Nr. 10.
Celje, 3. Decembra.
1882.
Kmetski prijatel.
^efe gUuernfrfiittb.
Izhaja t uko pervo in tretjo nedeljo T mesca, in kost* i Rokopisi ae naxaj ne pošiljajo, nefrankor.La pianu H De a poštnino vreil u celo leto I gld. 50 krqeaijev, ta pol I	aprejemajo.
leta 80 krajcarje».	|	Za oioaaila ae plara ta naiadno rento 8 kr.
Denar u uarottlo kmetskega prijatelja prosimo poiiljati t gosposke ulice storilka (Herrengaaae Nr. 6.)
Edin deriaven jezik v Avstriji.
Med mnogoverstnimi željami, ktere imajo na-predovalci in dobro ATatrijako misleči deržavni poslanci, je posebno ena želja, kteri opovirajo na Tsak mogoč način vodje vseh narodnih strank ra-inn nemških. To je namreč želja, da bi se odločil postavno jezik, kterega bi morali razumeti, govoriti in pisati vsi deiiavni uradniki in služabniki. Tak jedin jezik bi olajial, vsim uradnijam in gospos-kam porazumljevati se med sabo po celi Avstriji, veliko hitreje in cenejše bi se lahko porazumevali. Ta deržavni jezik bil bi toraj zveza, ki derži skupaj vse narode našega Avstrijanskega; naše domovine. Dandanašni je ta jezik še navaden. Nemški jezik je. Z nemškim jezikom porazumljevajo se Poljaki s Slovenci, Čehi z Ruteni; nobenemu le količkaj pametnemu človeku ne pride v glavo tajiti te resnice. Napredoljubni poslanci, kterim je mar za obstajo naše avstrijanske deržave, želijo toraj , da bi določila postava deržaven edin jezik, do zdaj še nimamo take postave, in prav verjetno je, da Čehom pride kmalo na misel, zapustiti se-dajno šego, kar že začenjajo; to pa bi imelo naši deržavi najhujše nasledke. Bog je kaznoval babilonsko ljudstvo, ktero je bilo tako ošabno, da je hotelo zidati stolp do nebes, naj hujše s tem , da jim je zmešal jezik, in se toraj niso mogli več med sabo razumeti. Dal jim je različne jezike, in mahoma so se razperli, ter se razdelili vsak v svoje kraje.
Nar lepši izgled pa nam daje katoliška cerkev, kako važen in dobrodelen da je jedini jezik. Naša katoliška cerkev nam kaže edinost jezika, pa tudi edinost v zaželjenji lepega, žlahtnega in visocega namena. Duhovni, cerkveni služabniki, razumijo vsi cerkveni jezik, latinski jezik, naj bodo ai doma na Francoskem, Nemškem, Avetrijanakem, Angleškem , na Ruskem ali v Ameriki; vsi ti čuvaji božje volje imajo edin cerkveni jezik, pa tudi edino
$int §taati(pxadft fftr $tfkrrri<|.
Unter ben Derfdjiebenartigen fflünldjen, roeldje bie fottfd)rittli$ unb treu öftmeid)if<b nefinnten Heid)«. ratbxabgeorbneten boben, bcjinbet fidj befonbcr« einer, ber uon ben oerfd)cebenen ^Parteiführern ber nid)t-beutföen Nationalitäten unier e« ofterreici)if<b<n Batet-lande« mit Erbitterung unb $eftigteit oljno @renjen betämpft roirb. G« ift biti ber föunid), Dag burch ein @efefc eine Sprache beftimmt mürbe, meldte alle Beamte unb ®iener De« Staate« oerjteben, fpre(hen unb trieben tonnen foUten. Tie je Sprachtennmig erleichtert ben Bertebr alfer Remter unb Bebörben im ganjen bftetreidjijdjen Äaiferftaate roefentlid), fie matht ihn billiger unb fd)ne(let. Xieie „Staat«fpradje" ift mit ein Binbemittel jur Bereinigung aller Nationalitäten untere« öfterreid|if(^en Baterlanbe«. §eute noch g'b'- nnb ift e« fo. Sit beutjdje Sprache ift e«, mit n>e(<her fuh ber Bole bem Slooenen, ber 2f(heche bem iRutbänen neritänDlid) macht. ftiemanb roirb roobl leugnen, Dag e« roirflich jo ift. Nun rooDen bie um ben Bejtanb unjere« öfterreichifthen Baterlanbe« beforgten, fortfdjrittlich gefmntcn Stänner bie gefeglithe Beftimmung einer 3taat«fprad)e haben, roeil eben noch immer tein ©efeg Darüber ejiftirt, unb e« ben Zfdjechen am tinbe einfallen tonnte, oon bem jefcigen (Gebrauch abzugeben, roa« natürlich oon ben fchroerroiegenbften Jolgen für ben Staat märe.
Uniet Herrgott ftrafte ba« Bolt ber Babffav nier befanntlid) am Jlergften bantit, Dag er ihnen bie SRöglichteit nahm, fid) unter einanber ju o er-ftehen. 6t lieg fte oerfthiebene Sprachen fprechen, unb al«balb mürben fie unein«, unb jogen au«ein-anber. 2)a« fdjöitfte Beiipiel aber oon ber grogen SBidjtigfeit unb hoben Bebeutung einer allgemein geltenben Sprache, bort roo in allen Nationen unb Böltern ber ganjen Seit Durch ©nigteit einem fchönen grogen eblen 3«'e jugeftrebt roirb, giebt un« unfere heilige tatholifche Äirche. Sie Diener ber Jtirche, ob fte nun ui ^rtanfrcic^ ober 2)eutf<hlanb, Cefter-reich ©nglanb, Nuglanb ober Stmerifa unb be> anbeten SBelttbeilen bie $üter be« göttlichen iß o rte« unb SBiüeni finb, ade oerfteljen bie einheitlkhe
voljo, edire namene. Latinski jezik je deržavni jezik naše katoliške cerkve, katoliškega kristjan-stva, veie vse naslednike Kristusove in naslednike aposteljnov med sabo, in nobenemu olikanemu človeku, ne more priti na misel, terditi, da bi katoliški duhovni ne bili jedini v svojih namenih, naj bodo si doma, kodar je, naj jim je pela mati pri zibeli kakoršno koli pesem, vsi se trudijo resnično in zvesto za blagor kristjanstva, za blagor naš» matere katoliške cerkve. Kaj menite, da to nima valjave za naše Avstrijanske deriavne okolj-šine. Gotovo da, vsak poštenjak, vsak avstrijanec mora želeti, da bi se strinjali tudi v naši deržavi, ▼ naši domovini čuvaji reda, mogočnosti in moči, enako katoliškemu duhovnemu stanu. Misliti bi bilo, da bi tako naravna, pravična in tudi koristna želja no opovirala nobenemu na celem svetu. Žali-bog pa vendar je tako, ker vodje posameznih narodov ne mislijo na druzega, kot na pričkanje in prepir, toraj pri tem prepiru nimajo časa premisliti, da nima samo dežela ali prebivalci dežele, ktero zastopajo v deržavnem zboiu, svojih potreb, temveč tudi cela deržava. in če se te deržavne potrebe zanemarijo, grozi nevarnost derž&vi, te bolj pa posameznim kronovinam. Čehi prebivajo v rodovitni, bogati deželi, toraj opovirajo edinemu deržavnemu jeziku večinoma zato, ker si želijo samostojno češko kraljestvo. Vse mogoče toraj počenjajo, da bi razrešili zveze, ki nas Avstrijance, vse narode v našem lepem cesarstvu še edinijo, ker pa je ravno edno-ten jezik narmogočnejša vez pobratimstva, jim je toraj ta tudi narbolj na poti. Naši osrečniki in odrešeniki slovenskega naroda, seveda letajo za Čehi, ker sami bi ne veljali čisto nič, in ne mislijo, ali pa tudi nočejo vedeti, da bi bila nam naj hujša škoda, če bi se Češko odločilo od Avstrije, kakor n. pr. Ogersko. Čehi bi radi vživ&li vse dobrote naše Avstrije, hoteli bi, da bi jim mi do-nasa'i vsa mogoča darila, sami pa nuvoljno nosijo bremena, ktera nam mora nalagati deržava. Češka je bogata dežela, ima več doneskov, kakor jih potrebuje, ti pomagajo toraj v sedajni deržavni zvezi revnim deželam, kakor Kranjski, Koroški i. t. d. Prašajte toraj vaše pervake, kje bodo kopali denar, če bi se dežele razločile vsaka po svojem jeziku. Govorili bomo še več o tem, in gotovo böte spoznali, da vaši vodje naravnost v vašo pogubo delajo, pripraviti vas hočejo na beraško palico, če brez premislika lazijo za Čehi in mesto delati za vas, pripo-magavajo jim le do vsih njihovih sebičnih namenov. Čehi bodo vas in vaše pervake zasmehovali, če dosežejo svojo željo, namreč svojo samostalno Češko kraljestvo; vi pa ljubi prijatelji! vidili böte v svojih davkarskih bukvicah, kako vam je bilo delovanje ali postopanje pervakov koristno. Vaša pamet in Bog vas tega obvaruj I
ffird)enfprad)e. ®ie lateinifcfte Spradje ift bit Staat«-fpradje ber tatljolifdjcn (Sfjriftenljcit, ftc oerbinbet alle 3lad)folget Gtjrifti unb feiner Slpoftel miteinanber; unb t« roirb rooljl niemanb ©ebilbeten auf ber Gtbe geben, ber nidjt jugeben müßte, baß bie fatfiolifdjen trieftet treu unb feft jufammenfteljen, roeffen fianbe« fie aud) fein mögen, roelcfje Siutter ifynen aud; ba« SBiegenlieb gefungen Ijätte. äöe förbetn fie ba« SBol)! ber SWuttettirdje teblidj unb treu. Sollte biefe« SBeifpiel feinen ffiertt) für unfere Serljältmffe Ijaben? D ja! jeber et)rlid)e Oefterreidjer muß e« au« ool(-fter Seele roiinfdjen, baß aud) in unferem Staate ein folije« 3ufammenf)altcn ber §üter ber Drbnung, 9)!ad)t unb Störte im Staate ftattfinben roürbe, rote roir e« früher oon bem spriefterftanbe gefagt Ijaben. sJ)lan follte glauben, baß gegen einen fo einfachen, natürlichen oernünftigen ffiunfd) einer in ben anberen {Reihen ber SBelt ganj felbftoerftänblid)en Sad|e gai fein ©egner auftreten tonnte. Unb bod) ift e« leibet fo, unb jroar au« bem ©runbe, roeil bie gürtet bet einjelnen Nationalitäten in Oefterrei^i über ben tf)ö-ricfjtcrt 3ant unb ©aber, ben fie untereinanbet (jaben, teine 3c't baju netroenben tonnen, aud) baran ju benten, baß nidjt nur bi< ^rooiuj unb ba« SSolf, bem fie angehören, jonbern aud) bet Staat Sebürf-niffe fjat, beten Šerroeigerung oon unberedjenbatem 9iad)t()eil fein muß. Sie 2jd)ecl)en, bie im reiben SBötynen baujen unb f)ertfd)en, fittb bauptjactjlid) gegen bie gefe&lidje Seflimmung bet Staat«fpradje, be«ljalb, roeil fie gerne ein felbftftänbige« „Äönigreid) Söhnten" l)aben mödjten., Sie tl)uii nun alle« möglid)e, um ben ißerbanb ber einjelnen Nationalitäten im Jtaifer-ftaate ju lodern, unb roeil eben bie Staatäfpradje ein Ritt für biefelben roäre unb ift, ift fte iljnen im SBege. Unfere flonenifäen SBoltäbeglücter laufen natürlich mit ben Xfdjedjen mit, roeil fte allein nid)t« gelten roütben, unb benten babei nidjt, baß roit l)ier einen großen Stäben Ratten, nenn ®üt)mcn fo oon Oefterreid) getrennt roerben roürbe, roie j. 9. Ungarn. ®ie Xfdjec^en möchten rooljl gerne ben SBortf)eil oon ber ÜJlad)t be« großen Staate« unb non bet großen SBeoölterung Oefterreid)« Ijaben, fie möchten gerne Ijabeii, baß man ibuen ade möglichen Opfer brächte, felbft aber tragen fte nur mit SBieberroillen bie Saften, bie ber Staat auferlegt. SBöfimcn ift ein reiche« £anb, roeld)e« Uebetfd)üffe aufroeift, bie bann ben ärmeren Sänbern, roie 3. fttain, Jtärnten u. f. ro. jum 9(ut)en tomnten. gragt euere .perrort Kematen, roo fie bann ba« (Selb f)erne()men möchten, roenn bie flänber nut nad) Spraken geotbnet unb jufammen, gefteUt roerben roütben. 2Bit roerben ein anbet Wal baoon genauer fptedjen, unb 3f)r roerbet fefjen, baß Suete güf)ret gegen @uet eigene« SBofjl arbeiten, roenn fte in allen Singen topfto« mit ben Zf$e$en laufen. Sliefe 2f$?<$enfübrer lachen fi(f) in bie gauft, unb roenn fie etft ibre SBünfdje burd)gefet)t unb e« jum felbftftänbigen Äönigreidje Böhmen gebradjt haben roerben, bann roetbet 3b* e« liebe gteunbe in Sueren Steuerbüdjeln lefen, roie oort^eilljaft bie Sa$e für <£u$ ift. 6uer Serftanb unb ®ott möge (Sud) baoot bemalten.
Nekdaj in — danes I
P«»)uHnllo umnemu Kran|on.
(Dalje.)
V omenjeni aeji deželnega zbora govorilo ae je o novo — vstanovljeni šoli na Hajerlih v okraju Crnomljskim , za ktero so dotični kmečki stariši sami zahteveli, da naj se v tej šoli uči nemško in temu zahtevanju je tudi vstregla vlada. To je zlo razburilo imenovane samoslovenske poslance, kajti oskrumba jim je, da se namesto njih uprašajo stariši otrok, da bi kmet govoril in nasvetoval, ker so oni edini svetovalci in njihovi somišljeniki in ker naj kmetu zadostuje to, kar mu oni ponujajo, s kratkim : kmet naj molči in — plača! Tedaj se je poslanec Karol Kljun vrnil zastran te naredbe do c. k. deželnega predsednika gospoda Winkler-ja in zahteval pojasnenje, zakaj da vlada pripusti, da se nemščina razširja po kranjskih šolah P Predsednik Winkler pa, sicer slovenskim poslancom, ki so svoje rojake z novimi ,-<avki pre-obložili, dovelj ugoden gospod, je odgovoril, da je deželni šolski svet postavno ravnal, da seje moral zarad nemškega jezika ozirati na želje starišev otrok in da kteremu to ni všeč, naj se pritoži na Dunaji!
Poslane" Kljun , žaliboe duhovni gospod 1 je na dalje popraseval v deželnem zboru, ali je vladi znano, da „nemško šolsko društvo*, ki podpira šole na Slovenskem, pouzroča veliko šuntovanje, veliko sovraštvo po deželi P In g. deželni predsednik so na to hinavsko uprašanje odgovorili, d a to ni res,da šolsko društvo ne šunta, ampak postavno ravna in da ga ljudstvo nikakor ne sovražil Gospodje Kljun in njegovi družbeniki, ki edini so nasprotnki dobrodelnega šolskega društva, so bili po tih besedah deželnega predsednika v javni seji deželne g a z b o r a s t a v 1 j e n i nalaž in osra-moteni! — In to je bila pravična kazen 1 Želimo pa, da si tudi ljudstvo iz tega dogodka, kakor jih je enacih obžalevanja vrednih mnogo, vzelo izgled v razpoznanje, kakšne baže da so ti poslanci njegovil
„Nemško šolsko društvo,* ki podpira šole na Kranjskem, s tem namenom da se tam tudi nemško podučuje, z veliko tisoč goldinarjev voko leto, se nahaja iz častivrednih dobrodelnih rojakov, ki so pravičnega mnenja in ki razumijo predobro. da je otrokom, da je prihod-nemu ljudstvu 1 treba omike. Kakor so druge dežele obogatele in k moči prišle po omiki, tako naj bi se tudi naše mile domovine blagostanje povzdignilo 1 Prava omika obvaruje ljudstvo mnogih nadlog; le po omiki si zamore vsakdo obuditi duševne zmožnosti, si more pripomoči kmet v svojih gospodarskih rečeh, se zamore znebiti sle-
Gjjev ki se dan današnji v raznoterih oblikah atijo po svetu in če dalje bo|j tudi po kmetih I
— Edini to je namen nemškega šolskega društva in njegovih udov I Seveda slovenskim poslancem nore baže to ni po okusu, oni nimajo v svojih verstah enakih mož, ki bi dejajno z darovi, sč svojem premoženjem podpirali napredek, oni znajo le — — govoriti in se ustiti, ako jih pa vprašate za denar, e no! denar potrebujejo sami od vas kmetov za svoj „narodni dom* in še za kako drago reč 1
Glejte med tim na može nasprotne stranke, ki so tudi rojaki raši, tode domoljubi ne samo z besedo, ampak še bolj z dejanjem. Glejte na onega Kranjca Stampflna, ki je daroval vlansko leto 100.000 gld. to je sto tisnč goldinarjev za šolske namčmbe ino revne dijAke na Kočevskem in ki nas spominja na onega dobrotnika Knafl-na, ki je v prejšnem stoletju tudi vstanovil velikanske štipendije za slovensko mladež, ki obiskuje nemško-visoko-šolo na Dunaju I Glejte na Kranjca Hočevarja v Krškim, ki je podaril enako pred nekimi leti 80.000 to je os3mdeset tisoč goldinarjov za on-dotno meščansko šolo! — To so domoljubi, ki jih sicer novoslovenski govorniki zaničujejo kot nemškntarje, toda njih stopinje se bodo še sledile v poznih prihodnih časih in njih dejanja bodo živela hveležnimu narodu v spominu, med tim ko bojo glasovi onih govornikov že djvnej pozabljeni!
Zakaj da hvalimo te može P Vemo da jim ni mar za hvalo, kajti hvalo imajo v svoji dobri zavesti. v svojim sercu. Omenili pa smo o njih, da boste sodili po Kristusovim nauku: Glej na njih dejanje in sposnal jih bodeš!
Menimo tedaj, da smo nekoliko pojasnili korist nemškega jezika za prebivalce naše kranjske dežele in da ne more nihče resno verovati, da bi bilo znanje tega starodavnega, bratovskiga jezika bodi si kteremu hoče. škodljivo.
Omenimo pa naj tudi na tem mestu, da bi bila brezvestna krivičnost, nam očitati, da smo mi, ki zagovarjamo znanje nemškega jezika, slovenskemu materaimu jeziku nasprotni 1 Mi želimo izobraženost in vemo dobro, da duševna izobraženost zahteva tudi vzgojo maternega jezika. Mi ljubimo svojo domovino in svoj narod in želimo maternemu jeziku mirni, pošteni napredek! Le bedšk bi znal terditi, da je Kranjcu, da je Slovencu sploh, slovenski jezik nepotreben. Potreben mu je timveč kakor vsakemu narodu njegov jezik, potreben mu je ko vsakdanji kruh. Toda, kakor po Kristusovih besedah človek od kruha samega ne šivi, tako tddi mi, ki imamo mnogih razmer s bližnjimi tujci, ne bodemo shajali se s am i m d o m a č e m j e z i k o m 1
(Dalje sledi)
Zakaj pri kmetijstvu kredit vpeha?
Na prašanje hočem razločno odgovoriti. Kmet, denarja potreben, gre k sosedu al j dalje k pri-jatlu, kjer ve da posojilo dobi, in prosi iz zastavo grunta in hiže — včasi tudi duše in telesa za denar.
Napravi se zadolžno pismo — (šuldbrif) in intabulira se zastava na posestvo dolžnika.
Nekaj časa odrajtuje dolžnik obresti (činže) po redu, potem pa zaostane te dolžan.
Fosojalec je primoran dolžnika na odrajto-vanje zaostanega činža tirjati in če ga ie ne dobi, mu ne ostane druzega kakor, kapital dolžniku napovedati.
Zdaj pa je že ogenj v strehi, posojalee je največi sovražnik , naj hujši odretnik , nima serca ne duše plačila pa vendar ne dobi.
Potem je posojalee primoran kapital in činže s tožbo in ek8ekucijo iskati.
Od dobe tožbe pa že začne dolžnik študirati, kako bi napravil, da posojalee svojo tirjatev bi zgubil.
Zdaj začne kozole in hlev prodajati, hišo po-dirati, pobere cigle iz strehe, po hosti in po pun-garti drevje posekuje in z besedo vse, kaj je pre-maklivo alj se ne proda in razkuje grunt in hišo napravi tako, da obropani nema nobene vrednosti več.
Takšni hudobnež se še potem pa povsod hvali, kako je naredil, da je temu , ki ga je začel mar-trati, dobro fige pokazal.
Ali pri jatejli, je to pravica f Gotovo ne in kdor tako počenja, že sam sebe sodi in gotovo čez kratko ali dalje se takšno delovanje maščuje nad tem, kateri ga stori.
Pa tudi prelomnjenja postave se tak krivičnež vdeleži, kajti od tega trenutka, ko dolžnik šuldbrif podpiše in grunt in hišo zastavi, ja ni več prost lastnik zastave , ampak mora pomisliti, da posojalee njemu je na up vrednosti tega, denar izročil in dal.
Zatoraj se ni čuditi, da zaupanje ali kredit po deželi vpeha in da vsak, kateri kake goldinarje prihrani , rajši jih brez činža v žepu derži ali pa v hranilnico položi, kakor da bi si s tem, da posojilo da, sovraštvo in zgubo na vrat obesil.
Med tem pa povem, da so še tudi poštenjaki kateri, če jim se posojilo da, gledajo na to, da se tudi poveme in najdejo se še ljudje, pri katerih namesto šuldbrifa in intabulirenge velja, da roko poda in pravi: „mož beseda!*
Bog daj dosti takih in malo onih.
Pristavi se pa opomba temii, če prijatli vidite, da med vam kakšen zanikernik , zgorej dokazano krivičnost počenjati začne, kaj hitro zavedenje pri c. k. sodniji napravite, ino zadovolji se gotovo, da se takemu delu cilj in konec stori.
Kmetom v poduk.
Kmetje med sabo po navadi ne govorijo prav prijazno in priljudno, ter se poslužijo nar večkrat med saboj besedi, ktere bi drugim izobraženim ljudem bile razžaljenje. Osel, bik in tako dalje to je nevadno v kmetskih pogovorih, in z besedami goljufati, krasti, in takih besedi več, s temi tudi ne varčujejo.
Kazna postava pa je za vse ednaka, za kmeta in mestjana, za izobraženega olikanega in neolikanega kmeta. Nevarnost zapasti ti postavi pa je kmetu večja, kakor olikanemu . kmet je navajen od mladosti govoriti, kakor misli, taki izrazi so mu že navadni od mladih let. olikanemu pa se večidel izkradejo iz ust, ko je navadno jezen. Misliti bi bilo toraj da kmet, kmetu ne zameri, če mu je rekel tako besedo, ktere so navadne pri kmetih. Pa žalibog ni to tako, vidimo dan na dan ravno nasprotno. Kmetje letajo zavoljo takih besedi, ktere gotovo ne kratijo nobenemn časti, ker so navadne, k sodnijam, zavoljo častnega razža-ljenja tožiti, drenjajo se pri sodnijah tožilci in toženci, in priče, pričkajo se, kričijo in razžaljujejo tu v reanici eden druzega. Kakošna pričkanja ali pravde pa ao to P A. je rekel da je B. oael, C. pravi, da je D. goljufal pri kupovanji konja, X. pravi, da je prisegel Z. po krivem. Vreme je krasno in kaže kmetom iti kositi seno, ali pa kaj druzega delati na polji, pa mesto delati doma, drenjajo se pri sodniji za roč, ki ni piškovega oreha vredna. Nar večja škoda pa je pričam. Kogar pokliče Bodnija za pričo, mora priti, če ne, plača kazen, vsa najvažnejša dela mora pustiti doma neopravljena, in ne dobi za svoje pričevanje, pri katerem je zamndil največkrat cel dan. čisto nič, če ni doma dalje, kakor miljo od sodnije; če je pa dalje doma dobi ravno toliko, da si more kupiti o poldne v mestu kaj gorkega. Kje pa dobi kaj za zgubljeni čas, sodnija ga pokliče ob devetih zjutraj, pride pa morda na versto ob dveh ali treh popoldne. Kdo mu poverne zamujeni čas , če je bil klican za pričo, da je kmet kmetu povedal kako krepko besedo, ktere so pri njih v navadi, doma pa je zamudil vse delo, ali morda moral je najeti delavca, da se je zgodilo potrebno in neod-lagljivo kmetijsko opravilo. In zakaj je zamudil vse to, zakaj ima škodo P Navadno so taki kmetje ki letajo za vsako besedo k sodniji postopači, ki kradejo našemu ljubemu Bogu dan, svojim sosedom pa dragi čas, kterega bi radi boljše obernili. Druge kmete pa šuntajo taki, kterm dela manjka in bi radi zaslužili za slab svet nekoliko krajcaijev.
Dopisi.
Iz Harenberg!. (Kakonajsematerni jezik ljnbi in gojiP Mnogokrat se nam vrine to prašanje, pa le malokrat dobimo pravi
Grospodarstyena priloga.
Priložena od štaj. kmetijske družbe 10. štev. „Km. prijatelja".
L. 1882.	3. decembra.	Štev. 3.
Oznanilo.
Kakor uradbona poročila kažejo, prenehala je goveja koga na Hrovatakem, samo t Mitrovačkem okraji ie jo imajo. Vsled tega dovolim vvažanje
S>ved in govejskih pridelkov iz okrajev: Gospič, gulin, Petrinja, Kostajnica, Gradiška in iz ostale Hrvatske. Veudar prepoved ie velja za dovažanje i« okrajev: Mitrovica. Županje, Ruma, Vukovar, Brod in Petervaradin. Vvažati pa se sme le po ieleznici nad Breiice proti potnim listom živinskim in drugim spričalom itd., o katerih je ^ovor bil zadnjič. (Glej „Gospodarstveno prilogo od 5. in 19. novembra t. L)
V Q rade i dne 6. nov. 1882.
C. k. štajerska namestnija : Km «rnlerf.
Zoper škodljive povodnji.
Povodnji na Tirolskem in Koroikem so neizrečeno veliko škode naredile. Da se podobnim nesrečam na Štajerskem kolikor mogo:e v okom prihaja, zaukazala je e. k. namestnija vsem glavarstvom sledeče:
Uie to kar se o nesrečah vsled povodenj poroča iz Tirolskeg;a in Koroškega, je napotilo marsikaterega uradnika javne uprave poizvedavati po uzrokih tolikim nezgodam. Gotovo je tudi marsikateremu na misli prišlo, morebiti pa čezmerno izcrpivanje gozdov in njihovih pridelkov, dalje močno zanemarjanje vseh pripravkov zoper povodnji tudi pri nas žuga s podobnimi nesrečami.
Vse, kar bi se imelo tukaj storiti, se ne da lehko v kratkem dopisu navesti. Toda mislim, da je dolžnost vsem uradnikom javne uprave, da vsak v svojem področji skuša to delovati, da so vse opusti, kar bi utegnilo nesrečo pomnoiiti, a tudi stori, kar je mogoče, da je dovolj pripravkov zoper nesrečo pri rokah, kedar je treba.
Zaukazujem tedaj, da se strogo izvršujejo določbe sedaj veljavne gozdarske postave pa postave zadevajoče vodno policijo.
Gozdarska postava od 31. decembra 1852 daje
Clitičnim oblastim mnogo prilik po dolžnosti skr-ti, da se gozdi ohranijo. Kajti priznava se, da so gozdi ne samo koristni gospodarstvu in zdravju, ampak da so tudi močna bramba nasproti nalivom in ploham. Zlasti se opozoruje na §§ 2, 3 in 4
omenjene postave , ki veljajo posebno planinskim krajem , pa na § 19, ki določuje kazni, katerih smejo uradniki nalagati, če se kdo zoper postavine zaukaze pregreši. —
Vendar pa kar se nesrečam vsem in v kratkem času s pomočjo gozdarske postave ne more v okom priti, zato treba je še na druge pomočke paziti. Opozorujemo tedaj okrajna glavarstva, naj pazijo na to, da bodo se struge hudournikom, potokom in vodam trebile. To je potreba zlasti po vsakej povodnji, ko se v struge zapše blodovja, kamenja, tudi je skrbeti, da ne bode v vodo segajoče drevje vodenega toka zadržavalo. V planinah morajo se prebivalci opominjati, da si hudournike pametno zajezijo. Vendar jezovje ne smejo biti preveliki, kajti če se za njimi nabere veliko vode in ta utrga jez, je nesreča potem veliko hujša.
Zlasti pa naj okrajna glavarstva s potrebnimi opomini in poduki uplivajo na župane in druge imenitnejše osebe po srenjah ter jim naj dokazujejo potrebo, kako zamore vsak pripomagati, da se izvršujejo postavine določbe na korist in blagor vsemu prebivalstvu.
Kaj ima kmetovalec storiti drugo polovico novembra.
Dokler je mogoče, nadaljuje se delo pod milim nebom: praiijo njive, vozijo gnoj, ga trosijo in če je časa dovolj, tudi pod brazdo spravljajo. Takšnemu delu stori le trden mraz ali sneg konec. Izvoženi in navoženi gnoj ne smemo dolgo ležati pustiti. Bolje storimo , če ga precej damo raztrositi tudi, če ga ni mogoče hitro podorati. Kajti drugače nam gnoj preveč izluži dež. Kder je gnoj stal, je zemlja pregnojena. Tudi se pozgubi preveč amonjaka, kar se pri raztrošenem gnoji ne godi v tolikej meri. Tudi travnikom gnojijo sedaj in jih napajajo. Kder je težka ilovica in močvirnata zemlja, ondi kaže stolčenega apna natrositi; trava potem zraste veliko lepša in Imljša.
Po njivah je treba potegnoti grabnov , da se dežnica in snežnica hitro odceja; stari grabni pa se naj popravijo, da zopet vlečejo.
Razumen kmetovalec najde ob vsakem času in viemdnu dela pri svojem gospodarstvu. Če mu ni dano zaradi vremena delati na njivah in travnikih pa popravlja doma okolo hrama,
kar se da: steze podvaža s prodom, kar je velike vrednosti. Dobro steze lajšavajo vožnje uprežnej živini, na vozove je mogoče več naložiti, delo gre hitreje od rok, vozovi in vprežene sprave menje trpijo. Tudi je okolo hrama, po dvorišči mnogo snažiti in trebiti; ploti 30 lehko sedaj popravljajo in zapuščeni vrti uredijo. Živini se tudi lehko dela najde: treba je drv in stelje dovažati in prsti za kompost. Kdor ne misli Bpomladi kaj staviti, tudi lehko marsikatero vožnjo sedaj opravi brez velike skrbi.
Po nekod še mlatijo, drugod delajo predivo, snažijo zrnje, ga premešavajo v žitnicah, krompir, korenje, repo odbirajo v kletih in repnicah. Zoper zimski mraz je treba takšne pridelke dobro zavarovati o pravem času.
Kdor zamore, naj kupi gipsa in ga trosi na gnojišča pa tudi na gnoj v hlevih. To zabrani, da amonjak ne odhaja pa tudi smrad odpravlja; zrak v hlevih ostane čist in zdrav.
Pitavnoj živini se mora dobro streči, da se hitro debeli. Lepega snaga, dobra stelja in mir veliko pripomagajo. Krma pa se polaga v malem pa večkrat. Tako žival vselej rada žre. Hitreje udebelijo živino , če jej kaj koruze , prg , sladmh cim itd. privoščijo. To ne stane veliko pa znatno koristi.
Wilhelm.
Poročilo o delovanji centralnega odbora.
Centralni odbor kmetijske družbe štajerske zboroval je dne 0. novembra t. 1. Iz ova seje poročamo sledeče :
1.	Za grof Meranovo in nadvojvoda Jovanovo ustanovo štajerskemu kmetijstvu v korist priredilo se je ustanovno pismo. Sklene se toraj poprositi, da grof Heranova rodbina pa visoka vlada pritrdi.
2.	Grof Falkenhayn, minister poljedeljstva, se je pismeno zahvalil centralnemu odboru, da je ta v pismu do dunajskega mestnega svetovalstva krepko pobijal ugovore zoper vladin črtež novega reda na živinskem tržišči dunajskem.
3.	Visoka c. k. namestnija se prosi, naj z ozirom na uže uloženo prošnjo od 7. novembra 1881 pozove strokovnjakov, ki bodo premišljevali in pretresovali, kako bi se dali osnovati zavodi v lavarovanje poljskih pridelkov zoper točo, in domače živine zoper razne nezgode.
4.	Baron Karol plem. Berg je nasveteval, naj bi se kakor na Ogerskem tudi pri nas na Štajerskem osnovala vzrejališča bikov, ker je teh še vedno premalo. Sklene se naložiti tajniku, da o tej velevažnej reči več poizvč, zlasti pa kakšne skušnje imajo uže na Ogerskem.
5.	G. Pairhuber, podpredsednik kmetijskej družbi, poroča o načelih, po katerih bi se naj
prcnaredila postava (red) za posle (dekle in hlapce). Odbor mu pritrdi, vendar sklene naj gospod Pair-huberjev črtež pregleda odsek 7 mož, namreč gospodje : Pairhuber , dr. Fürst, P. Prah , baron plem. Berg, K. Schnetz, AL Werk in Karol Haupt. Viničarski red pride pozneje na vrsto, ker dotične podružnice in vinorejska društva še niso doposlala svojih poročil.
6.	C. k. namestniji se pošlje prošnja, naj pouzroči, da zanaprej ne bodo delali davkarski ekRekutorji tolikih stroškov, kakor sedaj.
7.	Gospoda profesor Wilhelm in Schmirger sta poročala o tem, kar je državno železniško svotovalstvo sklcnolo zastran tarif na železnicah.
8.	Na prizadevanje podružnice: okolica graška, gre prošnja do deželnega odbora, naj se vsem posestnikom, ki so letos bike na dr.ižbi kupili od kmetijske družbe, podeli licencija, da jih smejo za pleme rabiti.
Novi somenjski red za centralno govejo trži Ste dunajsko.
Mnogo nahaja se ljudij, ki mislijo, da so avstrijsko-ogerske dežele prerevne in preslabe, da bi Dunajčanom dovolj klavne živine goveje dova-žali, odkar je meja zaperta ruskim in ramenskim govedom , to pa zavoljo goveje kuge, katero smo poprej od ondot dobivali. Tožijo, da se premalo goveje živine sedaj postavlja na govejo tržišče dunajsko.
Slednje utegne biti resnično. Vendar uzroki ne tičijo v postavi, ki zabranjuje vvažanje ruskih in ramenskih goved, ampak v zelo drugih razmerah. No, in te razmere so takšne, ki branijo avstrijsko - ogerskim gospodarjem z lepa prodreti in priti na dunajsko tržišče. Preveč nepoklicanih ljudij in njih dobičkaželnost meša in postavlja se zmes, ki gleda le na svoj žep in dobiček. Na dunajsko tržišče je se drzno vrinolo mnogo mešetarjev, ki so vzeli v roke vso kupčijo z govejo živino. Vsled tega meščani dobivajo n. pr. govedino po ceni, katere niso nastavili govedorejci, ampak dobičkaželni dunajski mešetarji. Meščani plačujejo meso drago ali stradajo. Kmetovalci pa prodavajo goveda slabo ali morajo doma imeti. Tako imajo mešetarji dunajski v kleščih meščane in kmetovalce. Zavoljo tega morajo meščani govedino drago plačevati, kmetovalci pa goveda po slabej ceni predavati, da mešetar dunajski temveč dobička v svoj globoki žep vtakne. No, in temu na dve strani pogubnemu mešetarstvu
Erizadeva si ministerstvo v okom priti. Ono oče moč samopridi ;jn mešetarjem zlomiti in tako pomagati meščanom do ceneje govedine, kmetovalcem pa do boljše plače za prodana goveda.
Zato pozdravljamo z velikim veseljem, da je visoka c, k. vlada z oziram na postavo od 29. februarja 1880 začela mestom predpisovati in zaukazovati, kako se ima goditi zanaprej na govejskih tržiščih.
Zlasti za mesto dunajsko je izdalo nedavno poseben tržni red, nemški: Marktordnung, katerega se ima v prihodnje vsakdo držati. Ta novi tržni red je dober izvrsten. Dosedanja meše-tarska moč je zvečinoma omejena, deloma cel6 uničena.
Novi tržni red, mestnemu svetovalstvu dunajskemu od vlade v pregled predložen zaukazuje najprvlje, da se imajo goveda na tržišče postav ljena predavati živa. Barantati se ima tudi le z ozirom na živo težo. Ko je kupčija sklenjena, postavi se žival na tehtnico ali vago. Navzoč pa ima vselej biti lastnik goveda z mešetarjem vred. Cena se računi po novem meterskem centi (100 Kilo). Kupec dobi uradni iist o teži prodane živali. Na tehtnice ali vage stavijo živali brezplačno.
Ceno nastavlja potem somenjska komisija, to pa vselej z ozirjm na težo živega živinčeta. Če se pa prodajalec in kupec pogajata, koliko procentov se ima ceni odbiti, presojevati se ima to vselej po živej teži. Tista živina, ki se naj-menje 14 ur pr^d sejmi m na tržišče postavi, se spravi v bližnje hleve, nasiti in napoji, potem pa 12 ur tešfa pusti, se ve, ako lastnik ni drugače in razločno zaukazal. Katere živali niso tešče, naznani somenjska komisija z ozna-nilom, ki se na javno desko pribije. Pri takih živinah se sme ceni nekaj procentov odbiti, pri teščih pa ne.
Ta nameravana naprava je velike vrednosti. Kajti do sedaj se je barantalo in kupčevalo samo z ozirom na klavno težo. To so pa pogosto cenili samo z ogledovanjem živali, kder je prodajalec skoro vselej bil na slabšem.
Pogosto so za poskušnjo nekatero žival zaklali, da so izvedeli njeno pravo klavno ceno. Da se človek pri samem cenjenji po pogledu lehko zmoti, to je očivestno in dovolj skušano. Pogosto tedaj se zgodi, da prodajalcu preveč procentov od cene odbijejo. Mesar pa, ki ima mnogo skušenj , se malokedaj zmoti. Predavanje živine po klavnej teži je toraj slabo za prodajalca, a koristno Ie mesarju. Zato je zelo opravičeno, da se ta način predavanja po dunajskem tržišči pre-povi.
Tudi drugi način poizvedeti klavno težo živinčeta, namreč zaklanje enega ali več živin-čet, ni dober in hvalevreden. Zlasti slabo je za prodajalca skoro vselej, če se iz množine iivinčet eno vzame, zakolje, in po tako najdeni klavni teži sklepa na isto težo pri vseh ostalih živalih. Tudi je pri klanji živinčeta mnogo dela in mesarji znajo tukaj marsikaj prekriti in na svoj dobiček prodajalcu na škodo obrnoti.
Zato je hvale vredno, da se tudi ta način odpravi.
(Konec prih.)
Tržne novosti.
V Gradci bil je 2. in 9. novembra na tamoš-nji borzi za zrnje in moko večji tržni den ali sejem. Cena je sprva malo pritegnila in pri tem ostala, čeravno se je od ondod poročalo, aa bode kmalu padala.
Zastran kupčije s sadjem pa je objavljenih mnogo poročil. Tako beremo v poročili iz An-gerja v Nemškem, da so ondi dobili veliko sadja ter ga marljivo prodavajo; moštne gruške 7—8 gold., jabelka navadno 10—12 fl., mošanceljne pa 16—18 fl. štrtinjak. Mošanceljni bodo pa gotovo še dražeji, kajti lepi so letos, kakor še malokedaj
Jednako ugodno je čuti iz Gleisdorfa. Tam se mudi sedaj 70 tržcev, ki jabelka nakupujejo ter jih pošilja o daleč na Nemško in Švico: Samo moštnega sadja naložili in odpeljali so 200 vaga-nov. Mošanceljnov imajo kmetje lepih in veliko pa jih ne dajo z rok, ter pričakujejo še večje cene. Sedaj proda tu pa tam kateri po 22—26 fl. štrtinjak. V Spielfeldu plačujejo lepša jabelka 20 fl. za štrtinjak. Na železniški štaciji Wildon so ove dni vagon napolnili z lepimi mošanceljni ter jih odpeljali daleč v Nemčijo v mesto Kiel na Holsteinskem.
Zastran vina in vinske cene peročajo iz Spielfelda sledeče: novo vino Kranciko velja hektoliter 6 fl. 97 kr., Tremmelberger 1:2 fl., Kapelšak (pri Radgoni) 13 fl. 38 kr., lanski Kapelšak pa 18 fl. 36 kr. »se brez posode.
Od Dravinje poročajo pa tako: vinska trgatev se je letos pri nas obnesla v vsakem obziru slabo: spomladanski mraz, toča, smod in preobilno deževje nam je to zakrivilo. Vina so toraj dobili veliko menje, nekateri le polovico od lani. Boljše je nekoliko pa ne veliko. Cena je Blaba uže zaradi tega, namreč 35—15 fl. štrtinjak, pa še za ovo troho nihče ne vpraša, ker se preveč oger-skega vina dovaža.
Zrnja so v Gradec pripeljali zadnji čas 2106 meterskik centov, največ iz Ogerskega, namreč 2283 meterskih centov. Sena in slame pa so pretečem teden menje pripeljali. Toda cena je ostala prejšnja; sena je bilo 523, slame pa 240 meterkih centov.
Živine so postavili na tržišče 326 volov, 47 bikov, 329 krav, 478 telet, 1069 svinj, 9 glav drobnice in 2 konja. Na Dunaj so prodali 70 volov, 22 bikov, 113 krav, v Maribor 8 volov. Cena od 100 kilo žive teže bila je volom 25—30 fl. Krave mlekarice so veljale 48—88 fl.
Iz Dunaja se poroča sledeče od 4.—10. novembra, govedina 50 kilo velja 30 fl. Predivo moravsko neskodljano 30—68 fl., skodljano 70—
80 fl., poljsko prvo 15—19 fl., drugo 20—30 H. Konopnina apatinska 15—18 fl., poljska neskod-Ijaoa 20—32 fl., skodljana 41—57 fl. Zatiški hmelj 260—270 fl., ošavski hmelj 210—200 fl. Deteljno seme 33 fl. Lucerna 28 fl. 50 kilo. Repno olje 18 fl., laneno 20 8., žmavec 42 fl., slanina porojena 38 fl., maslo 53 fl., strd 18 fl., žolti vosek 62 fl. za 50 kilo.
Dne 13. novembra bil je velik tržni den na dunajskem tržiščL Volov so prignali 2801, od teh je bilo 2599 v hlevih spitanih, 202 pa so prignali s pašnikov. Cena je poskočila, po-prek za '/s fl- pri meterskem centu. Tržilo se je živahno in so lastniki lehko in dobro prodali vse. Cena je bila volom 58—65'/, fl., bikom 49 — 53 fl., kravam 54 — 58 fl. od meterskega conta.
Iz Zatiža poročajo, da je hmelj dražji 240—260 fl. Ošavski hmelj velja tam 220—230 gld. za 50 kilo.
Dopisi.
Od sv. Jurija pri južni železnici. Dne
15. oktobra t L zbralo se je v našem šolskem poslopji mnogo ljudij, ki so ukaželno poslušali, kar jim je sedanji vodja sadje- in vinorejske šole v Mariboru, g. Kaiman, govoril in razlagal o sadjerejstvu. Pokazali so mu tudi več sadnih sort, katerim pravo ime jim je g. Kaiman potem povedal. Radostni smemo reči, da imamo tukaj prekrasen sad od najizvrstnejših jabelčnih sort. Pomagovalo k tolikemu uspehu je mnogo vrlih mož. Naveden pa bodi g. dr. Haffner, eden najpridnejših sadjerejcev v srednjem Štajerskem. Veseli nas tudi videti, kako se naši ljudje čedalje bolj zanimajo za sadjerej-stvo. Želeti mu je vstrajnosti in uspeha mu ne more zmanjkati. Centralnemu odboru kmetijske družbe stajerke pa izrekamo najboljšo zahvalo za podporo, katere blage volje deli vsakej stroki našega kmetijstva.	Dr. Ipavic.
h Laškega, 8. novembra 1882. Kakor augusta in septembra, padalo je tudi meseca oktobra mnogo deža, zlasti v drugej polovici. Večkrat so bile povodnji ter je 2:'. oktobra Savinja kipela čez obrežje, vendar ne povsod, ampak le v nižnjih legah. Škode ni bilo znatne. Snega pa je v planinah mnoga palo, časih do 1500 metrov v nižave. Vkljub temu ni bilo zime in ko se je 31. oktobra zvedrilo, ni pritisnila slana. Trgatev po vinogradih re pa je vršila vseskozi ob slabem vremenu, in tudi zimska seja-tev se je močno zakasnila. Listje ne pada rado s dreves in so toraj ljudje tudi zavoljo stelje v zadregah. Repa in korenje pa je kaj lepo. Lan je zima poškodovala in so pridelki le srednji, konoplje pe so se vrlo obnesle.
Jan. Kastelic.
(O. d r. K1 i n g a n) je od deželnega odbora imenovan za vodjo podkovskej šoli, ki se začne 1. januarja 1883.
(Podružnica Sevniška) je 19. L m. v gostilni g. Smrckarjevej zborovala.
(Podkovska šola) v Gradci začne svoj prvi (imesečni kurz 2. januarja 1883. Deželni odbor je razpisal 10 štipendij k 50 fl. in zraven teh še 15 štipendij, katere so okrajni zastopni ustanovili n. pr. Brežiški, Kozjanski, Laški, Rad-
SonskL Prošnje se vlagajo pri deželnem odboru o 1. decembra t 1.
(Lepe Tirolske goveje živine) je sedaj vsled grozne nesreče po povodnji mnogo na prodaj. Kdor si je hoče omisliti, naj se poda v Bruneck , Welsberg , Sillian in Lienz ob koroško - tirolskej železnici. Tam poizve pri županih več. Ljudje nimajo krme in so prisiljeni živino prodati.
(Koledar za k m e t o v al c e) zlasti štajerske izdal je tajnik kmetijske družbe štajerske, g. Fr. Müler. Malokateri koledar ima v sebi toliko zanimivega in podučljivega, ki bi zlasti štajerskim razmeram bilo primerno, kakor ravno ta koledar. Cena mu je 60 kr. Založil ga je Leykam - Josefsthal v Gradci. Naslov: Neuer Landwirthschaftlicher Kalender für Steiermark.
(Sadjerejako društvo) osnovali so vrli domoljubi na slovenskem Štajerskem pri sv. Juriji na južnej železnici. Duša mu je slavni g. Dr. Ipavic! Bog ga živi!
(Sej mL) 24. novembra sv. Marjeta na Pesnici, 25. nov. Loče, sv. Jurij pri Celji, Ka-niža, Ptuj , Wildon, 27. nov. Gnas. 30. novembra Gradec, sv. Andraž v Slov. goricah, Celje, Rogatec, Strass, Veržej , Bizelsko, Svičina, 1. decembra Lučane, 4. decembra sv. Barbara v Halozah, na Polji, Konjice, Maribor, Planina, Zeleni travnik.
Tižna cena. '
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	s C J h		S		g 1 v	S a o		8 1 H		0 1	■3 ■Z
	fl.	kr.	fl.	kr.	IL kr	fl.	kr.	fl.	kr	fl.! kr.	fl-jkr.
Celje . . . Maribor . . P*) . . . . Gradec . . . Celovec . . Ljubljana . Ormoi . . .	» 7 7 7 8 8 9 10 9	40 30 50 75 10 40	7 4 5 S < s 7 7 7	32 48 40 «0 32 87	570 480 4,90 400 5 — 457 5|70 862 9 60	3 3 3 3 3 a s fl fl	98 18 10 40 »0 20 98 25	6 4 i 4 6 • 6 8 «	45 82 60 60 50 80 45 82 10	5!60 450 6 — 5 — 5 — 423 560 885 682	650 4'85 £ 618 650 — 20 630
Prilaga iUjerii» kmetijska draiba.
odgovor, ker smo dandanes za različne predmete tako vneti, da ie sato največkrat krivo sodimo in tako resnice ne govorimo. Svoj materni jezik gojiti in ga ljubiti smo dolini, kajti na ta način dospemo do one stopne, na kojo drugi narodi s spoštovanjem trejo. Je pa morebiti s tem rečeno, da bi morali druge jezike zaničevati f Prava pamet nam pravi, dia ne. Kaj bi dosegli narodi, ki imajo skupno domovino, ko bi eden druzega zani-čevaje prezirali f Ali ne bi na ta na in lastne domovine uničili, za kojo bi morali v prvi vrsti skrbeti in kojo bi morali tudi na vso moč podpirati. Narodi, ki se ne pogajajo in ne razumejo, ie vredni niso, da bi jim država pred sovrainikom pomoč in zavetje dala. Tukaj ne bomo govorili o narodnem prepiru, ki im i ilahne namene; kajti ta je za driavo , v koji je več narodov drnženih zelo koristen, ker se po njem narodi tako rekoč skuiajo, kteri K skupni domovini več koristil. Ako pa narodni prepir nima te podlage, je vselej preklet , ker le narode razdvoji, ter je oni črv, ki driavo uniči. Kaj bi si zamogli lepšega misliti, kakor to, če narodi za svojo driavo tako skrbijo, da ima čast in spoitovanje pred Bvetom f Dolžni smo tedaj svoj materni jezik ljubiti in gojiti, ovači smo izdajalci, za ktere zemlja še prostora imeti ne bi smela; moramo pa tudi tujce kot brate spoštovati , le po takem bo država zamogla zunajnega sovražnika pregnati, naj pride, od kod koli hoče. Na ta način mili domači jezik ljubiti in gojiti, pritem pa druge jezike spoštovati, je naša dolžnost in želimo da bi to tudi v naši mili domovini nam skoraj obilen sad rodilo.
«i« Kitratrn. («a« bci&t unb ju roclcbcm^roecfefoll m a n f c i n e 91 u 11 c r ■ fpradjt lieben unb pflegen? ©ie oft be> fdjäftigt man fid) mit biefer jdjönen grage unb roie feiten gelangt man mol ju einem objeftioen Urteile, roeil heutzutage ba« @emütl) faft eine« jeben oon geroiffen jubjeetioen Qrünben fo febr fdjon oon norn hinein füt einen beftimmten ©egenftnno eingenommen ift, bag fi' ju einem nötigen SHefultnf nid)t gelangen tonnen. Untere SWutterfprad)e lieben unb pflegen ftnb mir ocrpflid)tet; benn babnrd) gelangen roir auf jene Stufe, auf bie bie Wationen mit Sdjlung bilden roetben. 3ft aber bierin ou«gebrücft, bag man auf eine frembe Sprache mit Serachtunq bliden foO ? 3)ie tlare Semunft fagt h'eju ein entfdjiebcne« „9iein." SBa« mürben br.tn '-Golfer, bie oetfehiebenen Stationen angeboren, aber ju einem Staate Bereinigt futb, etrei> (ben, roenn fit gegenteilige Snfeinbungen an ben lag legten? Sßürben fie nicht ben Suin ii)re« eigenen Saterlanbe« &ftbeifüf)re», bag fie oor ben geinben fdjügen unb für beffen ffioljl He in erfter ßienie befolgt fein follen? Nationen, bie fich nid)t oertragen, ftnb gar md)t roürbig, bag ihnen ein Sdjug oon ihrem Staate gerottet roütbe. ŽBir rooHen bahiet nicht o m Wational-Stteit reben, ber eble 3roecfe oetfolgt; benn ein folget ift für einen Staat, in bem mehrere Sationen mohnen, oom gtogen Sottheile, roeil t« einem
foldjen bit Wationen gteiehfam wetteifern, ihrem je-meinfamen Saterlanbe ju nügen. §at bet National-ftreit nicht eine foldje ©runblage, fo ift er jeberjeit fluthroürbig; benn er entjroeit bie Söttet unb ift bähet ber nagenbe JPurm, bet ben betreffeiiben Staat oernid)tet ffia« gibt et benn fd)önere«, al« roenn ade Wationen eine« Staate« in etfter Sinie bafüt fotqen, bag ba« gemeinfame Satetlaab oon anbeten Staaten 9d)tung geniegt! ffiit muffen unfere JHut-terfpradjc pflegen; benn fonft ftnb rotr Serrätbet, füt bie bie Ctbe feinen Saum fjabtn foll; mit muffen aber auch 3lnberfpred)enbe achten unb fie al« Stübet betrachten, bann tann ein iolcher Staat ben äugereu g-einb ju Soben ftrecten, mag er fomtnen roohet et roiU. Stuf jolrfje Seife bie theuere Sprache, bie un« bie SHutter gelehrt, ju lieben ui b ju pflegen, babei aber anbete Sprachen achten, bie« ift bie Sache eine« jeben oernünftigen Šicnjcljen unb möge foldje« auch unferem treueren Saterlanbe balb teichliche flüchte tragen.
Gospodarske stvari!
(Konje kopati.) Konja ohladiti, ga premo iti od kopita do kolenj nikoli ne škoduje, konj se ne prehladi lahko na ta način, ravno tako tudi ne ikodsje konju vmivati mu z roko spodnja dela noge z merilo vodo. Če se pa žene konja v vodo, treba je gledati, da se trebuh hitro ne zmoči, ker to napravlja konjem pogostoma grižo. Vedno je treba skerbeti, da se premočene noge dobro z roko obrišejo, da ne ostane v dlaki preveč vode, da ne od taka polagoma na steljo, kjer stoji konj , in se tako stelja ne premoči, in spaijene mokre stelje konja preveč ne ohladi. Pametno je vrniti in ohladiti konja po nogah , ko pride domu, preden ga denejo v hlev. S tem se doseže, da so konji, kteri so morda letali, še gorki, da se jim blato ni še prisušilo, in če so jim pluča še vroča, da se sprehajajo še nekoliko časa v čistem zraku, preden jih priženejo v hlev, kjer je vedno toplejše in zrak že nezdravejši. Če so kopita ali spodnji del nog umazani, bodisi že mokroblatni ali pa suhi, v hlevu se ne smejo snažiti, ker napravi se hlev mokroten, ali pa se zrak onesnaži s prahom, oboje je konjem škodljivo. Konji se prehladijo nar ložje, če mirno v hlevu stojijo, in se potem z vodo vmi-vajo; toraj svetovati je, konj ne voditi pozneje iz hleva jim vmivati nog, temuč umijejo naj se preden jih denete v hlev, ko pridejo od dela domu.
(Sedaj je čas gnojiti travnike.) Večkrat je že bilo rečeno, da je nar boljše potrositi travnike z gnojem v jeseni; ker pa so travniki v jeseni večidel premočeni. toraj močvirnati, svetovati je čakati mraza, da je gornja zemlja zmer-znena, in kolesa ne delajo škode na travi. Pogosti dei ali sneg po zimi vsa mastna dela iz gnoja v zemljo spravi in ga redno razdeli, zemljasta dela gnoja pridejo tudi na travnik, in se zedinijo z
ojno čemijo, ter rušinjo pomnožijo in pomagajo, tem boljše »eno raste. Nekteri se bojijo, da se močno sprani gnoj t globočino zemlje zgubi, da korenine trave ne pridejo do njim namenenega gnoja, pa po krivici, ker rušinja sama ie obderii ves gnoj, in če ga za/ea uide nekoliko globočeje, ga spravi mokrota pozneje na verh, ko ga trava potrebuje, in tako se gotovo ne zgubi ničesa, kar je rastlinam dostojno. Če pa ni mogoče gnojiti travnikov v jeseni, naj bodisi vzrok kar hoče, svetovati je gnoj napeljati in potrositi, prav rano v začetku spomladi, bolje pa še zadne dni zime, ker vreme spomladi je spremenljivo, večidel že preveč suho, da bi dobil gnoj dovolj mokrote, ktere mu je treba, da se zedini z zemljo in da toraj travo dobro goji.
(Da vino ne plesni (kani.) Da nam vino ne postane plesnjivo (kanasto) se obvaruje na sledeči način. Napolni se ne ravno velik sodeč z plesnjim vinom, vlije se na 100 litrov vina '/, litre dobrega laškega (olivnega) olja, kterega je treba popred dobro zmešati z limoninem sokom. Sod z vinom se potem večkrat in dobro prevali, in se napolni potem sod z vinom do polnega. Če se vino obstoji, zbere se olje na verhu vina, in vzame seboj vse plesnjivost in vse druge dele vina, ktere mu napravljajo navadno slab okus in gnjusen duh. V štiri in dvajset urah je vino čisto ; odpraviti se mora toraj olje, ktero plava na verhu. To se naj ložje napravi, če se nalije prav po lahko po rorčeku (malem trahtarju) sod z vinom in tako izteče olje in vse nesnago, ktere je vzelo olje saboj čez sod, in vino vstane čisto.
(Sadne drevesa si naročite sedaj.) Opominjamo kmetovalce, da naj se ne mudijo naročiti si sadonosnih dreves za prihodnje leto. Dreves zi naročiti zgodaj, ni še nikoli škodovalo. Fervo se jih lahko še dobrih zbere, spomladi pa se že dobijo večidel zbirki, lahko se sedaj tudi še porazvč, kake drevesa so pristojne zemlji, kamor jih mislimo saditi, in kar je nar več vredno, dobijo se sedaj še nar močnajša in nar boljša drevesca. Nadalje se sadijo take drevesca prav ugodno že v jeseni, če pa vreme tega ne dopušča, spravijo se drevesca v kraje, ki so mraza zavarovane. ter te korenine obdajo z zemljo v ktero se morejo saditi spomladi. To pa je močno ugodno dobremu rastenju takih mladih drevesc. Koliko je sadnih vertov, kjer vertnarji drevesca izkopljejo, ali izrujejo še le spomladi, ko gre sok že v gornje dele dreves, take mladike so potem nekoliko dni na poti, in drevesce terpi nar večkrat toliko, da ga z nar večim trudom komaj spravimo, da se prime, raste pa gotovo slabo. Če pa je treba imeti z mladim novosajenim drevescem truda, da se prime, ali pa, da bi vsaj količkaj rastlo, tako drevesce je že od mladosti slabo, toraj tudi pozneje ne donaša dobrega sadu.
Razne stvari!
(Odlikovanje.) Gosp. dr. Valentin Malier, stolni prost in mnogoletni vodja družbe sv. Mohorja odlikovan je z redom železne krone tretje vrste.
(Nore žandarske postaje) dovoljene so za Prugarsko in pri sv. Juiji na Pesnici.
(D e r ž a v n i zbor.) Cesatjevo ročno pisanje skliče deriavni zbor na 5. decembra. V dnevnem redu pene seje je drugo branje postave od vlade pripravljene, ktera ravna o popravljenji in pomno-ženji obertnijskega rčda.
(Seminar v Bozni.) Bozniškl vradni list priobčuje narvišjo sklenitev, da naj se napravi staio-verski seminar (alumnat) za duhovne v škofijah Sarajevo, Mostar in dolni Tuzla, da bi se tam izo-bražili duhovniki za svoj poselj. Ravno tako tudi nam naznani Bozniški vradni lis , imenovanje udov metro-politanskega konzistorja gerike staroverske škofije v Sarajevu.
(Smodnikov magacin razdjan.) Sedemnajstega tega mesca trešilo je v smodnikov magacin v Skutari. Velik pok je bil in cel del mesta jel je goreti. V zadnih dvajset letih se je tam ta nesieča pripetila že trikrat Leta 1874 kriva je bila nesreči Turška nemarnost, ktera je že pregovorna, ker vpeljali so bliskavod (magnet) naravnost v smodnikov magacin. Takrat bilo je vsmert*-nih 100 ljudi.
(Nevesta krajlevekervi.) Trinajstega tega mesca poročena je bila deklica, kteri je bil predjed polslti kralj Sobieski s pomočnikom (kselom), kteri strehe s ploščami krije, v farni cerkvi v .Georgswalde*. Njeni ded grof Jakob Sobieski je prišel leta 1831 v Prago, ko se je polska revolucija že nekoliko umirila, je zapustil svojo domovino. Njogov sin oženil se je z revno deklico nežlahtnega stanu. Teh dveh bila je ta hčerka, ktera si je prislužila svoj vsakdanji kruh s tkanjem s-svojimi rokami v Gersdorferski tkavski fabriki.
(Nar večja terta na zemlji.) V graškem vertu v Hamon-courtu raste terta vsajena leta 1769, Njene veje (smemo tako jih imenovati) imajo dolgost 30 metrov. in donašajo na leto dobrega černega grozdja 30.000 frankov (enako 13.090 goldinaijev) vrednega. Kraljica Viktoria podarila je vžitek te terte princesini Pawel Ramingen.
(Nenavaden blagoslov iz nebes.) V Traiskirchen pri Baden-n na dolno Avstrijanskem je dobila žena revnega malega kmeta (pri nas pol-gruntarja ali kajžerja) 73 let stara Ana T&ubler pretečen teden dvojčike, dva dečka; ktera sta popolnoma zdrava, in je upati da bota živela. Oče Janez Tlubler star je 86 let. Moi in žena, ktera imata neizrečeno veselje, da se jima je pomnoiila družina za dva dečka, nista dobila že trideset let otrok. Starčeka imata še sina 45 let starega, in hčer 38 let staro, ktera ima 18 otrok.
(Nov vinsk sovrstnik.) Iz .Champagne'. se nam poroča, da je tam nastal tertam hujši
sovražnik, kakor tertna uä, to je goba, ki se more viditi samo r mikroskopom (to je perspektiv ki kaže vsako reč več tisočkrat večjo kakor je v resnici) ta goba se vreduje v Pemospore. Ta goba ali plesnivostje že veliko hujša kakor filoksera (tertna uš.)
(Vlada namenja priporočit postave ta domo vje (H eimst&tt engesetz). No-trajno ministerstvo, kmetijsko ali poljedeljsko mini-sterstvo, in vladna namestništva obravnavajo namenjeno postavo, in naj važnejše vprašanje je, kaj se ne sme prodati kmetu, pri eksekucijab od grunta, orodja, in živine. V prihodni seji pa te postave ne bodo predlagali, toraj vam kmetom, kteri ste morda zadolženi za zdaj se ne bo še pomagalo.
(Grozoviti samomor.) V Modl-u v moravskem novem mestu vteknil si je knap (jamni delavec) dinainitno patrono v usta, in jo je zažgal. Celo zgorno truplo mu je patrona raztergala na drobne kosce.
(Stari ljudje.) Pretečeno leto umerlo je na Avstrijanskem okoli 2000 ljudi starih več kot 90 let in več kot 16.000 ljudi starih čez 80 let. 99 let starih je bilo 19 možev in 24 žen, 100 let doseglo je 14 možev in 28 žen, čez sto let starih je bilo 25 možev in 43 žensk. Nar več starih ljudi je bilo ua Tirolskem, Štajerskem v Dalmaciji in na dolnjo Avstrijanskem posebno pa na Dunaju.
(Nemška šola v P i c k e r n d o r f.) To šolo obiskujejo tri in sedemdest otrok, morali so pa nek-terim obiskanje te šole odreči,ker nimajo dovolj prostora.
(Odbor gorno Avstrijanskega kmetskega društva; prosi, da naj bi se odpravil ali vsaj polajšal vžitni davek, in da naj bi se pomanjšale tarife za majhine reči pri železnicah.
(PL Otto Hanteuff-el) nakdajni predsednik pruskega ministerstva umeri je v Berlinu 27. t. m.
(M i r s e n a m pri vsaki priložnosti p r i d g a) posebno takrat, ko je treba dovoljenja večjih stroškov za vojažcino. Resnično stanje pa nam kaže ravno nasproti temu zagotovljenju, da se bližamo vojski. Hoskavski vedomnosti pravi, da je ruska kavalerija tudi v miru v stanju vojske, toraj vedno pripravljena za vsak napad. .Post* nemški časnik pravi, da nam ni varno mimo gledali, če se na Ruskem pripravljajo tako za vojsko.
(Nemška šola.) Slovensko nacijonalni časniki so se sicer na vso moč napenjali dokazati, da je nemška šola v Sevnici, ktero je napravilo šolsko društvo', in gospodje doktor Äusserer in doktor O. Reiser čisto nepotrebna. Kako pa naši umetni in brihtni kmetje poslušajo to pervaško žlobo-dranje, kaže nam nar bolj to, da ima mala Sev-niska šola ie 33 učencev, Za začetek je to gotovo prav pošteno število,
(Ogenj.) Hiša in kmetijska poslopja so pogorela r Gobecu posestniku Janezu Zimmermann. Škode ima ta posestnik tri do štir tisoč goldinarjev, zavarovan pa ni bil, toraj mora terpeti sam vso škodo.
(Z g o r e 1 a) je deklica Jožefa Arlič iz Verneze 26. t. m. pri pastirjih, kteri so zakurili po navadi. Približala se je namreč ognju preveč, zažgala se
ji je obleka, in zgorela je reva tako, da je ni bilo več spoznati.
(Kak.o se na Ruskem godi.) Če bi "am ljubi kmetje ne priporočali vaši pervaki redno Rusko, če bi ne bilo romanja slovanskih pervakov v Moskvo, gotovo bi mi ne izgubili besedice o tem, kar drugi časniki pripovedujejo. Ker se pa vam Rusija vedno priporoča, kakor odrešiteljca Slovanov, čemo vara v kratkem povedati, kako se tam godi. Tlada je prikratils študentom na višjih šolah vse njihove pravice, ktere imajo študentje po vsih deriavah. Zato začeli so se študentje vpirati. celo v carskem mestu Petrogradu , in prišlo je tako dalječ, da so morali priti vojaki raztrositi nemirne čtudente, koliko nadopolnih mladenčev moralo bo zopet iti v Sibirijo ? in zakaj ? Samo zato, ker so se .reder-znili zahtevati pravic, ktere ima vsak deržavljan po celi Evropi, in še ne posebnih pravic, ktere dandanes vživajo študentje na višjih šolah po celem izobraženem svetu. Ce se godi študentom kakor olikanim tako slabo, kako pa se ravna z revnim kmetom, kteri ne pozna postav. Toraj pozor I ne poslušajte romarjev, ki hodijo v Moskvo iskati svoje časti in svoje koristi, vas pa bi radi spravili pod rusko palico. V naši močni in mogočni Avstriji vam se godi vedno bolje kakor na Ruskem, kjer vam bi korporal vedno s palico žugal. Kake goljufije se godč tam, tega danes vam ne bomo pripovedovali, ker nimamo prostora, pa toliko ram povemo danes, da se tam dar. sa dan zve!, da so naj višji in naj nižji vradniki goljufi, ker časopisi nam peročajo vedno, tu so goljufali vlado za toliko, tam pa za toliko miljonov. Kje in koliko, čemo vara poročati prihodnič.
J»-*-*-*-

Selite-rr.
Naznanjam vdano da sem se preselil danes ter prestavil
lekarnico „Marija pomaj"
(Apotheke rar „Maria Hilf")
iz Kartinove hiše na velikem tergu v svojo lastno hišo koj nasproti (popret
Krancova hišs) in prosim vse, da mi ' ohranijo še naprej svojo zaupanje. Spoštovaje
J. Kupferschmidt.
tr


Koristne ročne lampe
za petrolej
iz Tlltegr* železa, z m.g«1 r\ g«u»t1 m Trertl-
lom (šravfom), prav dolgo terpi. če se preverne petrolij ne izteče, in gori naj se poloti na kako stran je li mogoče, za rabo v hiši, t kleti, v hleva, v fabrikah, in v delavnicah sposobne.
Lampe iz vlitega ieleza za kltape (Grubenlampe)
za olje ali mešanco i oljem in petrolijem, pri kten tudi ne more nič iiteči priporoča po ceni za eno 2 gld. 50 kr.. za dvanajst (dncent) 25 gld. iz zaloge, da se denar odrajta pri
poiü ali žeiemici, Arnold Adamy,
u Dunaja (Wi» IV. Htmilihlgasu 20).
Prospekte in mnogorerstna priporočila pošilja brei poštnine (franco.)
Zajčje lEOŽO frišne ali suhe perve baže (I. Qualität), OTTČjo
Trolno kolikor jo je kupuje; nar novejie in lepše melirane
od SO fer. višje, terde in mehke
KLOBUKE
od i fl. 90 kr.,
lepe tioHe p mili leta 1883,
klobučarske čevlje
prodaja cenejši kakor povsod, in preakerbi vse poprave	is—8
C.WOLFvCEUI
Železniške ulice 161. >0000000000000000*
Važno za gospodinje!
Ne mislite, da boljšo
in boljši kup dobite, ie jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Terata kupite, kot pri nas.
Mi dva prodajava littVO kib po goldinarji in višje; Kilo za goldinar in 20 kr. pndajava prav dobro In lepo dišečo. Tudi _
• čaj (T2a.ee)
prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in višje, akoravno je davk večji. 5 kilo in več skupaj po pošti pošiljava še cenejši.
Walland in Pellö,
v CeUu,
na velkem trgu in v poštni ulici.
JANEZ JELENC
▼ Ceyi,
poštne ulice hišna Štsvllka 28
priporoča se za kupovanje neobdelanih kož, in sicer: od kune, lisic, vider, dihurjev, divjih maček, od zajcev, domačih zajcev in jazbecev, plačuje jih 15-3 po najviši ceni.
Gnojni gips
ki ima 97°/, kristaliziranega ivepljenokislega apna, ki je za polja, kterim apna manjka prav dober, in za detelo, za travnike, za hleve nastilati in posipati .gnoj, tndi ga je dobro mešati ined gnojnico, ta gips prav po ceni prodaja
Betrietisleitnni te Torderbrfihler Gm-Bcribaiies
Post: MSdling, SBdbahn. jp
Iidajatclj in odgovorni urednik Dr. Edvard Olantscbnigg. — Založba in tisk Janez Rakusch-. t Celju.