SLIKAR RAJKO ŠUBIC V septembru 1982 je bila v galeriji lo škega gradu razstava del akademskega slikarja Rajka Subica. Retrospektivno uglašena razstava je kljub velikemu šte vilu eksponatov zbrala le majhen del umetnikove vsestranske dejavnosti. Tudi Raj ko Subic v svoji človeški skromnosti ni nikdar prešteval svojih del in ni se stavljal tekoče aLi ipost festum seznama del, ker se nikoli ni ponašal s pomemb nostjo produktivnosti lastnega dela. »Ustvarjal sem in. kar sem ustvaril, sem naredil z ljubeznijo in z mislijo, da bo to ostalo v zakladnici slovenske kulture,« ta ko je ob obisku svoje razstave govoril Raj ko Subic. In res so njegova dela raz tresena, da jih je bilo težko zbrati dn le njegovemu sinu Juriju Subicu se mora mo zahvaliti da so bila zbrana za razsta vo. Z globoko hvaležnostjo se moramo na tem mestu zahvaliti tudi slikarju Rajku Subicu, ki je za stalno galerijo Šubicev M Loškem muzeju podaril pester izbor risb in tri slike, ki ga bodo vsaj do neke me re dostojno predstavljale v stalni posta vitvi slikarjev Subicev. Njegova dela so raztresena po Jugoslaviji, Češki. Poljski, Nemčiji, Italiji in Ameriki, in kdo ve, kje še. Sedaj pa bodo njegova dela visela tudi v galeriji, v katero najbolj sodijo, kajti Rajko Subic je eden izmed poganj kov na košatem rodovnem drevesu po- dobarske in slikarske rodbine Subicev iz Poljanske doline. Zgodbo o slikarju Rajku Subicu moramo pričeti kar pri Štefanu Subicu (1820 do 1884) iz Poljan, katerega sinovi so bili vsi slikarji. Poleg najbolj znanih Janeza in Jurija so bili slikarji še: Valentin (1859 do 1927), Pavel (1861—1929) in Alojzij (1865—1905). Rajko Subic je sin Alojzija, zadnjega Štefanovega sina. ki je bil ro jen v Poljanah 18. 6. 1865 in je umrl v New Yorku 16. 7. 1905. Alojz Subic je za čel slikati pri očetu Štefanu in je leta 1887 pomagal bratu Janezu pri poslikavi no vega Muzeja za umetnost in umetno obrt v Kaiserslauternu. Od leta 1888 do 1891 je študiral na akademiji v Miinchnu in nato še na šoli Muzeja za umetnost in obrt na Dunaju. Potem je nekaj let učil v Ljub ljani. Šolsko delo je po dveh letih opustil in si uredil v Celju atelje, kjer tudi ni bil dolgo. Zaradi ekonomskih razmer se je podal v Ameriko, kjer je leta 1905 umrl v New Yorku. Pet let pred njegovo smrtjo se mu je rodil sin Rajko, in sicer v Ljubljani 12. marca 1900. Torej je Rajko Subic vnuk Rajko Subic na Dunaju 1920 132 Štefana Subica, ki nadaljuje sldkarsko tradicijo rodovnega izročila stare slikar ske in podobarske rodbine iz Poljanske doline. Rajko Subic je po osnovna šoli v Ljubljani, kjer je obiskoval štiri razrede, nadaljeval šolanje v Beljaku, kjer je do končal še en razred osnovne šole. Med le ti 1912 in 1914 je obiskoval I. in II. razred realke v Ljubljani in se potem devet me secev učil ipri kiparju in podobarju Ivanu Pengovu, kar mu je pomenilo osnovo za nadaljevanje umetniškega izpopolnjeva nja na umcitnoobrtni šoli v Ljubljani, kjer je absolviral na kiparskem in rezbarskem oddelku leta 1919. 2e isto leto je bil vpi- san na Grafičnem zavodu na Dunaju in tam študiral do leta 1922. Z Dunaja je od šel v Leipzig na Akademijo za grafično umetnost in knjižno obrt. V razredu pro fesorja H. A. Mullerja je ostal lahko samo eno leto, in sicer do 1923. Zaradi gospodar ske krize ni zmogel več zbrati dovolj de narja za nadaljevanje študija, čeprav je sicer občasno dobil kakšno majhno naro čilo predvsem v tamkajšnjem živalskem vrtu. Bil je namreč izredno dober risar živali in bi v drugačnih pogojih bil ver jetno za stalno nastavljen kot risar v ži valskem vrtu. Tako pa ga že isto leto, to je leta 1923 in še leta 1924, najdemo v Beogradu, kjer je poučeval risanje na va jenski šoli in hkraiti risal grafične os nutke za Vojno geografski inštitut. Da nes, ko je slikarju dvainosemdeset let, ne moremo od njega zahtevati pojasnil za vsa ta pota, ki jih je kot mladenič štiri indvajsetih let hodil; niti se ne spomni, kaj ga je gnalo iz kraja v kraj, niti ne more z gotovostjo potrditi domneve, da ga je po svetu gnalo eksistenčno vprašanje. Naj je bilo eno ali drugo, Rajka Subica je iz Beograda in Zemuna pot vodila zopet drugam. Leta 1924 je izdeloval osnutke za uporabno grafiko pri grafičnem pod jetju v Novem Sadu in se nato leta 1925 vrnil v Ljubljano, kjer je do leta 1927 delal pri časopisu Jutro kot ilustrator. Ju lija 1927 je dal časopisu slovo in odpoto val v Češkoslovaško. Na študijskem poto vanju, ki je trajalo do leta 1929, se je preživljal z uporabno grafiko. Spoznal je mnogo slikarjev in grafikov, med njimi je že od prej poznal Ludovika Schneiderko, ki se je navduševal in navdušil tudi vse okoli sebe za slikarsko združbo ali nekaj podobnega, kar danes poznamo kot sli karsko kolonijo. Pa iz vsega tega na Mo ravskem ni nastalo ničesar, ostale so le ideje in sanje o slikarjih, ki družno sku paj delajo in prodajajo svoja dela in od tega živijo. Šmarna gora, akvarel, 1932 Za to obdobje si lahko izposodimo nekaj drobcev iz članka v Domačem prijatelju, številka 3 iz leta 1929, ki ga je napisal Saša Santel, ki pravi, da: Za Rajka Su bica, grafika in ilustratorja, umetnika detajla in risarskih fines, Ljubljana ni bila ugodno mesto za njegovo umetniš ko delovanje. Komaj leto dni je pretek lo, odkar je sledil Lojzetu Žagarju in zapustil domovino. Nemo propheta in patria? Ne vem, ali velja to tudi za nas. Poznam domače preroke, ki se glede priznanja ne morejo pritoževati. Morda je ležalo to v Šubičevem značaju, ki mu je tuje vsako vsiljevanje? Tega ne bom dalje preiskoval. Skratka, 5ubtc se je nekega dne odločil, da se preseli na Mo ravsko. Odzval se je namreč vabilu to variša Ludovika Schneiderke, brata v Ljubljani znanega portretista Josipa, in odprl v Uherskem Hradištu umetniško delavnico. V tem prijaznem moravskem mestu je našel takoj odobravanje umet nost ljubečega občinstva. Ze junija me seca (1928, op. A. P.) je priredil skupno z L. Schneiderko kolektivno razstavo, ki je obsegala 27 Subičevih akvarelov in risb. Omeniti moram namreč, da ljubi Subic razen grafike posebno akvarelno tehniko, v kateri dosega s svojo umet niško vestnostjo zelo lepe uspehe. Vsa razstavljena dela so bila plod nekajme- 133 Jesensko cvetje, akvarel, 1976 sečnega bivanja v Uherskem Hradištu, a nikakor še niso pokazala vsega dela našega umetnika. Kajti grafične minia ture, ki so za Šubičevo ustvarjanje naj značilnejše, najbrž zaradi manjšega formata niso našle mesta na tej razsta vi. Gmotni uspeh razstave ni izostal — prodana je bila tretjina vseh razstavlje nih del, a važnejši je bil moralni uspeh. Ta se je pokazal predvsem v naročilih, med katerimi omenjam v prvi vrsti ex- librise, ki je v njih Šubic pravi mojster.« Saša Santel potem, ko obravnava v celem odstavku problematiko ex-librisa med Slovenci, nadaljuje z opisom živ ljenja in dela Rajka Šubica na Morav- skem. Subic se je odpravil na potova nje skozi Tatre kar za mesec dni: »Šu bičevo romantično razpoloženje ga je iLStavljalo pri vsakem slikovitem moti vu, tako da si je prinesel domov okoli 80 akvarelov in risb, ki jih predeluje v radiranke.« Teh, za Šubica prav gotovo lepih dni, je bilo kmalu konec. Trideset letnic je po vrnitvi v domovino' spoznal, da mu bo dajala uporabna grafika kruh, s katerim se bo kot svobodni umetnik la hko preživljal. Risal je grafične osnutke za razne naročnike od leta 1930 vse do leta 1954, vmes pa je od leta 1932 do 1936 honorarno poučeval risanje na realni gim naziji v Kočevju. Verjetno je bilo izredno zanimivo obdobje v njegovem življenju tisto, ki ga predstavljata leti med 1936 in 1938, ko je v Ljubljani deloval kot slikar ilustrator, risar grafičnih osnutkov in bil hkrati učitelj na privatni umetniški šoli »Probuda« v Ljubljani, na šoli, katere daljnosežni pomen še do danes v celoti ni ocenjen za slovensko umetnost. Po vsem tem bi pričakovali umiritev in ustalitev te tako nemirne umetniške osebnosti, ki se od leta 1938 dalje vse bolj posveča pe dagoškemu delu. Učitelj risanja je bil v letih 1938 in 1939 na realni gimnaziji v Murski Soboti in od tega leta do osvobo ditve v Novem mestu. Leta 1942 je bil interniran v taborišče Monigo pri Trevisu v Italiji. Muzej ljudske revolucije hrani okoli 50 listov risb iz internacije. Po in ternaciji je še poučeval v Novem mestu, a že leta 1946 ga srečamo na gimnaziji v Ljutomeru. Med leti 1952 in 1954 je bil vodja grafičnega oddelka pri reklamni agenciji MI v Mariboru, kjer je vse do upokojitve leta 1961 poučeval risanje na raznih strokovnih šolah. Sedaj živi v Ma riboru. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti Šubi čevo razstavno dejavnost, le ta ni bila posebno bogata, kajti od prve razstave, na kateri je sodeloval leta 1922 (V. jugo slovanska umetniška razstava v Beogra du), do zadnje leta 1975 v mariborskem Rotovžu. jih lahko naštejemo le štirinajst. Na teh razstavah se je pokazalo zanima nje za motivni svet, s katerim je Subic rasel in zorel: krajina, živali, tihožitje in v zadnjih dveh desetletjih marina. Tehni ka, v kateri je izražal svoje vizije, se je prilagajala motiviki. Sprva se je ves po svetil grafiki, bil čudovit risar vseskozi in vneto je gojil akvarel. Slikarja Rajka Subica po njegovi mo tiviki ni mogoče opredeljevati niti kot izrazitega figuralika. niti portretista in ne krajinarja ali specifično nagnjenega k tihožitjem. Tudi v izboru za razstavo je bilo to opaziti, v izboru, ki je zajel kar častitljivih šestdeset let slikar j evega de lovanja. Drobna risba iz leta 1919 z mo tivom iz Poljanske doline, ki je nastala ob koncu študija na Obrtni šoli v Ljub ljani, je najstarejše delo na razstavi Vr- Sllba, akvarel, 1960 134 Orači, akvarel, 1970 sta risb in grafik, nastalih med leti 1920 in 1930, priča o izjemni risarski občutlji vosti Rajka Subica. Zanesljivost roke, ki riše leta 1942 tovariše v internaciji, je presenetljiva. Nobene tipajoče poteze svinčnika ni, slikar riše doživljajsko spo znanje z zanesljivostjo ostrega, opazoval ca in s polno mero formalnega znanja. Posebno pozornost zasluži tistih nekaj ohranjenih majhnih grafik in ex-libr.isov. ob katerih lahko občudujemo slikarjev pravi in pristni občutek tako za koncept kakor tudi za perfektno tehniško izvedbo v tehniki lesoreza, jedkanice ali suhe igle. Ze v tem zgodnjem obdobju lahko spoz namo Subica kot izrazitega slikarja ozi roma risarja živali in predvsem konj. To je opazil že S. Santel ki je zapisal: »Odkar je preminul slikar Gorup, ni mamo Slovenci razen Rajka Subica no benega izrazitega slikarja živali. Naj bolj so mu pri srcu konji in stavim, da tudi v tujini pozabi na vse krasote, če zagleda na cesti plemenskega konja ali pa tudi koščeno kljuse.« K temu je zapisal Čoro Skodlar ob raz stavi (Naši razgledi, 8. ktobra 1982), da je bila izrazita posebnost umetniko vega dela. ki si jo je izbral že v mlade- niških letih in jo gojil z vso ljubeznjo in predanostjo: živiali' in predvsem konji. Ob tem je izredno zanimiva primerjava tudi s prvimi koraki v svet slikarstva pri Ivetu Subiceu. ki je v svoji mladosti tu di začel najprej risati domače živali in tudi predvsem konje. Paralele so tu da ne in treba bi bilo studiozno primerjati slikarje iz Subičeve slikarske rodovine, kako in s kakšno vestnostjo so se podajali v svet živalske motivike. Prav konj pa je med vsemi živalmi najbolj komplici ran živ sestav in v svetu je bilo le malo slikarjev, ki so svoje delo posvetili tej plemeniti živali. »Umetniška preteklost jih pozna — poleg antičnih — komaj nekaj, ki so umetniško popolni in po membni, se pravi, da so z genialno ob likovno močjo izražali prepričljivo zgovoren značaj in sestavo konja. V na šem slkarstvu je in ostaja Rajko Šu- bic edini, ki je konju, čeprav ne samo njemu, posvetil večji kos svojega živ ljenja in dela. Ne da bi bil ta njegov študij anatomsko enolično kodificiran, Avtokarikatura 135 nikakor, bil je študij živali v naravi, v prostem gibanju te delavne in vprežne živali, za ježo, ob vozu ali na polju« (C. Skodlar). Likovni talent Rajka Subica se je raz kril v grafikah. Vprašanje je, zakaj je grafiko opustil? Nekaj grafik, do katerih smo lahko prišli, priča o izredno visokem nivoju. Prava tehnična bravuroznost nas osuplja še danes, čeprav so te grafike na stajale v času, ko so se Jakac in drugi vračali po končanih študijih v Ljubljano in seznanjali ljubljansko občinstvo z gra fično tvornostjo. Zakaj je Subic takrat ostal takorekoč neopazen, ko pa je delal Jakčevim enakovredne grafike? Raj ko Subic se je istočasno veliko po svečal akvarelu, ki mu je ostal zvest vse do danes. Motivni svet, s katerim je ra sel in zorel, je zajet v pokrajini z vso nje no otipljivo resnično pojavnostjo; so ži vali in ljudje. Povsod koder je hodil ga je spremljal papir in akvarelne barvice, s katerimi je ustvarjal čvrste zapise kra jev, skozi katere je potoval ali se za dalj časa ustavljal. Vzporedno s krajino na stajajo tiha razmišljanja o mrtvi prirodi — tihožitja z rožami mu služijo za veren in prepričljiv posnetek optičnega vtisa ozko omejenega sveta. Pogled, ki je ob ti hožitju ozko usmerjen, se slikarju odpre in razširi do daljav na obzorju, kjer se stikata nebo in morje. Morje je odkril v zadnjih ipetind vaj štetih letih, ga vzljubil in ga neštetokrat upodobil v marinah, ki so postale slikarjeva značilnost. Raj ko Subic se bistveno ne navezuje na nobeno od slikarskih smeri. Zvest je re alizmu. Kot izreden risar se risbi ne more odreči tudi pri slikanju in tako so Subi- čeve slike trdno risarsko grajene. Krajino obravnava dosledno tako, kot jo vidi, se pravi, da je slikarsko ne spreminja, tem več je slikarjev čopič zvest opisovalec ce lotne značilnosti in posameznih podrob nosti. Op. Reprodukcije so iz razstavnega kata loga, ki ga je izdal in založil Loški mu zej 1982. .Andrej Pavlovec 136