od 16. do 26 1. 1951.
Marno od 26. do 29. 1. 1951.
Turje od 29. 1. do 2. 2. 1951.
Čeče od 2. do 4. 2- 1951.
V.	teren
19.	XII. 1959 ob 14. uri: Loke številka 117, 186,	463; ob 15- uri;
Loke	482,	445. 481;	ob	16	uri:
Loke 528,’ 485, 462.
20.	XII. 1950 ob pol 8. uri: Loke
št. 527, 447, 549; ob 9. uri: Loke 475, 497, 95; ob 10. uri: Loke 501, 299,	483;	ob	11.	uri:	Loke	290.
285.	537;	ob	14.	uri:	Loke	576,
542,	107;	ob	15.	uri:	Loke	451.
106,	119;	ob	16.	uri:	Loke	254,
341, 342.
21.	XIL 1950	ob pol	8.	url:	Loke
št. 424. 359,	175: ob	9,	uri:	Loke
469, 313, 313 a; ob 10. uri: Loke 53oj 529 in Učakar; ob 11. uri: Loke	313 b, 476,	493;	ob	14.	uri:
Loke	516,	Sane,	498;	ob	15.	uri:
Loke	277,	544,	14;	ob	16.	uri:
Loke 159. 440, 443, 433.
22.	XU. 1950	ob pol	8.	url:	Loke
št. 479. 478,	523; ob	9.	url:	Loke
505,	506,	507;	ob 10.	uri:	Loke
508	512.	543;	ob 11.	urh	Loke
*19,	267;	ob	14.	url:	Loke	266.
114, 504: ob 15. uri: Loke 432 2. 20, ob 16. uri: Loke 353. 431 430.
23.	XII. 1950	ob pol	8.	uri:	Loke
it. 489. 499, 54; oto 9. Uri: Loke 18, 94. 319. 262: ob 10. uri: Loke
Pred mlekarno to »tele v vrsti lene. Zeblo jih je, a vendar so govorile unez prestanita. Zofa je rekla: »Glejte, Mica že grel In kako hitro jo maha! Najbrž bo »pet kaj novega.«
Žene »o »e ozrle. Ko se jim je Mica približala, so jo pozdravile. Mete je ■llila v Micko: »Nas že teko zebe, ti pa imaš volnene rokavice. Tvoj ima poznane v hribih in ti vedno kaj pri-nese. Jopico imaš tudi še kar lepo.«
Mica je razlagala: »Zebe me res ne, ampak zaspana sem zelo. Veste, pri •oeedu ao nocoj kupili.«
Žene so vse vprek spraševale Mico: »Res? Kaj pa? Kdaj?« Mica, ki se je «ama sebi zdela še kar precej imenitna. je nadaljevala:
Gabersko od 4. do 7. 2. 1951.
Opozarjamo prebivalstvo, da se toč. no drži vrstnega reda za izdajo oseb. nih Izkaznic, ki ga določi KLO, ter ga objavi na krajevni običajni na. čin. V nasprotnem primeru se prijave zamudnikov ne bodo spoejemale ter bodo dotični morali po osebne izkaznice na poverjeništvo za notranje zadeve OLO Trbovlje po končanem delu ekip. Vsem državljanom, ki ne bodo imeli osebnih izkaznic, se laliko pripe. tijo razne neprilike. Zato opozarjamo, da naj si vsak pravočasno oskrbi osebno izkaznico.
Ker se je pri izdajanju osebnih izkaznic pokazala nezainteresiranost od strani KLO, kot n. pr. v Zagorju in delo tudi v Hrasniku, prosimo vse KLO po predvidenem planu, da vložijo vso pozornost in se pobrigajo za izdajo osebnih izkaznic, kar bo v korist splošnemu prebivalstvu območja posameznih KLO. Na drugi strani sporočamo vsem predstavnikom množičnih organizacij, da posvetijo vso pažnjo v obveščanju in pomoči ekipam za izdajo osebnih izkaznic po planu.
Opominjamo predstavnike KLO, v kolikor ne bi bili zainteresirani za izdajo osebnih izkaznic ter ne bi nudili vsestranske pomoči ekipam — da se bodo po planu prestavile na predvideni KLO naprej, prebivalci dotičnega KLO pa bodo morali zaradi malomarnosti KLO dvigati osebne iz. kaznice na OILO Trbovlje, poverjeništvu za notranje zadeve.
Iz pisarne poverjeništva za notranje zadeve, Trbovlje.
541, 311; od 14. do 16. ure za vse zamudnike V. terena.
V L teren
26.	XII. 1950 oto pol 8. url: Loke št. 278, 373. 470; ob 9. uri: Loke 317, 495, 380; ob 10. uri: Loke
364, 93, 291; ob 11. uri: Loke 291a; ob 14. uri: Loke 280; ob 15- uri: Loke 281.
27.	XII.	1950	ob	pol	8.	url:	Loke
št, 193, ob 9. uri: Loke 453. ob 10. uri:	Loke 454, ob 14. uri:
Loke 510, ob 15. uri: Loke 266.
28.	XII.	1950	ob	pol	8.	uri:	Loke
številka 257, ob 10. uri: Loke 271, ob 14. uri: Loke 366, ob 15. uri: Loke 367.
:9.	XII.	1950	ob	pol	8.	uri:	Loke
383, ob 10. uri: Loke 384. ob 14. uri: Loke 410.
30.	XII.	1950	od	pol	8.	do 12. in
od 14- do 16. ure za vse zamud, nike VI. terena.
Za oetale terene bo razpored objavljen v prihodnji številki »Zasavskega udarnika.« Prebivalce mesta Trbovlje opozarjamo, da se držijo objavljenega razporeda pri izdajanju osebnih izkaznic.
Tajništvo MLO Trbovlje.
»Sinoči se je moj vrnil s hribov. Poln nahrbtnik je prinesel. Nobene sile nam ni. če človek prav premisli. Oba sva šrla trudna spat in v po. stelji mi je mož marsikaj povedal. Iz trdnega spanja me je zbudil ropot pri sosedovih. Kar uganila sem, kaj bo. Kmalu sem zaslišala jok. Oblekla sem se in potrkala pri sosedovih- Kupili so lan tka. Cisto Janezov je. Ana je zelo srečna ln kar nič se ji ne pozna. Stara mati je sicer rekla, da je Ano zelo vzelo, a meni se res ne zdi.
Kmalu se je vrnil Janez iz jame. Zelo dobro se mu je zdelo, ko sem mu dejala, da je mali čisto njegov. Svetovala »em mu, naj mu dajo Ime Boris. Janez pa je trdil, do bo Ivan-
eeiv. izpovedovala sem mu, da je Boris bolj moderno, on pa je trdil svoje. Tudi Ana je nekaj predlagala, Janez pa je dejal, da bo njena obveljala takrat, kadar bodo kupili punčko.
Potem je Janez skočil v kumik in zaklal čopko. Vino je že pred tedni prinesel z Dolenjske. Rad ima Ano, pa so ji ga tako branili. Se enkrat sem pogleda.la mladega soseda, potem pa odšla.«
Zefo je še mučila radovednost: »Slišala sem. da ima Ana veliko priprav, ljenega za otroka. Ali je res?
Mica je pojasnila: Res, res! Nekateri še vse dobijo. Koliko ima plenic! In kakšnih!«
Pred mlekarno se je ustavil avto. Žene so pozabile na ivančka. Pričele so se prerivati.
Pri sosedu pa je tačaa stara mati skubila čopko. Janez je hodil v copatah sem in tja, nekaj prestavljal po štedilniku in se jezil, da nič kaj dobro ne vleče- Ano je kar naprej spraševal, kaj bo jedla.
Potem se je Janez napravil in odšel po babico. Na cesti se mu je zdelo, da ga vsi gledajo.
Kmalu sta bili z babico pri poste, lji. Stara mati je medtem že vrgla v lonec čopko in babici nikakor ni mogla dopovedati, kako mastna je bila kokoš. Babica je pogledala otroka in dejala:
»Ana, ta je ves tvoj, le usta ima Janezova. Da ti le more biti tako podoben!«
Nekdo je potrkal na vrata. Vstopila je teta z Dolenjske. Prišla je po opravkih. Kar s težkim nahrbtnikom na rameh je občudovala otroka in zaključila: »Kakor rajnki stari oče!«
Bi tudi vi radi videli Ivančka? Kar pridite ga v nedeljo pogledat! V ne. deljo bodo namreč imeli nekakšno slavnost. Zbrale se bodo vse tete in strici, vse obširno sorodstvo in vsi poznani. V nedeljo bo mali Ivaneek še marsikomu podoben-
Janez vam bo otroka rad pokazal in Ani se bo dobro zdelo. Ce pa bo stara mati kaj godrnjala, kar pohva-lite na vso moč Ivančka in ponudila vam bo stol. narezala pogačo in nalila pristno dolenjsko kapljico.
Iz Zagorja
V Zagorju malo ljudi se za »Udarnika« zanima. — Ali vam ni všeč njegova vsebina? — Rubrika »Ocvirkov« že privlačnost ima, vendar tisto prvo stran, naj bere urednik sam in kaj lepšega napiše nam!
Tovariši dragi, saj ni tako! Včasih »Ocvirki«, to je lepo, tudi v kuhinji to ni slabo. Pridno prebirajte vse stra. ni, človeku potrebne so mnoge reči, pri samih »Ocvirkih« pa zdravje trpi!
Urednik dopisov premalo dobi, zato seveda vsebina trpi. čitatelj se pa v soboto jezi.
Za dopisnike se je spomladi vršil tečaj, n kaj delate vi. dopisniki, zdaj? Ste res vsi zaspali, kaj?
Ce napisala bi nekaj I^ado in Milena. postala lepša bi številka ena, če poteora.jžila bi se še Irena, prijel bi rajši Rudi za pero, če Francetu pisati ne bi bilo tako težko, bi uredniku bilo res lepot
Le en sam tovariš se pridno oglaša, mladino našo vso prekaša, čeprav mu ne ostaja časa.
Dopisniki, pero na dan, stopite vsi na plan, borbeno kakor partizan! _a.
V« Dobovcu ho zgradili smučarsko skakalnico
Ni še dolgo, kar so na Dobovcu ustanovili samostojni smučarski klub, ki nosi ime po najvišjem dolenjskem vrhu Kumu. V klub ae je prijavilo veliko število članov ter jih je že 42. Prva njihova želja je bila. da si napravijo skakalnico. Pristopili 90 k delu ter si s prostovoljnim nedeljskim delom uresničili svojo zamisel- In kar je glavno: gradili so jo po lastnih izkustvih in zamisli.
Prvi sneg je zapadel in tako so izvršili na novo urejeni skakalnici v nedeljo 10. XII. prve poizkusne »koke. čeravno -je bil sneg moker. Nastopili
so samo domači tekmovalci. Prvi se je odločil Knez Janez, ki je dosegel skok 13.5 metra. Drugi je bil Knez Pavel, ki je skočil lepše, a je pristal na krajši dolžini in to na 12 metrov. Največjo dolžino je dosegel Knez Janez, 15 metrov in pol s padcem. Nje. gov brat Knez Pavel mlajši pa je vse iznenadil z izredno lepim slogom, dosegel je najdaljši skok s 13.5 m.
Prvi skoki so uspeli, za sneg pa upajmo, da na Dobovcu ne bo sile. Le tako korajžno naprej!
Akademija TD Kadeče
Telovadno društvo Radeče je priredilo v soboto, dne 9. decembra akademijo, posvečeno spominu v NOB padlih telovadcev. Kot vse delo našega telovadnega društva, je bila tudi priprava te akademije res izraz notranjega dela društva in telovadcev, posvečena spominu svojih padlih tovarišev, kar je bilo najbo,. izraženo v prvi točki programa, simL' lični vaji »Kot žrtve ste padli...«. Pester in bogat spored je zahteval dolgotrajno in temeljito pripravo, pa tudi mnogo vztrajnosti in volje tako vaditeljev kot telovadcev.
Prireditev je vodil priznani strokovnjak in nekdaj najboljši radeški telovadec in vaditelj, tov. Zahrastnik Janez. S prireditvijo smo bili zelo zadovoljni in smo odnesli najboljši vtis, kar je vsekakor v čast našemu telovadnemu društvu ta naj mu bo to tudi vzpodbuda za nadaljnje uspešno delo.	M. V.
Velik sejem v Radečah
Obveščamo vse potrošnike, da bo v ponedeljek 18. decembra 1950 v Radečah veliki sejem. Prodajalo se bo blago v prosti prodaji in na prežigo-same kmečke bone in to: tekstilno blago, perilo razne oblike, pletenine, čevlji, poljsko orodje, razna železnina, emajlirano posodo, suho robo, milo in še razne druge predmete. Preskrbljeno je nadalje tudi z jedili in pijačo.
Krajevnim ljudskim odborom naročamo, da naj po krajevnem načinu obvestijo (z oklicem) prebivalstvo KLO o sejmu. Po vaseh je treba obvestiti kmetovalce potom letakov. Posebno važnost naj temu sejmu posvetijo KLO radeškega sektorja, kjer bode imeli oddaljeni kmetje priložnost, da si preskrbijo potrebno blago. Obenem vabimo vse kmete-obrtnike, da pripeljejo na sejem svoje pridelke in izdelke.
Pov. za trgovino in gostinstvo OLO Trbovlje.
OBVESTILO
Posvetovalnica za matere in dojenč. ke bo delila mlečni prah in maščobo za socialno šibke otroke od 0—2 leta starosti, noseče in doječe matere v prostorih Rdečega križa (nasproti trgovine Radej) naslednje dni:
L, 2., 3. in 4. teren v ponedeljek
18.	12. 1950 od 8.—14. ure
5.,	6. in 7. teren v torek
19.	12. 1950 od 8 —14. ure
8.,	9., 10. in 11. teren v sredo
20.	12. 1950 od 8—14. ure
12.,	13., 14. ta 15. teren v petek
22.	12. 1950 od 8 —13. ure 16. teren, Klek in Gabrsko
23.	12. 1950 od 8.—13. ure
Vsaka mati naj s seboj prinese potrdilo o rojstvu otroka in papirnata! vrečko.
Pov. za zdravstvo OLO Trbovlje.
OBVESTILO
Obveščamo prebivalstvo, da s 4. decembrom 1950 začnemo uradovati s novimi uradnimi urami od 8—12 in od 15—18. ure. Prav tako ima in izdaja Putnik Trbovlje vozne karte t» vse relacije FLRJ. Karte se lahko kupijo vsak dan med navedenimi urami kakor tudi 2 dni predčasno.
Putnik. Trbovlje
OBVESTILO
Vae članice in člane Planinskega društva Trbovlje obveščamo, da bo redni letni občni zbor v četrtek 21. decembra t. 1- ob pol 7. uri zvečer X dvorani rudniške restavracije. Prosimo za čim številnejšo udeležbo.
Nadaljnji razpored izdajanja osebnih izkaznic za mesto Trbovlje
Glas naših čitateljev
Pogovor pred mlekarno v Zagorju
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.