Zanimivosfi. Na majlinem otoku Runo v morskem zalivu pri znanem mestu Riga na severu je majhna švedska občina. Naselbina na tem otoku je zelo stara in se omenja prvič leta 1341. Otok Runo je oddaljen od Rige 100 km, dolg je 5 km in 3 km širok, prebivalcev je 300, ki žive v 27 kmetskih domovih. Radi slaborodne zemlje se peča prebivalstvo z ribarstvom in lovom na morske pse. Uprava otoka se lahko imenuje najČistejši komunizem. Od otročiča v zibelki do delanezmožnega starčka — vse živi v popolni enakosti ter skupnosti. Ni nobenih služabnikov. Služba pri gospodu župniku je nekaj častnega in jo vršita menjaje po en mož in ena ženska. Zasebnega premoženja ni, izvzemši: obleko, orožje in tem podobne osebne potrebščine. Nobeden ne sme prodati svoje hiše, ampak sme samo v njej stanovati, obdelovati zraven spadajoče polje in se posluževati konj, ki so mu dodelje ni. Ako nima katera družina dovolj delovnih moči, potem se zapove drugi hiši, da morajo njeni Člani pomagati sosedu. Vsaki hiši pripada 50 kosov zemlje, ki niso bolj široki kakor 2.5 m in so po prastarem redu raztrošeni po celem oto ku. Gozdovi in pašniki so skupna last. Ako si hoče kedo pozidati novo hišo in če sploh rabi več delovnih moči, potem povabi sosede. Ti pridejo brezplačno in jim mora dati delodajalec le prehrano. Izkupiček ribjega lova v denarju se razdeli enakomerno na vsakega otočana. Ravnokar omenjeni komunistični red je ohranjen na otoku že od bogzna kedaj v pisanih postavah in potom ustnega izročila. Najvišji uradniki so predsednik, njegov tajnik in sodnik. Vsi trije so izvoljeni po splošni volilni pravici, koje so deležne tudi ženske, na gotovo dobo let. Vlada otoka ne prejema nobene plače. V važnih odločitvah skličejo dež. zbor pod milo nebo in to navadno v poletju. Ob priliki zasedanja parlamenta lahko dela vsak udeleženec, karkoli se mu poljubi. Slobodno puši, leži, da celo spi. Seje začenjajo zjutraj ob peti uri in trajajo pozno v noč. Nekaj nezaslišanega so na otoku Run.6 zločini. Imajo samo eno jetnišnico z dvema celicama in še to so rabili po ust nem izročilu le enkrat. Upeljavo novotarij zavračajo srečni otočani z utemeljitvijo: »Ako je bil doslej obstoječi red dober in zadosten za naše prednike, bo tudi zadostoval še za nas!« Nehaj o homcflh. Komete imenujemo nebesna telesa, katera krožijo v presledkih več let krog solnca in jih vidirno na zemlji po več tednov. Kometi so obdani od svetle megle, ki večkrat naravnost žari in napravlja nebesno telo kot izredno prikazcn. V starih časih so poznali 500 raznih' kometov, katere so opazovali v gotovih. presledkih. Danes, ko imamo zvezdarne^ in najboljše daljnoglede, se je število] kometov znatno povečalo. Zadnij ko-; met, ki je bil viden s prostim očesom, ja. bil Halleyev komet, ki se je prikazal leta 1910. Ta bleščeča nebesna prikazen se vrača vsakih 76 let in bo zopet vidna leta 1986. Kometska posebnost je takozani Biela-komet, ki se je najbolj približeval zemlji, se vracal vsajiib. 6% leta, a so ga opazovali slednjič leta 1852, od tedaj ja nekam izginil. Biela komet je tekal leta 1832 trikratT bližje zemlji nego mesec. Ljudje so bili tedaj upravičeno v strahu, da bo komet zadel ob zemljo in bo prišlo do groznih' nesreč. Strah se je izkazal kot neupravičen, a ko se je prikazal komet leta 1845, je bil popolnoma spremenjen. Plaval je krog solnca v dveh ločenih delib, so ga še videli tako zadnjič leta 1852. Akoravno so kometi nedolžne nebesne prikazni, so bili skozi stoletja največji strah človeštva. Da, niti danes ni tozadevna prazna vera izginila. Pretežna večina ljudi vidi v pojavu kometa napo ved velikih nezgod. Zopet drugi so mne nja, da vsebuje kometov svetlobni rep; strupene pline, ki bi lahko iz bližine uničili zemljo. Doslej so se izkazala kometna strašila kot ničeva. Posebnost kometa je, da izhlapeva na potu krog solnca plinaste pare, ki tvorijo razsvetljen rep. Dolžina kometovega repa je večkrat prav znatna. So celo kometi, ki imajo po več repov. Komet' od leta 1744 je imel 6 repov, oni od leta 1704 sedem. Doslej opazovana najveCja; dolžina kometovega repa je znašala 300 milijonov km. Kitajski zvezdogledni zapiski omenja jo komet, ki je zatemnil v noči s svojim repom vse zvezde in spreminjal najbolj| temne noči v svetle dneve. Leta 43 pred Kristusom se je prikazal komet, ki jQ bil dobro viden v sredi poldneva in ki jei zatemnil svetlobo solnca. Leta 60 po Kr« so videli komet v časih strahovlade rim skega cesarja Nerona, ki je zatemniS žarke vzhajajočega solnca. Leta 1618 so gledali velik komet, kojega konec svetlobnega repa se še ni pokazal na vzhodu, ko je bilo glavno žarišče do polovic« nebesnega svoda. Prikazen tega repa jft bila strašnejša radi tega, ker se je prikazoval kot ogromna pahljača. Glava kometa, ki se je pripeljal n« nebo leta 1811, je merila v premeru najmanj 1 milijon km, je bll torej 80kra(i večji nego premer naše zemlje. Telesna vsebina tega kometa, računano brea repa, je bila 500tisočkrat večja nego vs« bina naše zemlje. Dolžina repa kometa iz leta 1843 Je znašala 300 milijonov km. Donatov komet je svetil leta 1858 ce« lih 39 tednov na nebu. Čas prikazovanja danes znanih kome tov še ni znan. So kometi, ki rabijo p<J več sto let, prcdno napravijo enkratnO pot krog solnca. Zgoraj omenieni Dona- tov komet rabi, da preleti enkrat okrog solnca, 2500 let. Gotovo je, da kometi ne bodo uničili naše zemlje. Vsekakor pa imajo plinski delci kometovih repov znaten vpliv na magneto-električni položaj naše zemlje. farnosi lefala w noCi. Kulturni človek je hrepenel že v najstarejših časih za tem, kako bi se dvignil v zrak in letal. Človeška želja po prostem letanju se je izpolnila še le v letih med ter po vojni. Danes smo že tako daleč, da imamo •velika potniška letala, ki frčijo po zraku tudi v najbolj temnih in zameglenih nočeb. Še to leto se bodo vozili iz Berlina preko Moskve in Pekinga na Japonsko v štirih dneh. Iz Berlina v Rim v 14 urab. in iz Berlina v glavno mesto Španije Madrid v 17 urah. Potnik, ki vstopi v Berlinu zvečer v potniško letalo, je v Londonu v 8 urab, Iahko opra,vi tamkaj svoje posle in je v 24 urah zopet nazaj v Berlinu. Organizacija ponočnib potniških letal je bila ena najbolj težavnih. Kakor hitro je krmilar aeroplana (pilot) ponoči v zraku, zgubi vsako pravo orijentacijo. Ima sicer pred seboj na letalu razsvitljen kompas, ta mu kaže dobro zračno smer, a ne one, v kateri se letalo resnično nahaja. Z letalom se namreč vedno igračkajo močnejši yetrovi. Po dnevu se pilot lahko bori z vetrovi, ker ima poleg kompasa tudi natančne karte, po katerih. ugotovi z lahkoto, kje se ravno nahaja. Ker je orijen tacija v nočl potom kart nemogoča, so zgradili po ve.jih mestih posebne svetilnike, ki so kažipot letalom. Ako pa objame nočno temo še megla, potem od rečejo tudi svetilniki. Za slučaje nepro'dirnc nočne megle pomagajo pilotom radiopostajc. Vsako letalo ima svoj naj boljši radio-aparat, ki je v zameglenih nočch v stalni zvczi v nalašč za potni- ška letala zgrajenimi radiopostajami po večjih mestih. Pilot vprašuje iz višine, kje da je in od zemlje dobiva zanesljive odgovore. Največja nevarnost v zameglenih nočeh je tq4cozvano »stransko spodrkavanje«. V tiudi megli in v noči zgubi pilot čut za ravnotežje. Krmilar ne zna, ali leti lctalo pravilno v cisto vodoravni smeri, ali se je nagnilo na stran. Ako bi se nagnil aeroplan prehudo na stran, bi zgubil v zraku ravnotežje in zdrčal na tla. Za odstranitev omenjene nevarnosti še imajo posebno varnostno napravo, ki se imenuje »ginorektor«. Ta aparat je pritrjen pri sedežu pilota, raz ive.tljen v noči in kaže natanko in zanesljivo, ali frči aoroplan vodoravno ali poševno. Danes je vožnja v potniškem letalu tudi v najbolj megleni i.oči bolj varna nego n. pr. na morju ali v.vlaku.