RusijQam|poslalifkrave.1^ '"^Rudolf Povh7^||vojak pri c. kr. 47. pešpolba, doma pri Šv. Venfieslu, ki se nahnja sodaj na severnem bojišču, piše dne 2. julija svojema očeta Ivana Povh, nad- učitelju pri Sv. Venčesla nad Slov. Biatržoo:  Dragi Btariši! Srčna hvala za pismo. Sem zdr«r in ioi gre po \rsem dobro. Častaike imasn popolnoma drage kot od začetka. Prejšnji so postali vsi na pantni daa irtre v blagor domovini. Niti enega podčastaika, s katerimi aem pnšel na boji§6e aimaaa več, ravno tako tadi noboaega prvega torariia. Zaanoa sta mi edino Pliberšek ir. Viaolj pud Slov. Bistrico in Skerbinek, po domače Bšafer* na S*od. Ložnioi. Dae 4. janija je bil ljuti boj, ki je trajal oeli dan in noč. Drugo jatro obojestransk.i Tečkratai naskoki. Takrat *em zgabil »Tojeg^a Cetovodjo, (sedaj jo bil že štabni naradoik) 8 katerim sra si bila najbolj na roke. Zadela ga je krogla rayno v rirat. Prihitel sem mn na pomoS, ter tnn v sredi razpoknjočih sovražnih Šrapnelov in granat rauo cbreial. Se raiame, da sem takrat staril tadi sroja življenje v ne»arnost. Prosii me je, n«j ma odraimem deaar, kkkor tadi njegor brorning-revolver in druge dostivredne rfiči, tod* 2e sem raoral poprijeti za paško in z baraim nhara" sopet n«prej. Zaradi prerelikih izgnb smo sli za 500 korakOT nazaj. Dragi dan pa smo zapodili Rase od tamkaj. Bežati so morali do Dnjestra. Ta bitka jn bila ob reki Prut, soverno od meata Pessimiivn. Bedsj imamo mirno staliŁče, R«ko Prut smo morali pregaziti, ker ni b;lo raosta. Nr mestih smo bili da praih t vodi. S*tn se čndim, da nismo od prevelikib Baporor tbi pooepali. Y^e eno se pa poJatim zdr*vega bolj nego doma. čiorek se v rojskt tflMno ntrdi. Vsaka jed mi gre v slnat, trdatnu podtemeljskemu ložiSča sem navajen, nobeden mart mi ni več preteiaren, žeje sem navajen, istotako tadi glada, če treba, sioer pa imamo sedaj obib jestvin, da se ne more nobeden prifcižeFati. Vprašali ste, ako eem redao t Bšvarm!iniji" (rojni drti). Se razame, da vedao. L«p dogodek smo imeli pred par dnevi, ko so Rnsi dre mladi krari ntpodili z «nim dekletom k naSim ograjam, da se propričajo o naših minah. Ena je g<oer eksplodirala, toda kravam se nič ni igodi!o. lli smo kra?e nato postrelili, dekleta ujeli in na riSja poreljstro aratirali. Krave smo o mrakn na varnostii krai epravili ter do koeti oikabli. Krompirja imamo obilo na razpolago. Če nam bo r bodoče tako šlo, p«tem pridemo ^debeli" domov. Tadi rina dobimo TBak teden po dTskrat, vsakokrat pol litra. Pridno dajemo tudi po sriajah, katere po oeni kupimo. — Plečko je sedaj todt % m«noj in on mi je prineael iz blitaje rasi 1 kg srinjskega surovega mesa za 1 K 40 vin. Kaj no d» po ceni ? S»mo sa oigarete je slaba. Vreme po vsem lepo in ne prerrode, kajti rročica se takaj po poljanah nekako izgublja. Noči primern*. Za karjaTO je tnkaj hudo, ker ni gozdoy. Srčne poidraro! Va« Rndolf.