DOLENJSKI GOZDAR
Glasilo Gozdnega gospodarstva Novo mesto
Št. 1
Leto IX. 1972








DOLENJSKI GOZDAR
GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
Novo mesto, julij 1972
Številka 1	Letnik IX.
IZDAJATELJ; DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
UREJA UREDNIŠKI ODBOR; urednik ing, Jože Petrič in člani Markovič Prane, Palkner ing. Jože, Piškur ing. Jernej, Klančičar ing. Slavko, Vidervol ing. Jože in Hočevar ing. Tone
VSEBINA
Stran
1.	Sklepi organov upravljanja	1
2.	Poročilo direktorja na skupn-i- seji
delavskega sveta dne 5. 6. 1972	14
; <t.
3.	Obiskali so nas predstavniki komisije za samoupravljanje in politični sistem
pri občinskem komiteju ZK Novo mesto	19
4.	Nekaj podatkov o realizaciji plana
gojitvenih in varstvenih del v 1. polletju 1972	20
ri. Sindikati so razpravljali o formiranju
TOZD	23
6.	Uspel seminar za gojitveno načrtovanje
na GO Straža	27
7.	Obisk na območju GO Črnomelj je bil
nadvse prijeten	28
8.	Izkoriščanje gozdov v prvem
polletju 1972	29
9.	Medobrabno tekmovanje gozdarjev v šahu,
streljanju in kegljanju	36
10.	Nova tehnclogija dela pri spravilu
lesa	38
11.	Pravilnik o odgovornosti	40
12.	Pravilnik o sociaDni pomoči v delovni	76
organi zaci ji
13.	Tehnična pravila za projektiranje, montažo, oor.\tovanje in vzdrževanje
gozdnih ž.onic	81









SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA
Delavski svet in svet Lastnikov gozdov sta imela 5. junija 1972 svojo prvo skupno sejo. Na seji so člani verificirali mandate, poslušali poročilo direktorja, volili člane v odbore in komisije, sklepaii o finančnem načrtu, o spremembah investicij, o prispevkih občinam in drugih tekočih zadevah.
Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Piškur ing. Jernej, za njegovega namestnika pa Gašperšič Janez.
Za predsednika sveta lastnikov gozdov je bil izvoljen Štrumbelj Martin, za namestnika pa Štefanič Rajko.
Poročilo direktorja je objavljeno v tem glasilu.
V odbore in komisije so izvoljeni naslednji:
I.	Odbor za kadre:
1.	Lapanje Radovan, predsednik
2.	Pavec ing. Vlado, GO Novo mesto
3.	Rade Jože, GO Črnomelj
4.	Puljak Branko, GO Črmošnjice
5.	Bukovec Janez, GO Trebnje
6.	Lukšič Jože, GO Podturn
7.	Mazovec Vera, uprava
8.	Turk Karol, GO Straža
9« Kure ing. Danilo, gradbeni obrat
II.	Odbor za družbeni standard:
V*. '
1.	Fabjan Anton, GO Črnomelj - predsednik
2.	Bajt Mirko, GO Novo mesto
3.	Haler Ernest, GO Črmošnjice
4.	Rom Metod, GO Podturn
5.	Veselič Alojz, GO Trebnje
6.	Rustja Janez, uprava
7.	Serini Alojz, obrat za gozdarsko načrtovanje
8.	Zunič ing. Stane, GO Straža
9.	Mazovec Matija, gradbeni obrat
III.	Odbor za izrekanje ukrepov:
1.	Hočevar ing. Tone, predsednik
2.	Jarc Alojz, GO Podturn
3.	Tesari Angelbert, GO Črnomelj
2
IV.	Odbor za cene;
Predstavniki delovne skupnosti:
1.	ing. Piškur Jernej, GO Straža, predsednik
2.	Povše Prane, GO Novo mesto
3.	Peteh Slavo, GO Črnomelj
Predstavniki lastnikov gozdov
4.	Može Dušan, Dvor
5.	Klinc Ladislav, Gor. Polje
6.	Jarc Alojz, Vrbovec 18
V.	Odbor počitniškega doma Novigrad:
1.	Kovačič Alojz, gradbeni obrat, predsednik
2.	Lukšič Prane, uprava
3.	Stariha Tone, GO Novo mesto
4.	Kobe Miloš, uprava
VI.	Odbor za varstvo pri delu:
1.	Geršič Peter, GO Novo mesto, predsednik
2.	Knez Prane, GO Črmošnjice
3.	Murn Alojz, GO Črnomelj
4.	Petretič Martin, gradbeni obrat
5.	Šmalc Jože, GO Podturn
VII.	Uredniški odbor Dolenjskega gozdarja:
■ i
1.	Markovič Prane, uprava, predsednik
2.	Petrič ing. Jože, uprava
3.	Palkner ing. Jože, GO Trebnje
4.	Piškur ing. Jernej, GO Straža
5.	Klančičar ing. Slavko, GO Podturn
6.	Vidervol ing. Jože, GO Črnomelj
7.	Hočevar ing. Tone, obrat za gozdarsko načrtovanje
VIII.	Komisija za statut:
Predstavniki delovne skupnosti
1.	Belopavlovič ing. Danica, predsednik
2.	Štor ing. Adolf, GO Straža
3.	Povše Prane, GO Novo mesto
4.	Vrlinič Rade, GO Črnomelj
Predstavniki lastnikov gozdov
5.	Kump Prane, Dolenjske Toplice
6.	Štefanič Bajko, Draga tuš 22
7.	Jordan Tone, Draškovec
8.	Gliha Lado, Vel. Loka 16
IX.	Komisija za nagrajevanje;
1.	Gričar Prane, GO Novo mesto, predsednik
2.	Palkner ing. Jože, GO Trebnje
3.	Vraničar Jože, GO Črnomelj
4.	Puljak Branko, GO črmošnjice
5.	Zupančič Marija, uprava
6.	Sepec ing. Tone, obrat za gozdarsko načrtovanje
7.	Štrumbelj Ivan, GO Straža
8.	Kovačič Alojz, gradbeni obrat
9.	Miklič Božo, GO Podturn
X.	Komisija za normative;
1.	Lukšič Jože, GO Podturn, predsednik
2.	Mazovec Matija, gradbeni obrat
3.	Butala Jože, GO Črnomelj
4.	Haler Ernest, GO Črmošnjice
5.	Ban Jože, GO Novo mesto
XI.	Komisija za izdelavo sistemizacije delovnih mest;
1.	Petrič ing. Jože, predsednik
2.	Šebenik Janez, GO Črmošnjice
3.	Pavec ing. Vlado, GO Novo mesto
4.	Berus Jože, GO Podturn
5.	Padovan Ivan, gradbeni obrat
XII.	Komisija za potrditev gozdnogospodarskih načrtov in projektov gozdnih cest
1.	Kalinovič ing. Kade, predsednik
2.	Petrič ing. Jože, uprava
3.	Lukšič Prane, uprava
4.	upravitelj obrata
Nadzorni organ pri gradnji cest je upravitelj obrata iz območja, kjer se cesta gradi.
4
XIII« Komisija za proučevanje organizacije temeljnih enot združenega dela:
Predstavniki delovne skupnosti:
1.	Penca ing. Janez, predsednik
2.	Kraševec Tone, uprava
3.	Fabjan Anton, GO Črnomelj
4.	Petrič ing. Jože, uprava
5.	Markovič Franc, uprava
Predstavniki lastnikov gozdov:
6.	Klinc Ladislav, Gor. Polje
7.	Vidmar Jože, Semič
8.	Kump Franc, Dol. Toplice
9.	Kotar Emil, Vel. Loka 47
10.	Štefanič Rajko, Dragatuš 22
Sveta sta brez bistvenih pripomb potrdila predlog finančnega načrta za leto 1972.
Glavne značilnosti plana: podjetje bo doseglo realizacijo v višini nekaj nad 58 milijonov din. Razlika med stroški in dohodki naj bi znašala nekaj nad 1 milij. din. Stroški gospodarjenja v zasebnem sektorju so večji kot dohodek (režija in biološka amortizacija), zato se bo razlika krila iz dohodka družbenih gozdov. Zagotoviti je treba, plan nam to nalaga, rast standarda zaposlenih delavcev in razširjeno reprodukcijo. Za izpolnitev teh obveznosti pa bo potrebno veliko prizadevanja vseh zaposlenih delavcev in lastnikov gozdov.
Sveta sta soglasno odobrila prispevek za gradnjo šol v novomeški občini v višini 1 5° od izplačanih neto osebnih dohodkov za dobo 7 let. Za ta prispevek se je odločila večina delavcev na referendumu, ki je bil 14. maja 1972.
Nadalje sta sveta brez pripomb sprejela sklep o sprejemu tehničnih pravil za projektiranje, montažo, obratovanje in vzdrževanje gozdnih žičnic. Pravilnik je objavljen v tem glasilu.
Sklepala sta tudi o spremembah investicijskega plana in plana sklada skupno porabe. V tej zvezi sta sprejela naslednje:
Namesto avtobusa za GO Podturn se kupi 4 kombije in sicer 1 za GO Podturn, 1 za GO Črnomelj in 2 za GO Straža ter 3 snežne pluge Poveča se tudi predračun za gradnjo cest Podgrad-Piščali in Miklerji-Štima v višini 183.802,60 din. Povečanje gre zaradi
tega, ker v prvotnem načrtu niso tile upoštevane vse podražitve, ki so nastale do sprejetja teh dopolnitev.
Odbor za družbeni standard je predlagal povečanje sklada za kreditiranje delavcev za gradnjo stanovanj v višini 70.000,00 din. Odbor predlaga, da bi s temi sredstvi kreditirali tiste prosilce, ki se zavezujejo v letošnjem letu dati na razpolago stanovanje gozdnemu gospodarstvu. Ta kredit je ugoden, saj že letošnje leto pridobi gozdno gospodarstvo 4 stanovanja, ki jih nujno potrebuje za svoje delavce. Sveta sta predlog sprejela.
Sveta sta sprejela tudi sklep o razpisu delovnega mesta direktorja, ker mu je potekla štiriletna mandatna doba. V komisijo za razpis so bili imenovani: Šebenik Janez, predsednik, Gričar Prane in Klančičar ing. Slavko - predstavniki delovne skupnosti, Štrumbelj Martin, Glihu Lado in Bukovec Prane, predstavniki lastnikov gozdov.
Nadalje sta ugotovila, da podjetje ni zainteresirano za zamenjavo gozdnih pareul z Murgelj Ano iz Dol. Vrha 20.
Sprejela sta sklep o odprodaji in razhodovanju nekaterih osnovnih sredstev na GO Trebnje. Odobrila sta plačilo potnih stroškov za ekskurzijo, ki jo organizira združenje za računovodski kader. Ekskurzije se udeležita Kraševec in Rustja.
Podjetju Semesadike Mengeš sta odobrila kredit v višini 8 milijonov dinarjev za dobo 10 let. Ta kredit bo podjetje uporabilo za modernizacijo svojega poslovanja.
Na 2. seji 14. julija 1972 sta sveta imenovala direktorja ter razpravljala in sklepala o sistemizaciji novih delovnih mest.
Na predlog komisije za razpis delovnega mesta direktorja sta oba sveta soglasno sprejela sklop, da se za direktorja GG Novo mesto imenuje dosedanji direktor Janez Penca, diplomirani inženir gozdarstva.
Poročilo razpisne komisije za razpis delovnega mesta direktorja gozdnega gospodarstva Novo mesto je podal predsednik komisije Janez Šebenik in sicer:
Tovarišice in tovariši! Razpisna komisija za razpis delovna mesta direktorja gozdnega gospodarstva je v skladu z določbami
69.	in 70. člena statuta podjetja na svoji prvi seji dne 3. junija 1972 sprejela sklep o razpisu delovnega mesta direktorja gozdnega gospodarstva Novo mesto. V razpisu so bili določeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za delovno mesto
6
direktorja gozdnega gospodarstva.
Pogoji so naslednji s
Kandidati morajo imeti poleg splošnih z zakonom določenih pogojev še naslednje pogoje:
da so diplomirani inženirji gozdarstva,
da imajo najmanj 10-letno prakso na odgovornih položajih v gozdarstva in
da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti.
Po preteka razpisnega roka, ki je trajal 15 dni, se je komisija zopet sestala in na seji 6. jalija 1972 agotovila:
1.	da je bil razpis za delovno mesto direktorja gozdnega gospodarstva Novo mesto objavljen v časopisa Delo 10. janija 1972,
2.	da se je na delovno mesto direktorja gozdnega gospodarstva Novo mesto prijavil v razpisanem roka en sam kandidat in sicer diplomirani inženir gozdarstva, dosedanji direktor Janez Penca,
3.	da kandidat izpolnjuje vso po zakona in razpisu določene pogoje.
Na podlagi teh ugotovitev predlaga komisija svetu lastnikov gozdov in delavskemu svetu, da sprejmeta sklep s katerim imenujeta diplomiranega inženirja gozdarstva Janeza Penca za nadaljnja štiri leta za direktorja gozdnega gospodarstva Novo mesto.
Komisija je prepričana, da bo tovariš Janez Penca še naprej tako kot doslej vodil podjetje uspešno, da bo kot doslej gra-u^rj©val vezi medsebojnih odnosov med lastniki gozdov in delovno skupnostjo, med obrati in ljudmi, da bo še naprej zastopal interese dolenjskega gozdarstva, krepil samoupravne odnose, prisluhnil težavam, ki spremljajo življenje lastnikov gozdov in delavcev delovne skupnosti in bil kritičen do vsega tistega, kar je v škodo gozdarstva in ljudi, ki so povezani z gozdom. Tovarišu Ponča Janezu pa komisija želi pri njegovem nadaljnjem dolu mnogo uspehov.
Predsedujoči Štrumbelj Martin obvesti tov. Janeza Penca, da jo bil pravkar imenovan za direktorja in mu zaželi mnogo uspehov pri dolu. Tov. Janez Penca se zahvali za zaupanje in pove:
Tovarišice in tovariši! Zahvaljujem se vam za zaupanje, ki ste mi ga izkazali oh izvolitvi za direktorja še posebno, ker vem, da ni nihče nenadomestljiv. Reelekcija je čas, ko razgiba razmišljanja o direktorju in vpliva tudi na kandidate. Ob takih prilikah se človek sprašuje ali bo zmogel dostojno opravljati dolžnosti, ki jih odgovoren položaj zahteva ali bo začenjal in pospeševal vsa gibanja, ki vplivajo na razvoj podjetja in na dobro počutje vseh, ki sodelujejo s podjetjem. Ko občutim veliko odgovornost tega delovnega mesta in se zavedam, da so moje sposobnosti vse premajhne, da bi vse dolžnosti idealno opravil pa si želim tudi v bodoče vašega sodelovanja in razumevanja.Moja dolžnost jo, da vse vaše vzpodbudo,- misli in kritike uporabim za čim boljše vodenje podjetja. Pri tem želim sodelovanja vseh vas - lastnikov gozdov in članov iz kolektiva. Če bo pri vseh živa težnja delati za razvoj, če bo vsak Član skušal rešiti problem na svojem delovnem mestu, potem sem prepričan, da ne bo veliko problemov in uspeh ne more izostati.
Oprostite, da je moj govor le kratka zahvala in ne referat. Na to se nisem pripravil, zato naj le v nekaj stavkih spregovorim o problemih in položaju.
Smo delovna organizacija, ki po svojem položaju nima možnosti za veliko in skokovito rast kot druga industrijska podjetja. Zato pa je naša naloga, da se poglobimo v proizvodnjo, da delamo bolj intenzivno, strokovno in kvalitetno, za kar pa je potrebno predvsem dvoje: pridnost in izobraževanje na vseh delovnih mestih. Tu mislim na šole, tečaje in seminarje. Glede tega ne smemo zamuditi nobene priložnosti. Treba je razmišljati in iskati novih oblik organizacije in se pripravljati za nove razmere.
Ob razmišljanju o samoupravi v temeljnih organizacijah združenega dela naj nam bodo stalno pred očmi predvsem proizvodnja, odnosi med ljudmi in pravilno nagrajevanje. Naš položaj ni najbolj rožnat. Cene naših proizvodov rastejo počasneje kot pa rastejo stroški. Zato bo vedno težje gospodariti donosno.
Naš razvoj jo začrtan v 10-lotnem gospodarskem načrtu, vendar sodim in upam, da je to minimalni načrt, tisto najmanj, kar moramo napraviti glede gozdnogojitvenih del, gradnje cest, mehanizacijo itd. Pričakujem, da bomo cilj dosegli in presegli.
Zelo pomembno se mi zdi, da dobro sodolujomo z zasebnimi lastniki gozdov. Sodimo, da so zakon, ki velja sedaj in spremembo, ki 30 v pripravi, zadostna in dobra podlaga za uspešno sodelovanje. Vendar sam zakon ne bo dal vsega, če ne bo dobre volje pri vseh.
Ker so odkupne cene eden najbolj odločilnih činiteljev za dobre odnose med lastniki gozdov in podjetjem je nujno, da čim-prej dosežemo povišanje prodajnih cen za les, ki ob splošni dražitvi postajajo relativno vse nižje in nižje zaradi česar je panoga močno oškodovana, če bomo dosegli boljšo prodajo, potem mislim, da bomo to prenesli tudi na odkupne cene in da bomo s tem v veliki meri izboljšali pogoje za čim boljše razumevanje mod obema sektorjema. Moja želja in želja vseh sodelavcev je, da bi se z lastniki gozdov dobro razumeli na poštenih računih tako kot smo se do sedaj.
Ob koncu te zahvale se ponovno priporočam vsem članom ^beh svetov ter sploh vsem delavcem podjetja ter lastnikom gozdov za dobro sodelrvanje v prihodnjih štirih letih.
Oba sveta sta po krajši razpravi sprejela sklep o sistemizaciji novih delovnih mest; vodje službe za organizacijo mehanograf-ske obdelavo podatkov in inštruktorja dislociranega oddelka šole za gozdarje iz Postojne.
Po skupni seji je nadaljeval s sejo delavski svet podjetja, ki je;
Sprejel pravilnik o odgovornosti. Objavljamo ga v tej številki. Sprejel jo tudi pravilnik o socialni pomoči delavcem gozdnega gospodarstva, ki je tudi objavljen v tej številki.
Sprejel je sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normah in sicer za prevoz losa s kamioni, nakladanje in razkladanje kamionov in normative za nakladalce oziroma manipulante.
Reševal je pritožbe zop-r sklep odbora za družbeni standard o zavrnitvi prošenj za posojilo, oziroma prenizek znesek posojila, ki so ga dobili delavci in v tej zvezi naložil odboru za družbeni standard, da o pritožbah ponovno sklepa. Zaradi že razdeljenega razpisanega zneska je delavski svet sprejel sklep o povečanju sklada za kreditiranje v višini 80.000,00 din.
Sprejel je sklep o nakupu gozda od Murn Franca, v površini 2,6612 ha k.o. Cerovec za ceno 6.000,00 din.
Odbor za družbeni standard jo na seji 23. maja razpravljal o dodelitvi stanovanjskih posojil po razpisu za leto 1972. Odbor je v zvezi 3 prednjim sklenil:
Odbor za družbeni standard je pregledal prispele prošnje za stanovanjske kredite po razpisu za loto 1972 in ugotovil, da jo bilo v razpisnem roku vloženih 112 prošenj v skupnem•znesku 2,370.600.- din.	.. -
Pred reševanjem posameznih prošenj je odbor sklenil, da rešuje prošnje po določilih pravilnika.
Prosilcem, ki nimajo urejene dokumentacije, se prošnje zavrnejo in jim krediti no morejo biti odobreni. V zvezi s tem sklepom se ne upoštevajo prošnje sledečih prosilcev;
1.	Žagar Miha, Gor. Karteljevo, p. Mirna peč
2.	Staniša Stanko, Konc 12, p. Stopiče
3.	Hočevar Anton, Ambrus 45
4.	Turk Karel, Podturn 44, p. Dol. Toplice
5.	Kure Pavla, Novo mesto, Mestne njive 11
6.	Zupančič Anton, Podturn 12, Dol. Toplice-
7.	Vidmar Prane, Travni dol, p. Uršna sela
8.	Haler Ernest, Črmošnjico 16, Semič
9.	Kure ing. Jože, Novo mesto, Mestne njive 11
Prosilcem, ki so že prejeli kredit do gornje meje, ki jo določa pravilnik, krediti po tem razpisu niso odobreni. Ti prosilci so:
1.	Piškur ing. Jernej, Gabrovčec 1, p. Krka
2.	Bruner Jože, Doblička gora 6, Črnomelj
3.	Medle Tone, Vol. Brusnice 77
Prosilcema
1.	Fink Antonu, Podturn 38, p. Dol. Toplice in
2.	Starc Alojzu, Grič 1, Črnomelj
kredit ni odobren, ker zaradi kratke delovne dobe pri našem podjetju letos ne prideta v poštev. Delovna doba pri podjetju je pogoj za pridobitev kredita.
Iz sredstev skupne porabe, izločenih iz dohodka po zaključnem računu za leto 1971 ter po pogojih razpisa in pravilnika odbor sklene, da se dodelijo krediti za popravila stanovanjskih hiš naslednjim prosilcem:
Zap, št. Priimek in ime Bivališče Obrat Odobreni Rok
>'	kredit odplačila 1 2 3 4
1.	Gašperšič Janez, Vrhovčova	2	Novo	mesto	6.700.-.	5	let
2.	Turk Jožo, Konc 4, Stopiče	Nov,o	mesto	6.000.-	5	let
3.	Jenič Drago, Podgrad 6, Stopiče Novo mesto 10.000,-	5 let
4.	Lipej Jožo, Cerovi log 38	Novo	mesto	7.600,-	5	let
10
C/3	en	g	—H CJ	CT	en	DC CD CD C— CD DT CO “3 er “5 O —• “3 c				co	g g	“O	C c o X T M CD —1			
¥ o	er ■S	er	Z3 =3	3*r o	¥ o	o 3-	3C- O O UD < O		so ca r w a w o 7T -*• I-+- <	¥ 03	S 5: o ro		0	3	—'O UD C/D C Q_ O	—i			
1		'— *o	f		o	U_i.	%		5.	o —*• O •<	i-—*•			<	—*• o —M		i.			
	2 c/d ■			i	o" D	TD 3	I UD		CD r+-	* CO CO CT" O 	^ —J —1 o_	lO* O	I		—» D UD S * O			
3.	o =3	p pm	TD	“O 2	£	UD			-j. rn o- £/J	—». r-f- —i	O —J.			ro o c/d ro			
—i. i 5-—*•	•-h 03 ■o				<				fi> -i. < 60 O	r-f- © O " S <							
					ro											
6000	2155	co ro £ B		O —J	3900			2100 660 930 50 160		700			—'	—' co CO —O CD CO en en cd cd	Plan	w s	“O DO
															0 ^	S
							>							DO	1 co p	g
5600	-jJ CD 1	ro co 4?* eo		g' CO	CO en ro 4=*			—i	2341 812 252 118	CO ro en	g		—1 —1	en en —1	cd en en en en	S M*		CD --1
																^O
13000	en	6230		1231	g g			g	2500 900 500 200	4030	co ro co ro ro	en cd en cd en cd co o CD CD CD CD CD CD CD			Plan		1
															OO CD r-H 44	S
															“5	D*^ 03	
—j														g	4I< 03	•
ro co 4^	g co	2883		en 4> '	en co				—I co ro 4> ui —• co	co en —* co co ro	3622	96 1260		1923 71 165 107	0) 4J*		4
																O
g g																g
	co en	S		s- co	[620			en CD	1100 70 300	1850		co g	1200 100 250	Dlan	“O CD O 44	“3
															Q_ D*^	en
														DO	er 3	s
OJ					.J,									,	S		g
ro 2-	en en -'•4	ro CD		co co	g —4				—» ro co CO CO CD co cd co frn co	CO co co	-4~		ro co ro ro —j cd	4.		
																m
																s,
3500	en 4^~	I		1	2950			g	2000 600 250	cn CD			. i—i co ro	cd CD CD	. CD	Plan	CD< CD *~3 4J 3 D»x	or
	1														i! *	
cn					en				—i co					DO ro	—j. O	
co co en	S en	3		en co	g CD				cn _p- cd co cd en ro —4 en CD -o	232			134 98	CJ -j.	ro	
														M		
0018	co 4>	1538		S en	6530			co CD	4200 1700 500 100	CO g			S	n CD	CD	Plan	CD< CD	
															3. a	
12232	3569			3569	93 03	CO 4>		ra	4184 3608 1066 333	s co			g CO	DO S. rj	0 ro	
8815	S S	1	eo CD	2618	4000	le -i O CD CD CD		009	1500 1250 300 150	1630	g K CD CD		ro o ^ S CD CD CD CD	Pl an		
															n1 S ro ^	
														S3	o~	
7153	3270	899	ZZl 643Z		3351			Cn co	ro ■—» ro —j —• eo -o. 4> eo en 4> eo co	1593	78 543		CO	4=~ co en co oo cn 45- oo en	M	ro	
S g en	17792	11269	en ro ro co eo ro —•		23120	001 00 L 0901			13400 '5180 '2780 500	8730	500 1400	—»	44» —1	en	eo	co	to O	CD	4	4	W cd	en	en	cd	cd		Plan	en	
															1	
S en s	£ £	6012	ro en	83 22	28226	CO 4>		co co	—• ro eo en O -4 4- CO 4 4 N) W en en —j en	CO ro -4 4>	321 1803		4777 151 555 667	Realu.	X*	
s	S	en eo	—j 4s-	CO	S	CO 4?~		eo	ro	—' —* cd co en —i co co eo co	CO cn	ro en CO 43**		—1 en 4 ro ro en 4 -J	V".		
»
Cr
-11 -
Tabela štev. 5
DOSEŽENE POVPREČNE PRODAJNE CENE DO 30.6.1975
	Enota	Prod.od 1.	I.-30.6.	Plan za leto 1975		Indeks	
	mere	KolIčina	Popreč,	Količina	Popreč. prod.	Kol 1 č.	Popreč.
			prod. cona		cena		Drod. cei
Hlodi iglavcev	m3	11.842	768,65	36.277	700,00		
Drogovi	m3	1.463	743,35	2.595	625,00		
Celuloiinl les iglavcev	m3	907	418,91	5.626	420,00		
Jamski les	m3	387	380,24	3.112	380,00		
Hotke	m3	1.072	553,76	1.522	540,00		
Piloti	m3	97	676,66	1.100	700,00		
SKUPAJ IGLAVCEV :	m3	15.768	717.94	50.232	640.09	31	112
Bukovi hlodi	m3	33.466	591,63	38.904	600,00		
Bukov jamski les - izvoz	m3			1.310	500,00		
Hrastovi hlodi	m3	5.914	1.051,59	6.292	1.000,00		
Hrastov jamski les	m3	235	356,32	409	600,00		
Brestovi hlodi - izvoz	m3	250	793,77	260	800,00		
Javor hlodi FL	m3	4	1.033,91	105	1.000,00		
Javor hlodi za žago	m3	1.797	1.430,72	620	1.400,00		
Hlodi ostalih listavcev	m3	1.297	1.157,64	3.044	800,00		
Jamski les ostalih listavcev	m3	1.574	622,88	583	500,00		
Kostanjevi drogovi	m3	263	623,34	1.070	630,00		
SKUPAJ HLODI LISTAVCEV :	m3	44.800	700.79	52.593	666.93	85	105
Bukova drva - izvoz	prm	15.973	314,85	20.000	280,00		
Bukova drva	prm	1.778	200,30	20.452	185,00		
Drva ostalih listavcev	prm	170	180,00	6.709	165,00		
Tanin	prm	179	169,67	292	170,00		
Cel ul oz a	prm	14.893	259,75	26.269	250,00		
SKUPAJ PROSTORNINSKI LES :	m3	23.400	397.87	' 47.909	357.08	40	111
Obdelani sortimontl							
Tesani trami	m3	1.069	973,30	910	860,00		
Desko iglavcev	m3	886	1.565,60	3.575	1.076,92		
Deske listavcev	m3	262	1.247,88	975	923,07		
Pragi bukovi	m3	294	1.750,09	55	818,82		
Pragi hrastovi	o3	22	2.563,30	55	909,09		
SKUPAJ OBDELANI SORT 1MENT1 :	m3	2.533	1.312.60	5.570	1.010.34	46	130
LESNA MASA SKUPAJ :	m3	87.954	600,00	152.339	559,65	58	107
• aaBHMaBMB«i»MB*«BiaRaseaanacBDaiaaBBa9aBniiSaaB8ia!isanaanBi)Baaaani3aaaRBBSBn8aaO«a narta« aaaaanaaBaaaaaaai
Zap,
št.
Priimek in ime Bivališče Obrat
Odobreni
kredit
Rok
odplačila
5. Sime Anton, Pristava 6, Stopiče		Novo mesto	10.000,-	5	let
6. Brjavec Viktor, Cerovi log	15	Novo mesto	10,000,-	5	let
7. Novak Jože, Gaberje 1, Straža		Straža	12,000.-	5	let
8. Flis Rudolf, V. Lipovec 8		Straža	10.000,-	5	lot
9. Pureber Stane, Meniška vas	5	Straža	10.000,-	5	let
10. Klobčar Franc, Straža 98		Podturn	8.000,-	5	let
11, Đurđević Rade, Srednja vas		črmo š.	8.000,-	5	let
12. Jerman Jakob, Rožanc 7		Črmošnjice	10.000,-	5	let
13. Hrvat Ivan, Ormošnjice		Ormošnjice	10.000,-	5	let
14. Križnik Vinko, Dobindol		ormošnjice	10.000,-	5	let
15. Kordič Momir, Bojanci 8		Črnomelj	7.000,-	5	let
16. Željko Martin, Tribuče l/a		Črnomelj	4.000.-	5	let
17. Vrlinič Simo, Bojanci 27		Črnomelj	7.000,-	5	let
18. Lovšin Milan, Gradac 21		Črnomelj	5.000.-	5	let
19* Cerjanc Leon, Gradac		Črnomelj	5.000.-	5	let
20. Pelc Ivan, Doblička gora 5		Črnomelj	5.000.-	5	let
21, Starc Jože, Grič, Črnomelj		Črnomelj	5.000.-	5	let
22. Nemanič Stane»Metlika,CBS 40a		Črnomelj	6.000.-	5	let
23.	Turk Francka, Konc 4, Stopiče
24.	Moravec Janko, Učakovci 5
25.	Fabjan Mihael, Vel, Rigel 1
26.	Koncilja Ignac, Podturn 41
27.	Tisov Stane, Pristava 23
28.	Gole Anton, Srednja vas 9
29.	Stublar Ivan, Ormošnjice
30.	Goričan Ivan, Srednja vas 4
31.	Petrovčič Franc, Vranoviči 27
32.	Starič ing. Ludvik,Gor.Straža 40 uprava
33.	Povše Franc, Uršna sela 2	gradb.obr.
Skupaj
uprava Črnomelj Pod tum Podturn Novo mesto Crmoši ji c e Ormošnjice Črmošn jice Črnomelj
10.000.-	5	let
7.000,	-	5	let
8.000,	-	5	let
8.000,	-	5	let
5.000,	-	5	let
9.300.-	5	lot
10.000.-	5	let
3.500.-	5	let
7.000,	-	5	let
7.000.-	5	let
7.000.-	5	let
254.100.-
Navcdeni delavci bodo kredite koristili pri DBH Novo mesto, s katero sklenejo kreditno pogodbo in ji predložijo vso potrebno dokumentacijo.
Krediti morajo biti izkoriščeni do 30. 4. 1973 leta.
Kredite lahko koristijo delavci od zaporedno številko 1 do 23 takoj, od zaporedno številko 24 do 33 pa po 10. septembru 1972.
Prosilcem za novogradnjo stanovanjskih hiš, ki imajo urejeno dokumentacijo odbor odobri stanovanjske kredite v višini in pod pogoji, ki so navedeni v sklepu in sicer:
7q-q
' Priimek in ime Bivališče Obrat	Odobren Odplač.
*	_____________________________	kredit	rok
1.	Gačnik Anton, Sela pri Ratežu 8 Novo mesto 15.000,- 20 let
2.	Strajnar Vera,Mala Bučna vas 18 Novo mesto 5.000,- 15 let
Straža	13.000.-	20	let
Straža	10.000.-	20	let
Podturn	lO.OiO.-	20	let
3.	Mihalič Jože, Podhosta 4
4.	Bukovec Karel, G.Mraševo 10
5.	Čibej Milena, Dol.Toplice 125
6.	Miklič Božo, Podturn 34
7.	Šebenik Janez, Črmošnjice
8.	Rom Matija, Grič 18
9.	Muren Alojz, Grič 7
10.	Vidervol ing. Jože, Loka 89
11.	Plaveč Miha, Cesta 10,Vel.Loka
12.	Veselič Alojz, Metlika
13.	Kopar Alojz, Cegelnica 55
14.	Bajt Jožica, Trdinova 5/a
15.	Turk Anton, Podgrad
16.	Cvelbar Leopold, Šmarjeta 49
17.	Novak Franc, Pod.turn 17
18.	Žagar Jože, Podturn 20
19.	Virant Magda, Straža 38
20.	Štor ing. Adolf,Mostne njive
21.	Murn Franc, Vrdun 7
22.	Mavsar Jože,Meniška vas 18
23.	Petruna Branko, Miklerji 1
24.	Tesari Angelbert,Pod smreko 10
25.	Novak Jernej, Blato 7
26.	Kure ing. Danilo, Nad mlini
27.	Bukšič Franc, Gubčeva 15
28.	Kirar Ida, Hrvaški brod 3 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41
29.	Horvatič Drago, Črnomelj
30.	Poteh Stanislav,Pod smreko 6
31.	Berus Jože, Podturn 35
32.	Klančičar ing. Slavko, D. Topi.
33.	Turk Jože, Dolenjske Toplice
34.	Vrhovšok Milan, M. Kozine 19
35.	Bajt Mirko, Trdinova 5/a
36.	Adamič Danijol,Nad mlini 19
37.	Jerčin Alojz, Šmihel 38
38.	Plut Vinko, M. Kozine 23
39.	Čibej Franc,Dol. Toplice 125
40.	Zupančič Bogdan,Dol.Ajdovec 12
41.	Fink Ignac, Podturn 17/a
Podturn	18.000,-	20 let
Črmošnjice	10.000,-	20 let
Črnomelj	12.000.-	20 lot
Črnomelj	4.000.-	20 let
Črnomelj	20.000,-	3000 - 4 1
		17000 - 15 1
Trebnje	15.000.-	20 let
Trebnje	10.000.-	20 let
gradb. obr.10.000,-		20 let
uprava	20.000,-	20 let
Novo m.	20.000,-	20 let
Novo m.	15.000,-	3000 - 4 1
		12000 - 15
Novo m.	10.500.-	15 let
Novo m.	15.800.-	20 let
Straža	9.300.-	15 let
Straža	18.000.-	20 let
Podturn	18.000,-	15 lot
Podturn	21.000.-	20 let
Črnomelj	20.000.-	20 let
Črnomelj	15.000.-	20 let
Trebnje	13.300.-	20 let
gradb.obr.	15.000,-	20 let
uprava	25.000,-	20 let
uprava	20.000.-	2000 - 4 1
		18000 - 20
Črnomelj	6.000,-	15 lot
Črnomelj	15.000.-	15 lot
Podturn	18.000,-	20 let
Podturn	10.000,-	20 lot
Straža	9.000.-	15 let
Novo m.	15.000.-	15 lot
Novo m.	15.000,-	20 let
uprava	15.000,-	3000 - 4 1
	12000 - 15	
gradb.obr.	10.000.-	7000 - 10
		3000 - 4
Novo m.	12.000,-	15 let
Straža	10.000.-	20 let
Stre ža	15.000.-	20 lot
Podturn	10.000,-	15 let
Zap. .
št. Pri:Lmek m ime - bivališče Obrat Odobren Odplačilni --------------------------------------------kredit rok
42-, Rabzelj Vinko, Dol. Topi. 139
43.	Žokvič Janko, Brlog 44,Ozalj
44.	Kopic Brane, Trdinova 5/a
45.	Kraševec Anton,Ko tarjeva 2
46.	Cekuta Mirko, Birčna vas 1
47.	Muhič Jurij, Žužemberk 28
48.	lukšič Jože, Dol.Toplice 130
49.	Puhan Alojzij, Podturn 45
50.	Tomanič Alojz, Grič 9
51.	Barjakovič Peter, Žuniči 18
52.	Kos Leon, Otočec 70
53.	Povše Prane, Otočec 59
54.	Levstik Jože, Podgora 39 55* Turk Ivan, Selišče 8
56.	Pajk Alojz, Blato 10
57.	Gin.čar Prane, Ragovska 31
58.	Bukovec Ivan, Šmihel 64
59.	Darovec Jože, Šukljetova 14
60.	Ferlin Anton, Malo Lipje 19
61.	Novak Jože, Loška vas 5
62.	Murn Prane, Podturn 71
63.	Tkalčič Jože, Belči vrh 8
64.	Lozar Jože, Gradac 51
65.	Starič Pavla, Trebnje 72
Crmošnj. 10.000.-		15	let
Črnomelj 15.000.-		10	let
urejanje 15.000.-		20	let
uprava	40.000.-	5200 -34800 -	
Novo m.	15.000.-	15	let
Straža	15.000.-	20	let
Pod tuna	8.000.-	15	let
Podturn	10.000,-	10	let
Črnomelj 10.000,-		15	let
Črnomelj 10.000.-		10	let
Novo m.	8.000.-	20	let
Novo m.	8.000.-	15	let
Straža	9.000.-	20	let
Podturn	7.000.-	15	let
Trebnje	10.000.-	201et	
Novo m.	8.000.-	15	let
Novo m.	8.000.-	10	let
Novo m.	5.000.-	10	le t
Straža	10.000.-	20	let
Straža	8.000.-	20	let
Podturn	10.000.-	15	let
Črnomelj 15.000.-		15	let
Črnomelj 10.000.-		20	let
Trebnje	10.000.-	10	let
Skupaj 841.900.-
Odplačilna doba kreditov je določena s sklepom tako, da znaša za skupne kredite do 10.000.- din 10 let, od 10.000.- do 15.000,-din 15 let in nad 15.000,- din 20 let, razen za kredite iz bančnih sredstev, pri katerih je rok odplačila 4 leta (skupaj 19.200,- din pri zap. št. 10, 16, 28, 36, 37, 45). Prosilcem, ki so ponudili nižji odplačilni rok se vzame po ponudbi.
Koristniki kreditov črpajo kredite pri DBH Novo mesto, s katero sklenejo pogodbe in ji predložijo potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva banka.
Glede na priliv denarnih sredstev bodo koristniki predvidoma lahko črpali odobrene kredite po naslednjem vrstnem redu:
od	zap. št. 1 do 36	po 10/6-1972	din	510.900.-
od	zap. št.37 do 40	po 10/7-1972	din	47.000.-
od	zap. št. 41 do 46	po 10/8-1972	din	105.000.-
od	zap. št. 47 do 51	po 10/9-1972	din	53.000.-
od	zap. št. 52 do 57	po 10/10-1972	din	50.000,-
od	zap. št. 58 do 65	po 10/11-1972	din	76.000.-
<
Krediti morajo biti izkoriščeni do 30. aprila 1973 leta.
V zneskih odobrenih kreditov je kredit odobren Lukšič Francu in Kraševec Antonu po 45. členu pravilnika zaradi posebnega interesa podjetja, da bi imenovana delavca čimprej izpraznila stanovanja podjetja, ki so nujno potrebna za dodelitev drugim delavcem. Zaradi tega imenovana delavca izkoristita kredit v polnem znesku pod pogojem, da se v letu 1972 izselita iz stanovanj podjetja in jih oddata prazna podjetju. V nasprotnem primeru lahko koristi Lukšič Franc 19.000.- din in Kraševec Anton 25.000.- din kredita.
? \
Odbor predlaga delavskemu svetu, da poveča namenska sredstva
za stanovanjsko kreditiranje v letu 1972 za 70.000,- din s tem, da zmanjša postavko tekoče skupne porabe v predračunu denarnih sredstev skupne porabe za leto 1972.
Odbor tudi predlaga delavskemu svetu, da omogoči naknadno dodelitev kreditov in podaljša odplačilni rok za delavce, ki živijo v posebno težkih stanovanjskih razmerah in jih odbor ni mogel rešiti v okviru določil pravilnika. Taki primeri so:
1.	Žagar Miha, Gor. Karteljevo, GO Novo mesto, nima še urejene dokumentacije za novogradnjo 2% Novak Jože, Gaberje, GO Straža, za popravilo
3.	Lipej Jože, Cerovi log 38, GO Novo mesto, za popravilo
4.	Turk Jože, Konc 4, GO Novo mesto, za novogradnjo
5.	Bruner Jože, Doblička gora 6, GO Črnomelj, za popravilo
6.	Pelc Ivan, Doblička gora 5, 00 Črnomelj, za popravilo
7.	Medle Tone, Vel. Brusnice 77, gradbeni obrat, za popravilo
Na isti seji je odbor za družbeni standard odobril družini pokojnega delavca Butala Petra enkratno socialno pomoč v znesku 3.000 din. Gozdno gospodarstvo bo odpisalo tudi stanovanjski kredit v višini 3.573,60 din zaradi slabih socialnih razmer.
Jerčin Alojzu, delavcu gradbenega obrata in Ficko Alojzu, delavcu GO Črnomelj bo gozdno gospodarstvo plačalo 50 $ stroškov kopališkega zdravljenja v enih izmed toplic.
Na prošnjo 27 delavcev GO Črnomelj, Črmošnjice in Straža je odbor za družbeni standard odobril 10.000.- din kot prispevek pri sofinanciranju elektrifikacije v vas Melina-Vitovlje-Zu-hoviči - SR Bosna.
■ ‘ ;
Delavcem GO Črnomelj je za ogled lovske razstave v avstrijskem mestu Ried odobril izplačilo l/2 dnevnice v devizah.
xXx
POROČILO DIREKTORJA NA SKUPNI SEJI DELAVSKEGA SVETA 5. 6. 1972
Kot novoizvoljene člane delavskega sveta in sveta lastnikov gozdov vas prisrčno pozdravljam. Med vami je mnogo takih, ki jim delo v teh organih upravljanja ni novo, saj ste bili že v prejšnjih mandatnih dobah člani naših samoupravnih organov. Volilci so vas izbrali zaradi izkušenosti in prizadevnosti pri delu in so seveda prepričani, da jih boste dobro zastopali. Upam, da botste svoje naloge vestno opravljali in se odločali za take ukrepe, ki bodo sprejemljivi tako za podjetje kot za člane podjetja in da boste imeli pred seboj tako koristi posameznih obratov, h katerim pripadate, prav tako kot koristi celotnega podjetja. To pa pomeni, da bi pri odločanju morali ob vsakodnevni skrbi za človeka vedno misliti na dolgoročni razvoj podjetja. S tem, ko dajemo prednost skrbi za razvoj podjetja, ustvarjamo (ob trenutnih odrekanjih osebnim koristim) pravzaprav pravo sigurnost in perspektivo za vse delavce podjetja.
Prav gotovo je odločanje za pravo razmerje med trenutnimi osebnimi koristmi in dolgoročnimi odločitvami za razvoj podjetja naša najodgovornejša in najtežja naloga. V tem je največja odgovornost samoupravi jalcev in pri takih odločitvah se pokaže stopnja zrelosti posameznikov in kolektiva.
Domači pa tudi tuji kazalci o gospodarjenju z gozdovi govore o hitrejšem naraščanju stroškov in zmernejšem porastu cen. To pa pomeni, da se razmere v gozdarstvu slabšajo in da bi se še bolj poslabšale, če se tisti, ki z gozdovi gospodarijo ne bi ustrezno prilagodili novim pogojem. Prav v tem je naša osrednja naloga in
od njene več ali manj uspešne rešitve sta odvisna naša perspektiva in obstoj. - Ključ za rešitev problema je povečanje produktivnosti, ki bo imela za posledico znižanje stroškov, dočim od povečanja cen ne smemo pričakovati trajnejših izboljšanj položaja, čeprav režim cen tudi v gozdarstvu ni nepomemben. Ekonomske cene lesa formirane na podlagi ponudbe in povpraševanja v pravem sorazmerju s cenami drugih surovin, blaga in uslug usklajene z mednarodnim trgom, čeprav z določenim vplivom naših specifičnih razmer so naša upravičena zahteva, toda po večini izven našega vpliva ali pa je naš vpliv le posreden s tem, da seznanjamo s problemom pristojne organe preko poslovnega združenja in zbornice.
Neposrednejše so naše naloge pri zniževanju stroškov proizvodnje. Prizadevanje v tej smeri zahteva mobilizacijo vseh delavcev, vseh vrst strokovnjakov v vseh fazah proizvodnje in na vsem našem širnem območju. Zavedati se moramo, da v podjetju ni delavca ne dola, ki bi bil za naš uspeh nepomemben. Vsakdo na določenem delovnem mestu naj bi se tega zavedal, če hočemo,
da bo podjetje v vedno bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja uspešno tekmovalo z drugimi podjetji, izpolnjevalo nalogo, ki mu jo nalagajo ustava in zakoni in ustvarjalo primeren standard za vse delavce v podjetju. Nobeno naše prizadevanje ne bo brez koristi in nobeno popuščanje v delovni vnemi ne more biti brez slabih posledic. Človek, ljudje smo pogonska sila delovanja v podjetju in vsak član skupnosti je člen v verigi, ki združuje naše sile. In kakor je važen v verigi vsak njen člen, tako je odvisno delovanje v podjetju od vsakega njegovega člana. Zato je skrb za človeka, skrb za dobro podjetja. Zato vse bolj in bolj razmišljamo, kako izboljšati delovne razmere na najbolj izpostavljenih delovnih mestih in kako čim uspešnejše izboljševati standard vsem delovnim ljudem. Toda za uresničitev tega ni dovolj samo dobra volja, potrebna so sredstva, ki jih moramo sami prigospodariti. Treba je poviševati storilnost, da bi znižali stroške in več razporedili na osebne dohodke. V tako prizadevanje pa morajo biti vključeni vsi delavci podjetja in zato je prav, da je vsak najprej kritičen do sebe, ko se sprašuje, ali je opravil svojo dolžnost in potem kritičen do svojih sosedov na delu in da ob spoznanju napak ukrepamo za njihovo odpravo. Če bo vsak začel pri sebi, potem eni z drugim ne bomo imeli težav, pozitivni rezultati pa se nam bodo kar sami ponudili.
Ena od naših najbolj razširjenih napak je prav gotovo slabo izkoriščanje delovnega časa. To se očituje pri fizičnih delavcih v izpadu zaradi vremena, bolezni in drugih objektivnih vzrokov, delno pa tudi v neopravičenih izostankih, pri ostalih delavcih pa v površnosti opravljenega dela, zamujanja rokov in opuščanju podatkov in analiz, ki bi nam sicer pomagale pri odpravljanju napak in bi bile vzčodbuda za zniževanje stroškov. Vsakemu od nas naj bi bila jasna soodgovornost za prospeh podjetja in nihče naj bi ne želel biti v tem našem panju trot. U-godno tovariško vzdušje med nami pa naj bi vplivalo tako, da delovna vnema ne bi imela grenkega priokusa po prisilni tlaki, temveč naj bi bila zavestna in prostovoljna pripravljenost prispevati po svojih najboljših močeh v dobrobit skupnosti.
Ker se zavedamo pomembnosti slehernega delovnega mesta v podjetju pa se nam pogosto postavlja tudi vprašanje o ustreznem nagrajevanju posameznih dejavnosti. Pravilniki o nagrajevanju (o delitvi osebnih dohodkov) so pravzaprav precej pogosto na dnevnem redu in ne samo takrat kadar gre za splosno povečevanje zaradi podražitev ali kakih drugih splošnih gospodarskih sprememb, temveč tudi kadar gre za manjše, spremembe, ki naj bi popravile razmerje med posameznimi delovnimi mesti glede na obseg, odgovornost, prizadevnost in težavnost. Dodatek na izobrazbo za gozdne delavce in znatno povečanje dodatka na stalnost za sekače skupaj z organiziranimi prevozi in prehrano bo prav gotovo vzpodbudno vplivalo na delovne (uspehe) učinke na teh delovnih
mestih. Pri preučevanju učinkovitosti in sistema nagrajevanja pa vse kaže, da homo morali najti drugačno razmerje med osebnimi dohodki pridobljenimi na osnovi učinkov in tistimi pridobljenimi z nadomestili zaradi zastojev pri delu. Mislimo, da bi moral biti bolj nagrajen učinek, nadomestila pa manj stimulativna. Slabosti te vrste kaže najočitneje pravilnik o nagrajevanju voznikov tovornjakov, kjer so dogaja, da ob dobri polovici dni na vožnji zaslužki tudi za 100 % prekoračijo osnove v pravilniku za OD. - Pri tem pa naša težnja ni v znižanju zaslužka, temveč v povečanju učinka.
Z vlaganjem v osnovna sredstva, predvsem za stroje se delež njihove vrednosti v sredstvih podjetja vse bolj in bolj dviga, Mehanizacija se uveljavlja v vseh fazah proizvodnje, toda čeprav je zaradi omejenih finančnih sredstev problematična nabava., je vendarle še bolj problematična učinkovitost pri uporabi mehanizacije. Stroji z visoko nabavno ceno morajo imeti za seboj dobre, strokovno usposobljene, disciplinirane, trezne in vestne delavce. Dragi stroji bi sicer znali biti za podjetje prej breme kot korist. Z vajo in izobrazbo za določeno delovno mesto je treba pridobiti take delovne metode, ki bodo najučinkvitejše in najcenejše. Cene strojev so rezultat svetovne produktivnosti in ponudbe ter povpraševanja na trgu pa tudi rentabilnost strojev bo dosežena le ob učinkih, ki bodo na ravni evropske produktivnosti. Razmišljanje o teh problemih naše proizvodnje ni odveč. Vemo namreč, da je naša usmeritev v uvajanje strojev neizbežna nuja. Uveljavili se bodo, če jih bodo uporabljali najboljši delavci, ki bodo usvojili najsodobnejšo tehnologijo, ki bodo delali po skrbno pripravljenih načrtih, kje, kdaj in kako uporabiti stroje ter bodo proizvodnjo vnaprej dobro organizirali. Preveč je objektivnih težav (okvar, pomanjkanje rezerv, delov i.dr.) na katere ne moremo veliko vplivati, da bi smeli biti popustljivejši pri zastojih zaradi osebne površnosti, lagodnosti ali malomarnosti.
Velike spremembe v načinih proizvodnje naj omenim le ročne žage, konjsko vprego pri vlaki in prevozu, ročno nakladanje proti motornim žagam, traktorjem, žičnicam in žerjavom zahteva tudi nove sposobnosti in nove načine dela pri strokovnjakih, ki organizirajo proizvodnjo in se zato morajo nenehno ustrezno strokovno izpopolnjevati. Čeprav je podjetje že do sedaj pospeševalo izobraževanje na vseh stopnjah gozdarske in ekonomske smčri bo treba dati temu še več poudarka in materialne vzpodbude. Zlasti koristna za podjetje so strokovna izobraževanja za določene dejavnosti v proizvodnji. Želimo, da bi se izobraževalo čimveč naših strokovnjakov, ki bi se tako uveljavili ne samo v okviru podjetja, temveč tudi na širšem področju. Stiki,ki bi jih na ta način ustvarjali naši delavci z znanstvenimi in
raziskovalnimi ustanovami in gozdarskim šolskim centrom v Postojni "bodo prav gotovo ugodno vplivali tudi na naše podjetje.
Gospodarjenje z gozdovi zasebnega sektorja je že nekaj let nazaj predmet živahnih razprav. Čeprav sistem še ni do kraja zgrajen pa lahko smatramo, da smo že blizu take organizacije, ki bo omogočila čim racionalnejše gospodarjenje za podjetje in čim večji interes lastnikov gozdov. Samoupravljanje lastnikov gozdov, čeprav je mlajše kot samoupravljanje delavcev v podjetju, je zaživelo in upravičeno pričakujemo, da se bo tudi uspešno nadaljevalo in napredovalo. Vrh samouprave je svet lastnikov gozdov, ste vi, ki danes tu zasedate in tvorite skupaj z delavskim svetom, enaki po številu, najvišji organ v podjetju. Dobra volja in čim bolj čisti računi naj bi bili osnova za kar najboljše sodelovanje med obema sektorjema. Le tako bomo kos težavam, ki pri gospodarjenju z zasebnim sektorjem na našem območju obstojajo zaradi znanih značilnosti zasebnih gozdov, kot so v poprečju majhne zaloge, prirastki in etati, velika domača poraba, letos pa še posebej zelo nizka blagovna proizvodnja. V štirih mesecih letošnjega leta smo dosegli le 60 $ odkupa kot v istem obdobju lani. To je močno zaskrbljujoče, saj bo v kolikor se v prihodnjih mesecih odkup ne poveča, močno znižan sklad biološke amortizacije pa tudi sredstev za kritje službe v zasebnem sektorju bo primanjkovalo.
Kot vedno so tudi še sedaj cene za les vedno najbolj občutljiva točka v odnosih med podjetjem in lastniki gozdov. Znano vam je* da so le-te zamrznjene že dalj časa, da pa smo vendarle nekatere cene kljub temu zaradi ugodnejših rezultatov v izvozu le nekoliko povečali. Še vedno pa seveda drži naš dogovor, da bomo odkupne cene povečevali ob vsakem povečanju prodajnih cen. Zamrznitev cen pa seveda ne vpliva samo na slabše rezultate v zasebnem sektorju temveč tudi v družbenem.
Ob tej priložnosti želim poudariti, kar upam, da opažate tudi vi, da cene za odkupljen les, niso edino merilo po katerem bi sodili o pripravljenosti podjetja za dobro sodelovanje. Znano vam je, da vsako leto posebej namenjamo nekaj denarja in sicer v sorazmerju s količino odkupljenega lesa za popravila raznih vaških in gozdnih poti, ki se tako z vašim prispevkom in veliko vašo požrtvovalnostjo spreminjajo v ceste za kamionski prevoz.
Do marsikatere domačije se šele sedaj lahko pripelje zdravnik in veterinar in tudi bolnik hitreje in udobneje prispe v bolnišnico. Dolg je spisek poti, pri katerih je gozdno gospodarstvo sodelovalo in s svojim skromnim deležem podprlo delo izredno požrtvovalnih vaščanov v mnogih dolenjskih vaseh. Toda to je samo en del naše pomoči. Denarno smo sodelovali tudi pri nekaterih večjih javnih delih pomembnih za vse prebivalstvo zlasti
na tistih področjih, kjer so "bogatejši zasebni gozdovi in kjer je večje število delavcev zaposlenih v gozdarstvu. Znaten znesek (okrog 70 milijonov din) smo prispevali za cesto Soteska-Podtum-Toplice in za cesto proti Smuku, podprli smo gradnjo vodovoda do Poljan, dali les za nekatere mostove in kulturne spomenike, s povečanim prispevkom za vodni sklad pomagali pri regulaciji Mirne, dali svoj delež za komunalne potrebe v Črnomlju in za gradnjo nekaj šol. Vsega tega ne omenjam, da hi hvalil podjetje temveč zato, da hi prikazal našo dobro voljo za sodelovanje s prebivalstvom na območju, kjer gospodarimo z gozdovi. Žal nam finančne možnosti ne dovolijo pri vseh koristnih akcijah sodelovati z znatnejšimi sredstvi. Veseli pa nas, če naša pomoč sproži marsikje hvalevredno požrtvovalnost.
Po spremembi ustave bosta spremenjena tudi temeljni in republiški zakon o gozdovih, vendar je že sedaj jasno, da ne bo sprememb glede osnovnih načel: ta so gozdnogospodarska območja in enotno gospodarjenje z obema sektorjema gozdarstva znotraj območja. Novost za katero se posebno zavzemamo pa je ustanovitev republiškega gozdnega sklada, ki naj bi pospeševal dolgoročna vlaganja za gozdne melioracije. Z zakonom je iz republiških sredstev že zasiguranih 500 milijonov S-din pod pogojem, da gozdarstvo, lesna in papirna industrija zberejo k temu še 1 milijardo. Sedaj si prizadevamo preko zbornice in poslovnega združenja gozdnih gospodarstev pridobiti za akcijo še lesnoindustrijska podjetja, ki se nekoliko obotavljajo oz. postavljajo gozdarstvu nekatere pogoje, ki niso povsem sprejemljivi. Podjetja celulozne in papirne industrije so že dala svoj pristanek in so celo pripravljena nadomestiti delež lesne industrije, če bi le-ta odklonila udeležbo. Naše podjetje zastopa stališče, da je škodljivo vsako zavlačevanje in da je potrebno čim hitreje izpeljati vse dogovore, tako da bi že jeseni iz sklada pritekla prva sredstva za snovanje in vzdrževanje gozdnih nasadov.
Ob koncu naj pripomnim, da so rezultati gospodarjenja kot kaže začetek leta slabši kot lani in sicer zaradi objektivnega povečevanja stroškov, zaradi veliko manjšega odkupa kot lani ter zaradi snegolomov, katerih izdelava je zamudnejša in nas več stane dočim je efekt prodaje manjši kot pri debelem lesu. Kot lani tako si tudi letos prizadevamo izboljšati povprečno prodajno ceno z izvozom, kar pa nam uspeva samo v manjši meri, ker so količine za izvoz omejene.
Zaradi takega stanja priporočam vsem članom delovne skupnosti čim večjo prizadevnost pri proizvodnji in organizaciji proizvodnje in gospodarnost na vsakem koraku. Na drugi strani pričakujem dobre volje za sodelovanje tudi pri lastnikih gozdov tako, da bi z združenimi močmi v naslednjih mesecih nadomestili kar smo v teh prvih zamudili.
Oba sveta, ki sta najvišji organ naše uprave, sta že dosedaj uspešno reševala kopico vprašanj, ki so bila postavljena pred nas. Prav gotovo se zavedate velike odgovornosti, ki jo imajo vaše odločitve za razvoj podjetja. V imenu strokovnega vodstva podjetja vas prosim, da podprete vse koristne predloge, da kritično spremljate vsa dogajanja v podjetju in pravočasno pomagate tam kjer bi se zataknilo. Vaše delovanje naj bi utrjevalo zdravo dolgoročnejšo usmeritev podjetja, kar najbolj strpno usklajevalo oba sektorja gozdarstva in čuvalo nad pravicami vsakega posameznika v tej delovni skupnosti. Če se bo vsak od nas čutil odgovoren, da po svojih zmožnostih prispeva za uspeh podjetja, se nam bodočnosti ni treba bati.
Ob koncu vam ob začetku dveletne mandatne dobe želim res uspešnega sodelovanja in se vam zanj že sedaj zahvaljujem.
xXx
OBISKALI SO NAS PREDSTAVNIKI KOMISIJE ZA SAMOUPRAVLJANJE IN POLITIČNI SISTEM PRI OBČINSKEM KOMITEJU ZK NOVO MESTO_______
Predsedniki upravnih organov in komisij DS, sindikata, političnega aktiva ZK in uprave gozdnega gospodarstva Novo mesto so imeli dne 15. 6. 1972 razgovor s predstavniki komisije za samoupravljanje in politični sistem pri občinskem komiteju ZK Novo mesto. V komisiji so bili tov. Golob Ludvik, sekretar medobčinskega sveta ZK, Miran Simič, sekretar Novoteksa in tov. Burgar kot zastopnik občinskega sindikalnega sveta.
Uvodoma je direktor ing. Janez Penca predstavil kadrovsko zasedbo upravnih organov gozdnega gospodarstva, obrazložil, kako gospodarimo z gozdovi obeh sektorjev lastništva in kakšna je vloga delavskega samoupravljanja v podjetju. Na kratko je orisal kadrovsko in finančno politiko podjetja in perspektive za nadaljnji razvoj.
Ekonomsko in finančno stanje gozdnega gospodarstva je obrazložil računovodja tov. Kraševec Anton. Pri tem je poudaril, da bo potrebno še marsikaj urediti, posebno pri odkupu lesa iz zasebnega sektorja, v pogledu prelivanja sredstev med obrati za biološka vlaganja, za nakup mehanizacije itd. V razpravi je bila poudarjena misel, da obstojajo razlike med bogatimi in revnimi predeli naših gozdov, kar bi še posebno prišlo do izraza pri morebitnem ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetju. Naši gozdni obrati namreč niso v enakem ekonomskem
položaju in se ned seboj ločijo, tako da jih lahko delimo na bogate in revne. Vendar gre za enotno gospodarjenje z gozdovi znotraj gozdnogospodarskega obnočja, kar z drugimi besedami pomeni prelivanje sredstev predvsem za biološka vlaganja. Gospodarjenje z gozdovi je splošnega družbenega pomena in ne služi samo za pridobivanje lesa, ki je osnovni vir dohodka, ampak so gozdovi koristni za vse naše gospodarstvo in celotno družbo (uravnavanje naravnega okolja, oddih delovnega človeka, zaščita tal, lepota pokrajine itd.).
»
Po načelih ustavnih dopolnil zvezne in republiške ustave za ustanavljanje TOZD je bilo rečeno, da bi bilo v gozdarstvu zaradi specifičnih pogojev težko formirati tako obliko samoupravljanja. Zadeve bo treba seveda še temeljito proučiti.
V ta namen sta delavski svet in svet lastnikov gozdov pri podjetju imenovala komisijo za proučevanje organizacije temeljnih organizacij združenega dela. V tej komisiji bodo sodelovali člani delovne skupnosti in lastniki gozdov. Osnovna organizacija sindikata pa bo imela s komisijo stalno povezavo.
Predstavniki komisije občinskega komiteja ZK so razumeli težave gozdarstva pri organiziranju TOZD, še posebno zaradi specifičnosti stroke.
Za razgovor s komisijo je bilo pripravljenih tudi nekaj podatkov, ki so omogočili lažje delo komisije.
Franc Kopič
xXx
NEKAJ PODATKOV 0 REALIZACIJI PLANA GOJITVENIH IN VARSTVENIH DEL V 1, POLLETJU 1972______________________________________
Če primerjamo finančno realizacijo gojitvenih in varstvenih del v prvem polletju letošnjega leta z enakim obdobjem lanskega leta (primerjava je zaradi enakih cen za posamezne vrste del mogoča), lahko ugotovimo, da je letošnja znatno manjša.
Podatki so naslednji:
lastništvo Plan 1972 Real.do 30/6	$ let.pl. Real.	In-
do 30/6-71 deks
družbeni	3,355.306	din	995.411	din	30	1,227.773	81
zasebni	1,747.785	din	349.133	din	20	734.510	48
Skupa j	5,103.091	din 1,344. 544		din	26	1,962.283	68
v
Ce hočemo ugotoviti vzroke, zakaj je finančna realizacija v primerjavi z istim ohdohjem lanskega leta toliko nižja, moramo pogledati kakšna je hila količinska realizacija najvažnejših gojitvenih in varstvenih del. Podatki za oba sektorja lastništva so naslednji:
Vrsta dela	Enota Plan Real.do $ Real.do Indeks
__________________mere 1972	30/6_________30/6-71_____________
Pogozdovanje	ha	190	39	20	123	32
Dognojev.nasadov	ha	118	117	100	100	118
Obžetve	ha	1.017	140	14	141	100
Čiščenje gošč in k.	. ha	1.024	181	17	259	70
Redčenje (I+II)	ha	755	61	8	214	28
Reševanje iglavcev	ha	144	32	22	38	84
Izdel.sluč.prip. (snegolomi)	m3	16.250	16.777	103	7.050	238
Polag.in izdel. lov.dreves	m3	716	315	44	294	107
Čiščenje požar.pasu m2		147450	130764	88	104810	125
Ostala varstv.dela	ure	5724	3264	57	2408	136
Tako odstotek realizacije letnega plana posameznih vrst del, kakor tudi primerjalni indeks z enakim obdobjem preteklega leta pokažeta na velike razlike. Glavni vzrok, da je finančna realizacija tako nizka je iskati v majhnem obsegu pogozdovanja v spomladanski sezoni. Tako je bilo posajenih samo 39 ha površin (porabljenih 121.000 sadik smreke, macesna, črnega bora in duglazije), kar predstavlja komaj 20 •/> letnega plana. Tak obseg je narekoval proizvodni ciklus pridelave sadik v lastnih drevesnicah, ki je letos tak, da bo sadik za realizacijo letnega Plana■dovolj na razpolago v jesenski sezoni. Sicer pa močno odstopa navzgor količina izdelanih snegolomov, katere primerjalni indeks znaša kar 238. Seveda pa snegolomi še vedno niso izdelani in verjetno še tudi v avgustu ne bodo povsod. Po podatkih je bilo kot nadstrošek iz naslova gojenja gozdov porabljenih 16.444 ur, kar je skoraj eno uro na izdelan m3 snegolomov.
Ne samo visoki stroški izdelave in spravila, ampak tudi vrednost drobnih sortimentov, ki pri tem napadajo, so vzrok težavam,
v katerih se je znašlo podjetje. Poleg tega preti velika nevarnost množičnega razvoja lubadarja, zaradi angažiranosti delovne sile pri izdelavi snegolomov pa ho težko izpolniti tudi plan redčenja (do polletja je bil izpolnjen samo z 8 %). Pri drugih vrstah del odstopanja niso tako močna.
Od rastlinskih škodljivcev je na prvem mestu omeniti macesnovega molja (Coleophora Laricella), ki se je pojavil skoraj povsod, najmočneje pa je prizadel nasade na Skrilju, Planini in Sredgori (GO Črnomelj). Tažko je oceniti povzročeno škodo, vendar bo le-ta v primeru, če se bo škodljivec pojavil v naslednjih letih, zelo velika.
Nič kaj razveseljive niso tudi ugotovitve o številu okuženih primerkov zelenega bora po mehurjevki. (Cronartium ribicola).
Že šest let zasledujemo razvoj te nevarne bolezni in če si hočemo ustvariti jasnejšo sliko o njenem razvoju, poglejmo podatke, ki se nanašajo na okužene primerke na oelem območju.
Leto	Število okuženih primerkov	Primerjalni indeks
1967	969	100
1968	668	69
1969	592	61
1970	'877	90
1971	1.027	106
1972	1.098	113
Prva tri	leta je bolezen upadala, nato	pa zopet naraščala in
dosegla letos indeks 113. Največ okužbe je tam, kjer je največ nasadov zelenega bora, t.j. na GO Črnomelj in GO Novo me-
sto, sicer pa neke zakonitosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti.
Naj omenim še gozdne požare! V razmeroma kratkem času od 16/3 do 4/4 je gorelo kar 17-krat. Požar je poškodoval ali uničil 25,43 ha gozda in po ocenah povzročil 59.350 din škode. Pri tem je pogorelo tudi 1,84 ha nasadov iglavcev. Vzroki za nastanek požarov so naslednji: iskra iz lokomotive v 5 primerih (29 $), nepazljivost pri požiganju košenic blizu gozda v 6 primerih (36 $), nameren požig, ko je zgorelo 1,10 ha nasada v 1 primeru (6 ft) in neznani vzrok v 5 primerih (29 1o).
Za zaključek bi lahko rekli, da je bilanca gojitvenih in varstvenih del v letošnjem prvem polletju dokaj neugodna. Glavni vzrok so vsekakor snegolomi.
xXx
ing. Jože Petrič
SINDIKATI SO RAZPRAVLJALI O FORMIRANJU TOZD
Sestanek je sklical republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije dne 26. junija 1972. Sestanek je bil v domu sindikatov v Ljubljani, udeležili pa so se ga predsedniki osnovnih organizacij sindikata iz gozdnih gospodarstev Kočevje, Bled, Celje, Brežice, Slovenjgradec, Novo mesto, Kranj, Postojna ter iz Zavoda za pogozdovanje Krasa iz Sežane.
Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki republiškega odbora sindikatov in člani sveta za gozdarstvo, lesno: industrijo ter industrijo papirja in celuloze pri republiškem odboru sindikata. Sestanek je vodil podpredsednik republiškega odbora sindikata tov. Mlinarič Srečko in uvodoma obrazložil, da je sestanek sklical zato, da se realizirajo sklepi predsedstva republiškega odbora sindikata, ki so bili sprejeti na 3. seji dne 5. maja 1972. Sindikat si je zadal nalogo, da v teh sklepih pospeši zakon zveznih in republiških ustavnih dopolnil ter pripravi vse tiste družbene dejavnike, posebno pa delovne organizacije, ki dosedaj niso za to temo pokazale ustreznega interesa. V sklepih je bila sprejeta tudi zadolžitev, da bo sindikat posvetil posebno pozornost nekaterim večjim delovnim organizacijam ter jih vzpodbujal in pomagal pri realizaciji omenjenih ustavnih dopolnil. Med temi delovnimi organizacijami so tudi delovne organizacije s področja gozdarstva.
Za svojo obveznost je republiški odbor sklical preliminarni sestanek dne 17. maja 1972. Na njem so sodelovali predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, gospodarske zbornice SRS, republiške konference SZDL in drugih organizacij. Na tem sestanku je Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij sprejelo nalogo, da bo iniciator in koordinator oblikovanja in realizacije ustavnih dopolnil v gozdarstvu Slovenije.
Podpredsednik Mlinarič je omenil, da je od sprejetja ustavnih dopolnil preteklo že leto dni in da je že zadnji čas, da se prične z njihovo realizacijo. Nekateri vsebinski problemi še vedno niso razčiščeni (n.pr. minulo delo, kako sploh naj bi izgledale TOZD itd.), vendar to ne sme postati ovira pri nadaljnjem delu. V gozdarstvu je še mnogo drugih problemov, hi jih je potrebno predhodno rešiti. Tako na primer še ni soglasja, ali bo mogoče sedanjo organizacijsko strukturo obdržati še na taki stopnji naprej ali pa so potrebne nekatere spremembe. Iz dosedanjih razprav lahko sklepamo, da se
vodstvene strukture nagibajo k ohranitvi njihovega statusa, medtem ko se iz delovnih vrst slišijo zahteve po reorganizaciji in oblikovanju TOZD na drugačnih osnovah od sedanjih gozdnih obratov. Pri taki reorganizaciji bi bilo namreč zagotovilo za poglobitev samoupravljanja in sporazumevanja ter gospodarjenja v smislu ustavnih dopolnil. Podpredsednik je pozval predsednike osnovnih organizacij sindikata, da informirajo republiške odbore o poteku akcije za ustanavl janje TOZD v njihovih delovnih organizacijah. Poudaril je, da bo republiški odbor nadalje sklical podobne sestanke, ker želi sodelovati in biti obveščen o poteku realizacije ustavnih dopolnil, Iz razprave, v kateri so sodelovali predsedniki 00S gozdnih gospodarstev Novo mesto, Bled, Slovenjgradec, Brežice, Tolmin, Celje, Postojna, Kočevje in Kranj lahko povzamemo naslednje:
V glavnem so v vseh gozdarskih delovnih organizacijah že imenovali komisije, ki bodo pripravile program za realizacijo u-stavnih dopolnil. Sodelovanje med temi komisijami pa še ni vzpostavljeno. Komisije so več ali manj še v fazi ustanavljanja in razpravljanja, kar pomeni, da se še niso poglobile v vso obsežno problematiko, ki jih predpisujejo ustavna dopolnila, Poskušajo pa se izluščiti že nekateri problemi kot na primer zasebni in družbeni sektor lastništva gozdov, ki bi želela po vsej verjetnosti imeti ločene TOZD. Pri oblikovanju TOZD so manj jasne predstave, kako začeti z delom pri ustanavljanju na osnovi sedanjih gozdnih obratov.
Pri ustanavljanju TOZD komisijo posebno moti velika razlika v ekonomskem položaju posameznih obratov. Postavlja se vprašanje, kako zagotoviti nujno prelivanje sredstev med bogatimi ip revnimi v pogojih neodtujene pravice razpolaganja z ustvarjenim dohodkom. Obstoja tudi bojazen, da se delavci bogatih obratov ne bi hoteli sporazumeti, da bi odstopili del svojega dohodka revnim obratom. In kaj bi se zgodilo s temi, ko bi jim odvzeli materialno osnovo njihovega obstoja itd.? Posebno vprašanje se postavlja tudi, kako ločiti v realiziranem dohodku rezultate dela od naravne rente.
Izražena je bila tudi bojazen, da bo bodoča temeljna organizacija združenega dela za ugotavljanje dohodka dokaj velik dodaten strošek za delovne organizacije.
Na posvetu so ugotovili, da v nobeni gozdarski delovni organizaciji si komisije še niso postavile rokov, do katerih naj bi izdelale osnutke programov ustavnih dopolnil. Izrečeno je bilo upanje, da bodo komisije opravile svoje delo v jesenskem času,
pri ten pa upajo na sugestije in pomoč iz izkušenj drugih organizacij in iz svoje lastne prakse. Gozdna gospodarstva se zavedajo, da bo samoupravno sporazumevanje imelo specifično obliko, ker je to panoga s posebnim družbenim pomenom. V razpravi so nekateri načeli tudi vprašanje nagrajevanja in osebnih dohodkov. Izraženo je bilo mnenje, da bi moralo nagrajevanje ostati v okviru ene organizacije na enotnem konceptu, to je za enako delo enako plačilo in enaki osebni dohodki za delovna mesta in poklice, seveda v odvisnosti od ekonomskega učinka delovne organizacije kot celote.
Pri delovnih organizacijah se delavsko samoupravljanje nahaja v dokaj kritičnem obdobju, ker so ustvarjalci dohodka vse bolj odtujeni svojim sredstvom s katerimi vse preveč razpolagajo in jih delijo po svoji uvidevnosti tako vodilne strukture v delovnih organizacijah, kot v družbeno političnih skupnostih. Posledica tega je, da delavci odklanjajo udeležbo na sejah upravnih organov, kjer jim mogoče v nerazumljivi obliki prikazujejo rezultate njihovega dela, ali pa jim vsiljujejo odločitve, za katere niso povsem prepričani, da so resnično pravilne itd. Ustavna dopolnila so nastala zato, da bi delavci pridobili Čim več samoupravnih pravic pri odločanju, kar pomeni, da dopolnila omogočajo našemu delavcu, da v čim večji meri razpolaga z rezultatom svojega minulega in živega dela. Povsem pa je odveč bojazen, da se ne bi znali ali hoteli med seboj sporazumeti posebno o prelivanju sredstev v delovni organizaciji. Dejstvo je, da je povsem nesmiselna trditev iz dosedanje prakse nekaterih ljudi, da mora organizacijska struktura poslovanja v gozdarstvu ostati enaka sedanji. 0 tem bodo seveda odločali delavci podjetja. Če bodo vedeli, da ni mogoče najti boljše oblike pri ustanavljanju in organiziranju TOZD lahko ostane tudi pri starem. Delavci so na splošno še vse premalo seznanjeni z ustavnimi dopolnili, da bi lahko realno ocenili njihovo vrednost in da bi učinkovito posegli v razprave, ki jih predvidevajo ustavna dopolnila. Potrebno bo organizirati ‘sestanke ali razgovore po deloviščih in poiskati morda kake druge oblike seznanjanja delavcev z vsebino ustavnih dopolnil.
TOZD je del pravice delavcev, ki jih predpisuje XXI. dopolnilo zvezne ustave.
Ustanovljeno TOZD ne smemo obravnavati ločeno od pravice v o-stalih dopolnilih, sicer bi se oblikovanje TOZD spremenilo v oblikovanje ekonomskih enot. Osnovno je, da bodo TOZD imele takšno obliko, da bodo delavci dejansko in resnično lahko odločali in se medsebojno sporazumeli o prelivanju ustvarjenih sredstev. Sedanji finančni uspeh obratov je drugega pomena.
Jasno je, da organizirane o"blike TOZD ne pomenijo razdruževa-nje osnovnih organizacij združenega dela, temveč nasprotno, njeno bolj čvrsto povezovanje na temelju čistih računov in čvrsto postavljene samoupravne osnove.
Po končani razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Ustavna dopolnila in njihove teze za realizacijo morajo osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah še naprej proučevati. Pri vsem ten pa naj se poslužujejo še raznih informacij, ki jih bo posredoval republiški sindikat.
2.	Samoupravni organi v podjetju in sindikalne organizacije, morajo obravnavati tudi predloge in sugestije, ki jih bo izdelalo poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij ter jih tudi dopolnjevati s svojini izkušnjami in mnenji.
3.	Koordinirati je potrebno nujno medsebojno delo komisij za realizacijo ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. Podobni medsebojni odnosi se morajo vzpostavljati tudi med osnovnimi organizacijami sindikata. Komisije bodo morale skrbeti, da bodo v stalnih stikih tudi s skupno komisijo, ki
jo bo imenoval izvršni samoupravni organ poslovnega združenja na predlog samoupravnih organov gozdnih gospodarstev.
4.	Sindikalne organizacije v delovnih organizacijah se morajo zlasti angažirati pri uresničevanju XXXI. republiškega u-stavnega dopolnila, ki določa aktivno mesto in vlogo sindikata v delovni organizaciji.
5.	Osnovna organizacija sindikata mora od komisije zahtevati, da določi rok, do katerega mora izdelati osnutke programa za realizacijo ustavnih dopolnil. Rok za sestavo programa naj bi bil v sredini meseca oktobra 1972.
Franc Kopič
xXx
USPEL SEMINAR ZA GOJITVENO NAČRTOVANJE NA GO STRAŽA
Na gozdnem obratu Straža je bil dne 14. 6. 1972 enodnevni seminar za gojitveno načrtovanje namenjen za vse revirne gozdarje na obratu. Za praktično delo udeležencev seminarja so izbrali gozdni kompleks "Gojzdek", ki leži v gospodarski enoti Krka, jugozahodno od ceste Krka-Grošuplje v bližini izvira Krke. Površina kompleksa znaša 55 ha, od katere odpade 38 ha na debeljak z lesno zalogo 275 m3/ha, 16 ha na drogovnjak z lesno zalogo 82 m3/ha, dober hektar pa je mladja listavcev.
Priprave za izvedbo samega seminarja so bile zares temeljite in so temu primemo zahtevale tudi precej časa. Za pripravo so potrebovali okrog 80 ur, vendar se je trud dobro obrestoval. Ko so se zjutraj zbrali vsi revirni gozdarji z obrata, so v kratkih obrisih slišali kakšnega pomena je gojitveno načrtovanje. Pri tem je bilo poudarjeno, da je gojitveno načrtovanje v današnjem času, ko se vedno bolj uveljavlja nova tehnika sečnje in mehaniziranega spravila, še toliko bolj pomembno, saj je prav od takega načina dela odvisna večja storilnost sekačev, traktoristov in šoferjev, ki bodo pri novi organizaciji dela delali po "tekočem traku". Po drugi strani pa je gojitveno načrtovanje potrebno zaradi proizvodnje kvalitetnejših gozdnih sortimentov, ki se na določenih rastiščih lahko proizvajajo. Gre za postavitev določenih proizvodnih ciljev na danem rastišču, ki se dosežejo z gojitvenimi ukrepi v različnih razvojnih fazah sestojev.
x
Udeleženci seminarja so se razdelili v 3 skupine, od katerih je vsaka imela nalogo izdelati gojitveni načrt na delu obravnavanega kompleksa. V ta namen je vsakdo dobil karto v merilu 1 : 2.500 z vrisanimi plastnicami. Vsaka skupina je imela nalogo, da temeljito pregleda svoj del gozda in da v karto vriše ustrezne negovalne enote s kratkim opisom stanja, ciljev in ukrepov. V skupinah so se ob tem razvile strokovne razprave, pri čemer so bila ponekod mnenja bolj, drugje pa manj e-notna. Končno so se le izkristalizirala določena stališča.
Ob koncu je vsaka skupina zagovarjala svoj koncept, zanimivo pri tem pa je, da so vsi zadeli bistvo in da so bila odstopanja od predhodno izdelanega načrta minimalna. To je dokaz, da je seminar zelo dobro uspel, organizatorjem seminarja ing.Adiju Štoru, ing. Jerneju Piškurju, ing. Stanetu Žuniču in Karlu Turku pa gre vse priznanje.
Zaželeno in koristno bi bilo, da bi nekaj podobnega organizi-: rali tudi na drugih obratih tako, da bi postopoma prešli na gojitveno načrtovanje kot sestavni del nalog gozdarjev.
Jože Petri5
OBISK NA OBMOČJU GO ČRNOMELJ JE BIL NADVSE PRIJETEN
V soboto dne 24. 6. 1972 je organiziralo vodstvo gozdnega gospodarstva Novo nesto na pobudo sindikalnega odbora GG, za adnini strativni in finančni kader celega gozdnega gospodarstva ekskurzijo na območje gozdnega obrata Čmonelj.
Navedenega dne smo se zbrali zaposleni v stavbi uprave GG ob 6.30. uri. Odpeljali sno se s kombijem in treni osebnimi vozili na gozdni obrat Podturn, kjer je bilo zbirališče. Bili smo postreženi s kavico. Skupaj se nas je zbralo okrog 40. Odpeljali smo se s podtumškim avtobusom in osebnimi vozili do Snrečnika na območju GO Črmošnjice.
Z gozdne ceste smo si ogledali umetno osnovane nasade iglavcev. Po gozdni poti smo prišli do partizanskih bolniških objektov. Tov. ing. Petrič Jože nam je povedal nekaj podatkov o partizanski bolnišnici Zgornji Hrastnik, katero smo si potem do podrobnosti ogledali. V neposredni bližini bolnic je partizansko grobišče pred katerim stoji lep spomenik žrtvam. G-ozdovi, ki obkrožajo te partizanske znamenitosti spadajo pod spomeniško varstvo, v njih pa se odstranjuje le drevje poškodovano od elementarnih nesreč.
Po jutranjem oblačnem vremenu se je zjasnilo in pot do na nas čakajoča vozila je bila zelo prijetna. Tu so se nam priključile še 3 tovarišice iz gozdnega obrata Novo mesto, ki jih je z zamudo pripeljal tov. Geršič Peter.
Posedli smo v vozila in se odpeljali v Komamo vas, kjer nam je gospodinja Kraševec pokazala v ograji zaprtega jelena, katerega je od rojstva vzredila sama.
Naša naslednja postaja je bila na Planini. Vodstvo gozdnega obrata Črnomelj nam je pripravilo prijeten sprejem s kratkim govorom upravitelja tov. Fabjan Toneta. Na kratko nas je informiral o obsegu obrata, o številu zaposlenih ter ostalih novicah, problemih in delu na obratu. Dopolnil ga je tov. direktor, ki nam je povedal dogodivščine tega kraja v času narodnoosvobodilne borbe.
Upravitelj gozdnega obrata Črnomelj nas je nato povabil na skrbno pripravljeno malico. Vsaki tovarišici so predstavniki obrata podarili lep planinski cvet.
Zadnja postaja ekskurzije je tila Mirna gora. Od tu je lep razgled, še posebno lepo pa je opazovanje iz razglednega stolpa, V domu so nan Črnomaljci pripravili kosilo - kurjo obaro z ajdovimi žganci in domačo potico. Tudi za žejo je bilo preskrbljeno. Okoli 14.30. ure smo se odpeljali domov.
Jaz - kakor verjetno še mnogo drugih - sem bila prvič na tem področju. Prvič sem videla Planino in Mimo goro, katera mi bo ostala v zelo lepem spominu. Želim, da bi tako, kot že nekaj let nazaj - nas še v bodoče vsaj enkrat v letu obdarili s tako ekskurzijo v prelepo našo naravo.
V imenu vseh se organizatorjem ekskurzije najlepše zahvalim.
Vladka Š piletiČ
xXx
IZKORIŠČANJE GOZDOV V PRVEM PODIETJU 1972
Pri izkoriščanju gozdov je bilo v prvem polletju precej težav, ki so v negativnem smislu vplivale tudi na rezultat poslovanja, V analizi, ki je priložena temu sestavku, nam fizični pokazatelji ponazarjajo stanje in nivo proizvodnje v vseh fazah in oblikah. Tako nam realizacija poseka in izdelave gozdnih sortimentov v odnosu na lansko polletje kaže 7 izpad. To vsekakor ne pomeni, da je vloženo manj napora, da se doseže enak nivo proizvodnje kot je bil v lanskem polletju. Celo natančnejša primerjava izdelanih enot nam kaže, da je pri iglavcih izdelano isto število enot, pri tehničnem lesu listavcev pa oelo za 3 i° več. To kaže, da je izpad predvsem v izdelavi prostominskega lesa. Razlog temu izpadu je phipisati izrednemu pojavu poškodb po snegolomu, ki je prizadel vse gozdne obrate. Zaradi tega so vsi gozdni obrati preusmerili svojo razpoložljivo delovno silo v izdelavo snegolomov, ki so ponekod že napadeni po lubadarju. To je povzročilo, da so gozdnogojitvena dela predvsem pa redčenje sestojev v realizaciji zaostajala. Ravno v tem je pravi vzrok izpada v proizvodnji. V prvi polovici tega leta je bilo narejeno za 60 % manj redčenja kot v lanskem primerjalnem obdobju. Posledica snegoloma se ne odraža samo v 7 i° izpadu proizvodnje, temveč se odraža tudi v strukturi gozdnih sortimentov, storilnosti, spravilu in oddaji lesa.
Skratka potrebno je bilo več živega dela in večjo porabo časa pri animalnom in mehaniziranem delu.
Ker je snegolom poškodoval v glavnem drobnejša drevesa, je struktura izdelanih gozdnih sortimentov v prid drobnih proizvodov. Ta sprememba v strukturi gozdnih sortimentov je tako velika, da ne bo ostala brez vpliva na finančni plan podjetja. Gozdni obrat Straža je opustil redno letno odkazilo etata z namenom, da izdela les poškodovan po snegolomu. GO Novo mesto je izdelavo snegolomov dosegel dvakratno višino letnega etata. Tudi ostali gozdni obrati so morali opustiti redno sečnjo v večini oddelkov zaradi istega vzroka.
Posledice tega bo še bolj občutila lesna industrija, ker ne bo dobila zadostne količine surovin za predelavo.
Število sekačev je bilo višje kot v lanskem polletju, storilnost pa je bila nižja. Padec storilnosti je do neke mere razumljiv zaradi izdelave drobnejšega lesa. Težko pa se je sprijazniti z ustvarjenim številom dni na delu (na enega delavca 67 dni) v preteklem polletju. Opravljenih je 8 dni manj kot v prvem polletju preteklega leta. Razlogov za tak izpad je več in sicer od vremenskih ovir in bolezni do opravičenih in neopravičenih izpadov. Od planiranih 97 delovnih dni na delavca za to obdobje (pri tem so odšteti vsi izpadi) jie bilo opravljenih samo 67. Torej znaša izpad efektivnih delovnih dni 30 dni ali 30 io. Iz tega izhaja, da gozdni delavec sekač dela efektivno povprečno 11 dni na mesec. Pri tem se ne sme pozabiti, da so pogoji dela in varstveni ukrepi prilično dobri (prevoz,prehrana itd.). To kaže na različno tretiranje vremenskih ovir po gozdnih obratih, kakor tudi preveč toleranten odnos do discipline prihoda na delo.
Spravilo lesa iz gozda na kamionsko cesto se v zadnjih mesecih odvija počasneje zaradi drobnega in raztresenega lesa. Toda kljub temu je približno enaka količina lesa spravljena na kamionsko cesto kot v prvem polletju lanskega leta. Na spravilu lesa iz gozda na kamionske ceste je bilo angažiranih 47 parov, 33 samčarjev in 52 bosanskih konj. S tem številom konj je bilo spravljeno iz gozda 25.500 m3 okroglovine in 24.000 prm lesa. Porabljenih je bilo 7.725 animalnih dni. Iz naslednje razpredelnice je vidna poraba dnin in storilnost konj.
	Skupaj	Dnin	Skupaj	m3	m3
	dni	me sec	m3	mesec	dan
par	49 ' ’	8	351	59	7,2
samec	62	10	346	58	5,5
bos. konj	64	11	418	70	6,5
K. podatki nakazujejo priložnostni značaj dela konjarjev.
Mehanizacija na spravilu lesa (traktor Ferguson, zgibniki in vitli) so bili udeleženi z 10.000 m3 (9.742 m3 in 486 prm). Podrobnejše in natančnejše podatke bo dala služba za mehanizacijo.
Prevoz lesa s kamioni je za okrog 500 m3 presegel količino iz lanskega polletja. Naloženo in prevoženo na oddajna skladišča in direktno odjemalcem je bilo 62.000 m3 gozdnih sortimentov.
Od tega je bilo 31.800 oblovine listavcev, 14.000 m3 iglavcev in 25.000 prm prostominskega lesa. Storilnost nakladalcev je bila v višini storilnosti iz lanskega polletja.
Prevozni park, ki šteje 22 kamionov je prevozil to maso v 2.122 dneh. Iz tega pride na eno vozilo povprečno 96 voznih dni. V mesečnem povprečju pride 16 voznih dni na vozilo. Od prevožene mase odpade na eno vozilo 278I m3 lesa (464 m3 na mesec ali 29 m3 prevoženega lesa na dan). Poprečno dnevno se je prevažalo po kamionski cesti 638 m3 raznih gozdnih sortimentov.
Izpad voznega parka, kot je iz analize razvidno, je bil 642 voznih dni ali 24 i°. Ta izpad kaže, da na vsakem gozdnem obratu poprečno vsak dan po en kamion ni vozil. Povedati je treba tudi to, da ta izpad predstavlja zastoje zaradi popravila vozil, vremenskih ovir, bolezni, dopustov itd.
Kar.zadeva odkup lesa iz gozdov zasebnikov smo odkupili komaj 21.000 m3 lesa, kar pomeni za 9.500 m3 manj kot v prvem polletju lanskega leta.
Vprašanje dotoka lesa iz zasebnega sektorja je bilo večkrat obravnavano po samoupravnih organih. Razlogov za takšno stanje je veliko, ukrepov pa zaenkrat ni, da bi se stanje izboljšalo. Mogoče bo zakon prinesel nekaj'novega kar bi kmete zainteresiralo in vzpodbudilo.
Tudi prodaja lesa zaostaja za lanskim polletjem za 8.300 m3. Realizacija iz gozdov SLP je v višini realizacije lanskega polletja, izpad pa zadeva realizacijo iz gozdov zasebnikov.
ing. Rade Kalinovič
32
POSEK IN IZDELAVA GOZDNIH SORTIMENTOV DO 25.6.1972
S 0 R T 1 M E N T	Enota mere	GO Straža	GO	GO	GO	GO Črnomelj Črmošnjice Podturn N.mesto				GO Trebnjo	GG
1. Hlodi iglavcev	m3	2032	867	1200	6394	1079	68	11.680
2. Jam. cel ul. les	m3	568	415	825	2221	1488	163	5.680
3. Piloti	b3	1585		476	844	851		3.756
4. Motke	ib3	298		228	153	336	63	1.070
5. Drogovi	in3			152		949	35	1.136
1. IGLAVCI	o3	4475	1282	2921	9612	4703	329	23.322
1. Hlodi bukve	m3	4947	1401	2689	3935	2149	100	15.221
2. Bukovi piloti	m3			17		296		355
3. Bukovi hlodi za prage	m3	90		9	271	52		422
4. Hlodi javorja	m3	179	60	28	188	75		530
5. Hlodi hrasta	m3	681	258		14	187	73	1.213
6. Hlodi hrasta za prage	m3	20				75		95
7. Hlodi ostalih listavcev	m3	102	49	15	70	50	2	288
8. burski les hrasta	m3	72	102				97	271
9. Jamski los bukve i *,	m3	281	169	43	1	206		700
10. Kolarski les	m3					55		55
11. Drooovi	m3			1		30		31
II. TEHNIČNI LES LISTAVCEV	m3	6372	2039	2842	4479	3175	272	19.179
1. Bukova drva za kurjavo	prm	5921	4018	3952	3788	3053	419	23J51
2. Hrastova drva	prm	23						23
3. Drva ostalih listavcev	prm	1	228	162	6	822		1.219
4. Tanin	prm					498	70	568
5. Celulozni les listavcev	prm		256			84		340
6. Bukoya celuloza	prm		332	174	64	91		661
lil. PR0ST0RNINSKI LES	prm	5945	4502	4114	3794	6457	489	25.301
IV. SKUPAJ LISTAVCI	m3	1C236	4965	5516	7045	7372	590	35.625
V. LESNA MASA	m3	14711	6247	8437	16657	12075	915	58.947
25. 6. 1971	m3	14569	8093	11701	16688	11171	1218	63.280
33
PRIMERJAVA S I. POLLETJEM 19 7 1
		GO	GO	GO	GO	GO	GO	
		Straža	Črnomoli	Črmošniice	Podturn Novo mesto Trebnio	GG			
Iglavci	1971	4304	1733	5659	9815	1653	300	23.464
	1972	4473	1282	2921	9612	4702	529	23.322
Teh. les	1971	5932	2122	2657	3998	3456	386	18.551
listavcev	1972	6372	2039	2842	4479	3175	272	19.179
Prostor, les	1971	6682	6520	5515	4331	9326	819	33.195
	1972	5945	4502	4114	3794	6457	489	25.301
Listavci	1971	10265	6360	6042	6813	9518	918	'	39.916
	1972	10236	4965	5516	7045	7372	590	35.625
	1971	14569	8093	11701	16628	11171	1218	63.380
SKUPAJ :								
	1972	14711	6247	8437	16657	12075	915	58.947
		PRIMERJAVA S POLLETNIM PLANOM 1			9 7 1			
Iglavci	PLAN	3400	1116	3294	9509	2503	121	19.943
	REAL.	4475	1282	2921	9612	4702	329	23.322
Teh. les	PLAN	5551	1700	3008	3407	2287	196	16.149
listavcev	REAL.	6372	2039	2842	4479	3175	272	19.179
Prostor, les	PLAN	2700	4718	4825	3250	4750.	347	20.590
	REAL.	3864	2926	2674	2466	4197	318	16.446
Listavci	PLAN	8251	6418	7833	6657	7037	543	36.739
	REAL.	10236	4965	5516	7045	7372	590	351625
	PLAN	11651	7534	11127	16166	9540	664	56.685
SKUPAJ •								tj
	REAL.	14.711	6247'	8437	16657	12075	915	58.947
			ZALOGE LESA	26.6.1972				
			Gozd			Kamionska cesta		
		Iglavci	Listavci	Prm	Iglavci		Listavci	Prm	Skupaj
GO STRAŽA		2869	382	2538	298	127	1506	63 05
GO ČRNOMELJ		608	279	1456	348	100	2135	3669
GO ČRMOŠNJICE		1747		1507	377	1	253	3269
GO PODTURN		4699	n	1046	3163	145	1505	967 6
GO NOVO MFSTO		1694	145	1951	781	252	3826	6627
		11617	817	8498	4967	625	9225	29546
25. 6. 1971		13575	404	12397	4145	438	14920	36232
ZALOGE JELOVE HLODOVINE 25. 6. 1972
	HL	J	Gradb.	P	M	0	
GO STRAŽA	1165	358	1259	_	386		3.168 03
GO ČRNOMELJ	605	350			_		955'ra3
GO ČRMOŠNJICE	616	851	_	318	216	153	2.154 b3
GO PODTURN	5148	2493	-	-	221	..	7.862 m3
GO NOVO MESTO	470	1101		459	341	218	2.589 m3
	8004	5153	1259	777	1164	371	16.728 m3
25.6.1971	10408	3468		2968	806	107	17.757 ra3
			ZALOGE OSTALE HLODOVINE							
	BK	BK.P.	JA V.	HR	HR.P.	Ost.	J.HR	J. BK	D	
						1 i st.				
GO STRAŽA	7	147	7	_	114	28	48	158		509 m3
GO ČRNOMELJ	•»		5	202		43	114	16		380 m3
GO ČRMOŠNJICE	-	.	•		-				1	1 m3
GO PODTURN	13	134	-	-	-	7	-	3		157 m3
80 NOVO MESTO	28	159	14	12	92	•	27	13	85	430 m3
	48	440	26	214	206	78	189	190	86	1.477 m3
25.6.1971	•		21	408	188	106	134	225		1.082 m3
		ZALOGE PROSTORNINSKEGA LESA			25.6.1972			
	BK	HR	TOPOL.	Ost.	TANIN	CEL.	BK	
				list.		LIST.	CEL.	
GO STRAŽA	3961	23	60					4.044 prm
GO ČRNOMELJ	2645			218		■f	673	3.536 prm
GO ČRMOŠNJICE	1352	-	■f	179	10		67	1.608 prm
GO PODTURN	2395	m		m	115	-	40	2^550 prm
GO NOVO MESTO	4277	-	-	755	470	125	22	5.649 prm
14630	23	60	1152	995	125	802	17.387 prm
23596	200	69	2062	378	464	938	27,389 prm
25.6.1971
35
STORILNOST DELAVCEV V 6. MESECIH 1972
GO STRAŽA	57	66	3757	3022A	31	1A711	3,9	258
GO ČRNOMELJ	Al	55	2277	18A88	25	62A7	2,7	152
GO ČRMOŠNJICE	29	73	2102	172A2	21	8A37	A,0	291
GO PODTURN	39	70	2733	22665	28	16556	6,0	A25
GO NOVO MESTO	50	7A	3677	26122	35	12075	3.3	2A1
	216	67	1A5A6	11A7A1	1A0	58026	*,o	268
25. 6. 1971	190	75	1A329	116387	102	62162	A, A3	327
		STORILNOST NAKLADALCEV V POLLETJU 1972							
GO STRAŽA	6	87	523	2A98	10086	A62A	15A95	30	2583
GO ČRNOMELJ	7	38	263	2348	A77-2	A62A	10278	39	1A28
GO ČRMOŠNJICE	6	78	A68	151A	5153	6677	11008	2A	1835
GO PODTURN	7	75	52A	6119	703 9	3997	15757	30	2251
GO NOVO MESTO	7	79	553	152A	A750	A895	9A60	17	1351
	33	71	2331	1A00A	31800	2A817	61998	27	1879
25.6.1971	31	72	2250	10080	35027	2AA55	61571	27	1896
	ODKUP	LESA DO 25.6.1972
	1972	1971
GO STRAŽA	5.56A d3	8.282 a3
GO ČRNOMELJ	3.120 m3	5.81A m3
GO ČRMOŠNJICE	1.885 b3	2.AA7 d3
GO PODTURN	2.003 m3	2.695 ra3
GO NOVO MESTO	3.502 m3	5.123 n3
GO TREBNJE	5.123 n3	6.52A m3
GG	21.227 m3	30.885 u3
SLP
ZS
PRODAJA LESA 00 25.6.1972
1972	1971 .
53. 96A m3	53.975 m3
16.355 m3____________2A. 72A m3
70.319 n3
78.699 ra3
- 36 -
MEDOBRATNO TEKMOVANJE GOZDARJEV V ŠAHU, STRELJANJU IN KEGLJANJU
V soboto, dne 17. 6. 1972 so se v Dolenjskih. Toplicah že tretje leto zapored srečali gozdarji, kjer so se pomerili za prehodni pokal gozdnega gospodarstva Novo mesto. Tekmovali so v-šahu, streljanju in kegljanju. Sodelovalo je sedem ekip s 43. tekmovalci. Prehodni pokal je že tretjič osvojil GO Straža. Le-tega je zmagovalni ekipi izročil direktor ing. Janez Penca in sicer v trajno last.
Zmagovalne ekipe in posamezniki so prejeli diplome in praktična čarala.
Vrstni red zmagovalnih ekip:
1.	GO	Straža	41	točk
2,	GO	Črnomelj	38	točk
3.	GO	Po d tum	31	točk
r *»	GO	Trebnje	25	točk
5.	GO	Črmošnjice	24	točk
6.	Ur:	o r ~r *	22	točk
7.	GO	Novo mesto	9	točk
KEGLJANJE - POSAMEZNIKI			
Mihelič Jože	26	Jarc Alojz	15
Nemanič Stane	26	Markovič Franc	15
Goleš Niko	25	Šebenik Janez	14
Muhič Karel	25	Draž ume rič Vito	14
Vidic Matija	25	Jereb Janez	14
Avguštin Franc	24	Štubler Maks	14
Bahor Jože	24	Šmalc Jože	11
Serini Alojz	23	Lapanje ing.Radovan	9
Tesari Angelbert	23	Falkner ing. Jože	a
Tesari Tone	21	Grabrijan Andrej	8
Rade Jože	18		
Markovič Franc	18		
Sašek Janez	17		
Štor ing. Adolf	17		
Kumar Stane	17		
Muhič Jure	17		
KLančičar ing. Slavko	17		
Puljak Branko	17		
Bele Martin	16		
Ficko Alojz	16		
Luksič Jože	15		
- 37 -
STRELJANJE - POSAMEZNIKI
Tessari Angelbert	78	Štor ing. Adolf	56
Palkner ing. Jože	75	Šebenik Janez	56
Jereb Ivan	73	Turk Karel	56
Mirtič Prane	73	Bahor Jože	52
Bele Martin	69	Vidic Matija	52
Dražumerič Vito	64	Grabrijan Andrej	47
Goleš Niko	62	Markovič Prane	44
Rade Jože	62	Luksič Jože	34
Bobnar Primož	61	Šmalc Jože	29
Puljak Branko	61	Mihelič Jože	29
Lapanje ing. Radovan	60	Klančičar ing. S.	25
Serini Alojz	58	Kumar Stane	18
Tessjari Tone Picko Alojz	57 56	Črnič Vinko	9
ŠAH
1.	Jarc Alojz
2.	Muhič Jure
3.	Sašek Janez
4.	Puljak Branko
5.	Jereb Janez
6.	Grabrijan Andrej
7.	Penca ing. Janez
8.	Rade Jože
DVOBOJ SOCIALNO ZAVAROVANJE : GG NOVO MESTO
1.	Kegljanje: Zmaga GG Novo mesto (210 keglj. - 158 keglj.)
2.	Streljanje: Zmaga ekipe GG Novo mesto (269 kr.- 197 kr.)
Alojz Serini
xXx
NOVA TEHNOLOGIJA DELA PRI SPRAVILU LESA
Pojav novih, strojev za spravilo lesa v gozdarstvu zahteva tudi spremembo tehnoligijo dela pri spravilu. Z nakupom zgibnega traktorja Timberjack in traktorjev IMT z Igland vitlom pri našem podjetju, se Je ta potreba pojavila tudi pri nas.
Da bi se torej z novo tehnologijo dela pri spravilu lesa seznanil širši krog naših strokovnih ljudi, Je bil v maju mesecu na GO Podturn organiziran tridnevni seminar. Vodil ga Je dr.A. Krivec, predavatelj biotehniške fakultete - katedre za izkoriščanje v Ljubljani.
Seminar Je trajal 3 dni in sicer od 25. 5. - 27. 5. 1972. Obsegal Je teoretični in praktični del. Teoretični del Je bil v prostorih zdravilišča v Dol. Toplicah in Je trajal en dan, u-deležilo pa se ga Je okrog 80 ljudi. Teoretični del seminarja Je poleg širših teoretičnih osnov uvajanja in spravila lesa z lažjo in težjo mehanizacijo zajemal tudi teoretične osnove spravila lesa s traktorjem Timberjack in IMT 558 z Igland vitlom.
Praktičnega dela seminarja se Je zaradi lažjega izvajanja udeležilo le 25 gozdarskih inženirjev in tehnikov. Praktični del, ki Je trajal dva dni se Je izvajal deloma na terenu v odd. 115 -drogovnjak, 58 - debeljak na GO Podturn, deloma pa v Dol. Toplicah - računski del.
f ».
V Jeseni tega leta bo ponovitev praktičnega dela seminarja za tiste revirne gozdarje, katerim Je praktični del potreben, vendar zaradi velikega števila ljudi niso mogli sodelovati v prvem delu seminarja.
Celotni program seminarja Je obsegal:
1.	Skupinsko izvajanje priprave delovišča v drogovnjaku: trasiranje vrvnih linij, določanje smeri podiranja drevja, sodelovanje pri zbiranju lesa.
2.	Snemanje spravila lesa (zbiranje in vlačenje) v drogovnjaku s traktorjem IMT - 558 in TimberJackom.
3.	Iz snemalnih listov izračunati produktivni in dodatni čas ter določiti časovne in količinske norme za konkretno delo.
39 -
4^. Izvršiti primerjave učinkov in stroškov dela v drogevnjaku v naslednjih kombinacijah:
a/ zbiranje z vitlom Igland na traktorju IMT-558 ter vlačenje z istim traktorjem,
h/ zbiranje in vlačenje lesa s konji po vlaki do kamionske ceste,
c/ zbiranje in vlačenje lesa s traktorjem Timberjack.
5.	Priprava delovišča v debeljaku: trasiranje sekundarnih vlak in oblikovanje prehoda iz sekundarne na primarno vlako, določanje smeri podiranja drevja in ugotavljanje časovnih in količinskih vrednosti spravila lesa s traktorji.
6,	Kabinetna obdelava podatkov in izvršitev primerjave učinkov in stroškov dela in sicer:
a/ zbiranje in vlačenje lesa s konji,
b/ zbiranje lesa z vitlom traktorja do vlake in vlačenja po vlaki do kamionske ceste s traktorjem IMT-558, c/ spravilo lesa s traktorjem Timberjack.
Na zaključku seminarja bi lahko ugotovili:
1.	Seminar je v celoti zelo dobro uspel.
2.	Z ozirom na to, da je bil to prvi seminar take vrste pri nas, je bil razmeroma zelo dobro organiziran, posebno če upoštevamo še dejstvo, da je traktor IMT-558 začel z delom Šele nekaj dni pred seminarjem in da zaradi objektivnih težav dobave ni bil še v celoti opremljen.
3.	Širši krog strokovnih ljudi pri nas se je na seminarju seznanil s problemom načrtovanja mehaniziranega spravila lesa, ki ne tare samo naše, pač pa tudi druga gozdna gospodarstva.
4.	Medtem ko se slovensko gozdarstvo v pogledu stopnje mehani-ziranosti spravila lesa nahaja nekje v povprečju srednje Evrope pa se naše podjetje v tem pogledu nahaja nekoliko zadaj. Čeprav bi tu lahko sicer našteli kup objektivnih razlogov in čeprav podjetje zadnje čase vlaga v to velike napore. je vendar dajstvo tako.
xXx
ing, Jože Kure
■
ij- •!
'
... .
'
C—
■
■
.
'
.
■
,
r
. ■
,

Na podlagi 39. člena in tretjega odstavka 115. člena statuta je delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto na 1. seji dne 14. julija 1972 sprejel naslednji
PRAVILNIK o odgovornosti
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
a/ Obseg pravilnika
1.	člen
S tem pravilnikom določa delovna skupnost dolžnosti svojih članov, odgovornost za kršitev delovnih dolžnosti, organe in postopek, v katerem ugotavlja, da je delavec kršil delovno dolžnost, ukrepe, ki jih lahko delovna skupnost v takem postopku izreče zoper delavce,, pogoje, ob katerih je lahko delavec odstranjen iz delovne skupnosti, in pogoje delavčeve materialne odgovornosti delovni skupnosti za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom.
h/ Za koga velja pravilnik
2.	člen
Določbe tega pravilnika veljajo za vse člane delovne skupnosti, ne glede na njihovo starost, položaj, delovno mesto, delovno dobo in ne glede na to, v kakšni obliki delovnega razmerja so Lili.sprejeti v članstvo delovne skupnosti.
Odgovornost člana delovne skupnosti po tem pravilniku preneha, ko preneha biti član delovne skupnosti, razen če gre za delavčevo materialno odgovornost.
Bo tem pravilniku niso odgovorni delovni skupnosti tisti delovni ljudje, ki sicer delajo za delovno organizacijo, niso pa člani delovne skupnosti. Njihova odgovornost se loči s pogodbo.
c/ Obseg dolžnosti in odgovornosti
3.	člen
Delavec ima na svojem delovnem mestu splošne in posebne dolžnosti do dela in odgovornosti do drugega delavca, do družbenih delovnih sredstev ter do delovne in družbene skupnosti.
š/ Splošne dolžnosti
4.	člen
Bosebne dolžnosti do dela so tiste, ki jih določa akt o sistemizaciji delovnih mest za vsako delovno mesto posebej.
2
Splošne dolžnosti delavca do dela so zlasti naslednje:
1.	da med delom vestno izvršuje naloge svojega delovnega mesta in pri tem uporablja vse svoje znanje in sposobnosti, kakor to zahteva narava dela, ki ga opravlja, ter da pri- tem upošteva tehnična, etična in druga pravila stroke;
2.	da izvršuje naloge, ki jih dobiva od svojih predstojnikov v okviru nalog svojega delovnega mesta;
3» da redno in pravočasno prihaja na delo, da ne zapušča svojega delovnega mesta brez dovoljenja pristojne osebe in da ne odhaja z delovnega mesta prej, kot je določeno z delovnim razporedom;
4.	da redno opravlja in izvršuje vse druge obveznosti, ki izhajajo iz narave delovnega razmerja in iz statuta ter iz drugih splošnih aktov delovne organizacije;
5» da dela več kot poln delovni čas takrat, ko je to določeno z zakonom ali s statutom;
6. da takoj, najkasneje pa v 24 urah obvesti pristojno osebo, če mu je iz katerega koli razloga onemogočen prihod na delo;
7» da neposredno izpopolnjuje svoje delovne sposobnosti;
8.	da vlaga vse svoje strokovne in druge delovne sposobnosti v strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje svojih delavcev;
9.	da aktivno sodelujevsamoupravljanju;
lo.	da upošteva in spoštuje varnostne ukrepe, ki so predpisani ali odrejeni v delovni organizaciji.
d/ Dolžnosti do drugega delavca
5.	člen
Delavčeve dolžnosti do drugega delavca so zlasti naslednje :
1.	da varno opravlja svoje delo, tako da pri delu posredno ali neposredno ne ogroža sodelavcev;
2.	da se dostojno obnaša do sodelavcev, ne glede na njihov položaj ali delovno mesto, da ne povzroča nereda ali prepirov in da se izogiba vsemu tistemu, kar bi lahko prizadelo interese drugega delavca;
3.	da vzdržuje in spodbuja tovariške in socialistične odnose v delovni organizaciji; 4
4.	da po svojih močeh pomaga sodelavcem.

e/ Dolžnosti do delovnih sredstev
6o člen
Delavčeve dolžnosti do družbenih delovnih sredstev so zlasti
naslednje:
1= da varuje zaupano mu družbeno premoženje pred protipravno odtujitvijo;
2.	da orodje, stroje, vozila in druga zaupana mu delovna sredstva varuje in vzdržuje v okviru svojih delovnih nalog, da odpravlja napake oziroma o njih obvešča odgovorne osebe v delovni organizaciji;
3.	da delovna sredstva izboljšuje oziroma daje predloge ustreznim službam za izboljšanje;
4.	da spoštuje varstvene ukrepe proti požaru in drugim elementarnim nesrečam, določene v posebnem splošnem aktu.
f/ Dolžnosti do delovne skupnosti
7.	člen
Delavčeve dolžnosti do delovne skupnosti so zlasti naslednje:
1.	da varuje ugled delovne organizacije;
2.	da čuva podatke, ki so poslovna tajnost delovne organizacije;
3.	da ostane na delu predpisan čas, če mu je prenehalo delovno razmerje;
4.	da izraža svoje mnenje o nepravilnosti, za katere zve o delovni skupnosti, ki grozijo ali so prizadele delovno organizacijo;
5«, da se zunaj delovne organizacije obnaša tako, da ne bo prizadel ugleda delovne organizacije.
g/ Dolžnosti do družbene skupnosti
8.	člen
Delavec izraža svoje delovne dolžnosti do družbene skupnosti s tem, da z vestnim in odgovornim delom varuje in razvija interese ožje in širše družbene skupnosti.
b/ Določanje delovnih dolžnosti
9.	člen
Razen s tem pravilnikom je mogoče delovne dolžnosti predpisati tudi z drugim, splošnimi akti delovne organizacije, sklepi in
4 -
odločbami ter delovnimi nalogi, ne skupnosti oziroma delavci na v megah svogih pristojnosti.
ki gih izdagago organi delov-določenih delovnih mestih -
i/ Delovni nalog
10.	člen
Delavec mora izvrševati delovne naloge nadrejenih delavcev.
v
Ce delavec misli, da ge delovni nalog nezakonit ali da naspro-uge družbenim interesom delovne skupnosti, mora na to opozoriti nadrejenega delavca, ki je izdal delovni nalog. Ponovni delovni nalog nadrejenega delavca, ki ga je izdal pismeno, mora delavec izvršiti. 0 izvršitvi delovnega naloga delavec obvesti predsednika obratnega delavskega sveta z zahtevo, da o tem sklepa.
j/ Odgovornost nadrejenih delavcev
11.	člen
Delavec, ki neposredno vodi delovno enoto oziroma delovno skupino ali mora kako drugače skrbeti za delo drugih delavcev, je odgovoren za izvršitev prevzetih in naloženih delovnih nalog, za ukrepe, ki so za izvršitev teh nalog potrebni, oziroma za opustitev ukrepov.
Vsi člani delovne skupnosti so odgovorni za izvrševanje sklepov samoupravnih organov delovne skupnosti, vsak na svojem delovnem področju.
k/ Ukrepi zaradi kršitev delovnih dolžnosti
12.	člen
v/
Ce delavec krši delovno dolžnost, mu je mogoče izreči le ukrep, določen v tem pravilniku, in po postopku, kakor ga določa ta pravilnik. II. * 13
II.	TEMELJNE DOLOČBE
a/ Obseg veljavnosti temeljnih določb
13.	člen
Temeljne določbe tega pravilnika veljajo za vse oblike postopka, v katerem se ugotavlja delavčeva kršitev delovne dolžnosti, oziroma njegova materialna odgovornost za povzročeno škodo.
b/ Prehodna opozorila
14.	člen
v
Če delavec lažje krši delovno dolžnost, ga je treba opozoriti na njegove delovne dolžnosti. Opozorilo je ustno ali pismeno.
Če opozorilo ne zaleže in delavec ponovno krši delovno dolžnost ali če je kršitev delovne dolžnosti taka, da opozorilo ne bi doseglo svojega namena, je treba zoper delavca uvesti postopek zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti, ki je določen s tem pravilnikom.
c/ Načelo iskanja materialne resnice
15.	člen
Vsi organi, ki sodelujejo in odločajo v postopku za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti, morajo popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisen uspeh postopka.
Organ, ki odloča o delavčevi odgovornosti, mora izvesti tudi dokaze, ki mu v postopku niso bili posebej predlagani.
Priznanje delavca, ki je v postopku, ne odvezuje organa, ki vodi postopek, da ne bi izvedel vseh potrebnih dokazov o zatrjevani kršitvi delovne dolžnosti.
č/ Načelo enakopravnosti
16.	člen
Člani delovne skupnosti so v postopku za ugotavljanje kršitev enakopravni.
Kdor krši načelo enakopravnosti članov delovne skupnosti, huje krši delovno dolžnost.
d/ Načelo odgovornosti samo za predpisane kršitve
17.	člen
Delavec je odgovoren samo za tiste kršitve delovnih dolžnosti, ki so posebej predpisane v tem pravilniku ali v drugem splošnem aktu delovne organizacije.
Zoper delavca ni mogoče izreči ukrepa za dejanje, ki ga je storil, še preden je bilo tako dejanje v splošnem aktu označeno kot kršitev delovne dolžnosti.
e/ Načelo hitrosti postopka
18.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je hiter.
Kdor zavlačuje postopek za ugotavljanje kršitev delovnik dolžnosti, huje krši delovno dolžnost.
f/ Načelo javnosti postopka
19.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je javen za člane delovne skupnosti. Drugi so lahko navzoči pri postopku, če izkažejo pravni interes. 0 tem odloča organ, ki vodi postopek.
V izjemnih primerih, kadar gre za zadeve iz osebnega življenja delavca, ki je v postopku, ali takrat, če hi postopek ogrozil poslovno tajnost delovne organizacije, lahko organ, ki vodi postopek, na predlog pooblaščene osebe ali delavca, ki je v postopku, sklene, da se v postopku izloči javnost.
Sklep o izločitvi javnosti je treba objaviti s kratko obrazložitvijo. Zoper ta sklep ni mogoče ugovarjati.
g/ Načelo neposrednosti
2o.	člen
Organ, ki vodi postopek mora delavcu, ki je v postopku, vedno dati možnost, da se izjavi v očitkih, predlogih in dokazih, ki jih predlaga, kdor je uvedel postopek.
h/ Načelo ustnosti
21.	člen
Obravnava, na kateri se ugotavlja delavčeva odgovornost, je ustna.
Če delavec, ki je v postopku ne razume jezika, v katerem teče postopek, mu je treba omogočiti tolmača.
i/ Načelo neodvisnosti
22.	člen
Vsi organi, ki sodelujejo v postopku za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti, so popolnoma neodvisni.
Za svoje delo so odgovorni delovni skupnosti. Zloraba pravic ali prekoračitev pooblastil članov teh organov pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti.
j/ O posamezni kršitvi ni mogoče večkrat odločati
23 o člen
0 posamezni kršitvi delovne dolžnosti je mogoče odločati le enkrat. 0 isti kršitvi delovne dolžnosti je mogoče ponovno odločati le takrat, kadar je pristojen organ delovne skupnosti odločil, da razveljavi sklep organa prve stopnje.
k/ Načelo osebne odgovornosti
24.	člen
Za kršitev delovne dolžnosti je delavec osebno odgovoren. Svoje odgovornosti za storjeno dejanje ali opustitev ne more prenesti na drugega.
1/ Krivda
25.	člen
Za kršitev delovne dolžnosti je delavec odgovoren le, če je kriv. Delavec je kriv, če je kršil delovno dolžnost namenoma ali iz malomarnosti.
Delavec namenoma krši delovno dolžnost, če ve, ali bi moral vedeti, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala za delovno organizacijo škodljiva posledica, in tudi hoče, da raka posledica nastopi ali vsaj dopusti njen nastanek.
Delavec iz malomarnosti krši delovno dolžnost, če ve ali bi na svoje delovne sposobnosti moral vedeti, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala škodljiva posledica, pa lahkomiselno misli, da ne bo nastala, ali misli, da jo bo lahko pravočasno preprečil ali odvrnil.
Za materialno škodo, ki jo delavec povzroči na delu ali v zvezi z delom delovni organizaciji, je delavec odškodninsko odgovoren, če je škodo povzročil namenoma ali iz velike nepazljivosti.
m/ Zastopanje
26.	člen
Delavec v postopku lahko v vseh fazah postopka zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti pooblasti poklicnega odvetnika oziroma polnoletnega državljana Jugoslavije, da ga v takem postopku zastopa.
Delavca lahko na njegovo zahtevo zastopa predstavnik sindikalne organizacije. Sindikalna organizacija lahko delavcu ponudi svoje zastopanje, vendar ga zastopa le takrat, če delavec v tako zastopanje privoli.
•o 8	—
Pooblastilo za zastopanje da delavec ustno na zapisnik ali pismeno pred organom, pri katerem teče postopeko
d'
N/
Ce ima delavec zastopnika, mora organ, ki vodi postopek, vse pismene vloge vračati prizadetemu delavcu in tudi njegovemu zastopniku.
n/ Taksna oprostitev
27.	člen
V vseh postopkih v delovni organizaciji delavec ne plačuje nobenih taks za vloge, odločbe in druge akte ter dejanja v postopku.
o/ Stroški postopka
28.	člen
Stroškov, ki nastanejo v zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ni mogoče naložiti v breme delavcu, ki je v postopku.
Če je bil delavec oproščen očitane kršitve delovne dolžnosti ali če je bil postopek zoper njega ustavljan, ima pravico zahtevati od organa, pred katerim je tekel postopek, povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi s postopkom. 0 zahtevi za povrnitev stroškov odloča organ, pred katerim teče postopek, s posebnim sklepom. Zoper sklep o odločitvi o plačilu stroškov je možen ugovor.
Kdor sodeluje v postopku zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti, nima pravice do nagrade za svoje delo.
Sodelovanje v organih za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je častna funkcija.
p/ Obveznosti prijave, če se zve za kaznivo dejanje
29« člen
v
Ce se zve v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, da pomeni očitana kršitev delovne dolžnosti tudi kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora organ, ki vodi postopek, o tem obvestiti pristojnega javnega tožilca.
r/ Izločitev
3o.	člen
Član organa, ki kakor koli sodeluje v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti ne sme opravljati svoje dolžnosti:
lo ce Je zoper njega predlagan začetek postopka zaradi ugotav-1 Jan J a kršitev delovnih, dolžnosti ali če mora biti v isti zadevi zaslišan kot priča ali kot izvedenec;
2.	če Je delavec zoper katerega Je predlagan postopek, z njih v sorodstvu;
3» če Je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec delavca, ki Je v postopku;
4-. če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana lahko zahteva tudi delavec, zoper katerega Je predlagan^postopek. V zahtevi za izločitev mora podrobno navesti okoliščine in po potrebi tudi dokaze, s katerimi utemeljuje izločitev.
O zahtevi o izločitvi odloča predsednik organa,pred katerim teče postopek. Proti sklepu ni pritožbe.
III.	RAZMERJE DO DRUGIH POSTOPKOV
a/ Razmerje do kazenskega in drugih postopkov
31.	člen
Kazenska odgovornost, odgovornost za prekršek ali za gospodarski prestopek ne izključuje odgovornosti za kršitev delovne dolžnosti, če pomeni dejanje, prekršek ali gospodarski prestopek, obenem tudi kršitev delovne dolžnosti, določene s tem pravilnikom.
b/ Stek postopkov za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in združitev postopkov
32.	člen
v
Ce Je zoper istega delavca sočasno uvedenih več postopkov zaradi ugotavljanja kršitev delovne dolžnosti, Jih Je treba združiti.
Sklep o združitvi postopkov sprejme organ,' ki Je začel prvi postopek zaradi ugotavljanja kršitve delovne dolžnosti.
V	združenem postpku Je zoper delavca mogoče izreči le en ukrep za vse očitane kršitve delovnih dolžnosti.
V	združenem postopku Je zoper delavca mogoče izreči le en ukrep za vse očitane kršitve delovnih dolžnosti.
Če teče zoper več delavcev postopek zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti, ki so sijmed seboj v vzročni zvezi, jih lahko organ, pred katerim tečejo vsi postopki, združi.
Ce se v nadaljevanju postopka izkaže, da bi nadaljna združi-
tev postopka ovirala hitrejše dokončanje postpka, zoper posamezne delavce, lahko organ, ki vodi postopek odloči, da se postopki razdružijo.
c/ Stek kršitev delovnih dolžnosti
33- člen
V'
Ce je delavec večkrat kršil delovno dolžnost, če je kršil različne delovne dolžnosti ali če je določeno kršitev delovne dolžnosti ponavljal, se zoper delavca uvede in izvede enoten postopek. Zaradi več očitanih kršitev delovnih-dolžnosti je mogoče delavcu v enem postopku, izreči le en ukrep.
č/ Nova kršitev za katero se zve v postopku
3^o člen
Ce se v postopku zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti zve, da je delavec kršil še druge delovne dolžnosti, ali če je delavec med postopkom ponovno kršil delovne dolžnosti, organ, ki je zahteval uvedbo postopka, razširi svoj zahtevek še na nove kršitve oELovnih dolžnosti in se tako razširjeni postopek izvede po načelih določenih v 33. členu tega pravilnika.
IV.	VROČANJE
a/ Delavčev naslov
35. člen
Delavec mora najkasneje v treh dnarih sporočiti pristojni službi v delovni enoti točen naslov svojega stalnega prebivališča.
Vabila, obvestila, odločbe in druga pisma pošilja delovna organizacija delavcu na zadnji naslov, ki ga je dal delovni organizaciji.
Ni dolžnost organizacije, da bi iskala delavčev naslov, če delavec ni izpolnil svojo dolžnost, določeno v 1. odstavku tega člena.
b/ Osebna vročitev
36. člen
Vabila, obvestila, odločbe in druga pisma^delovne organizacije v zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je treba delavcu vročiti osebno.
Osebna vročitev se opravi tako, da se delavcu vroči pisanje na njegovem delovnem mestu proti podpisu.
Če osebne vročitve delavcu ni mogoče opraviti na njegovem delovnem mestu, se osebna vročitev opravi tako, da se mu pisanje pošlje po pošti priporočeno s povratnico.
c/ Nadomestna vročitev
37» člen
V"
Ce delavec noče sprejeti pošiljke ali ni znan njegov naslov se pisanje namenjeno delavcu, nabije na oglasno desko tistega obrata, kjer je oziroma je bil zaposlen.
N/
Šteje se, da je bila^pošiljka delavcu vročena po osmih dneh od dneva, ko je bila pošiljka objavljena na oglasni deski.
Č/ Pravočasno vročanje
38. člen
Vse pošiljke je treba delavcu vročiti pravočasno. Vabila ali obvestila je treba delavcu vročiti tako, da bo imel vsaj pet dni časa za pripravo od prejema vabila do zaslišanja.
V.	ORGANI V POSTOPKU ZARADI UGOTAVLJANJA KRŠITEV DELOVNE DOLŽNOST a/ Uvedba postopka
39» člen
Postopek zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti uvede disciplinski tožilec.
Disciplinskega tožilca izvoli delavski svet za dve leti. Po preteku mandata je lahko ponovno izvoljen.
Disciplinski tožilec začne na predlog postopek, vloži zahtevek, da se opravi obravnava, lahko ta zahtevek umakne, dokler ga ne vloži pri odboru za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, zastopa pred organom za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti zahtevek z ugotovitvijo, da je delavec kršil delovno dolžnost, in lahko v imenu interesov delovne skupnosti vloži ugovor v korist ali v škodo delavca, ki je v postopku.
b/ Obravnava in izrek ukrepa
4o. člen
Obravnavo opravi in vse kršitve izreče odbor, ki ga sestavlja' jo trije člani in trije namestniki.
Odbor voli delavski svet podjetja za dve leti.
0 ugovoru zoper odločbo odbora na prvi stopnji odloča organ druge stopnje, določen v 71» členu tega pravilnika.
c/ Izvršitev ukrepa
4-1. člen
Za izvršitev ukrepa skrbi sekretar podjetja.
VI.	KRŠITEV DELOVNE DOLŽNOSTI
a/ Razdelitev kršitev delovnik dolžnosti
42.	člen
Kršitve delovnih dolžnosti so lažje, hujše in posebno hude.
b/ Lažje kršitve delovnih dolžnosti
43.	člen
Lažje kršitve delovnih dolžnosti so:
1.	zamujanje na delo, predčasno odhajanje z dela;
2.	neopravičeno zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom;
4. neupoštevanje varnostnih ukrepov in odklanjanje uporabe predpisanih zaščitnih sredstev, če taka opustitev ne bi imela hujših škodljivih posledic;
5- malomarnost pri delu, katere posledica je neustrezna kvaliteta dela;
6.	odklanjanje strokovnega izpopolnjevanja, kadar je to predpisano, in odklanjanje prenašanja svojega strokovnega znanja in delovnih izkušenj na druge, kadar to spada v posebno delavčevo dolžnost;
7- nedostojno vedenje do drugih članov delovne skupnosti;
8.	če krši predpisano delovno dolžnost, določeno v drugem splošnem aktu, pa ta kršitev ne pomeni hujše kršitve delovnih dolžnosti; 9 10 11 12 13 14
9.	če sicer delavec opravičeno izostane z dela, pa razloga izostanka ne opraviči najkasneje v 24 urah;
10.	če opravlja delo nevestno, neredno in netekoče;
11.	če ima nedostojen odnos do strank, s katerimi ima opraviti na delovnem mestu;
12.	če ne skrbi za čistočo na delovnem mestu;
13.	če delavec neopravičeno kreditira kupce;
14.	če delavec vodi blagajno proti predpisom o blagajniškem poslovanju, pa do škode ni prišlo;
15« če odgovorni delavec opušča kontrolo drugih delavcev, če je tako delo vsebina njegovega delovnega mesta ;
16. če delavec noče izvršiti delovnega naloga, razen v primerih, kadar ga za to opravičujeta zakon ali splošni akt;
12.	povzročanje nereda, pretepa, sodelovanja v pretepu in nemoralno obnašanje na delovnem mestu ali drugod, kadar bi tako delavčevo obnašanje škodovalo ugledu delovne organizacije;
18. če delavec ne spoštuje predpisov in navodil o vzdrževanju delovnih sredstev, s katerimi dela, pa bi lahko zaradi tega nastala premoženjska škoda;
19« če netočno ali lažno prikazuje rezultate dela z namenom, da bi pridobil sebi, svojemu sodelavcu ali kateremu koli drugemu neopravičen osebni dohodek;
20.	če preprečuje drugim osebam, da bi opravljali svojo delovno dolžnost;
21.	če o svojem sodelavcu širi neresnične izjave izven rednega postopka, zato da bi zmanjšal njegov ugled, ali da bi mu kako drugače prizadejal škodo r delovni organizaciji;
22.	neupoštevanje predpisanih varstvenih ukrepov zoper požar, eksplozijo, če ni prišlo do nesreče;
25« povzročitev materialne škode ielovni organizaciji do 100,00 din.
c/ Hujše kršitve delovnih dolžnosti
44.	člen
Hujše kršitve delovnih dolžnosti sdj
1.	če delavec ne upošteva varstvenLh ukrepov ali predpisanih zaščitnih sredstev in s tem povzroči neposredno nevarnost ali pa če pride do nesreče;
2.	če delavec neopravičeno odkloni .redno delo, delo nad polnim delovnim časom, delo na državni praznik ali delo na siceršnji prost dan, pa bi po določbah splošnega akta moral delati
3.	če pride delavec na delo vinjen, če se opičje na delovnem mestu ali če na delovno mesto prinaša pijaco;
4.	če se delavec opije zunaj dii.ovr.ega mesta in v tem stanju škoduje interesom svoje de?c \ ne organizacije;
5.	če krši ali malomarno izvajia predpise, ki urejajo varovanje
poslovne tajnosti delovne organizacije;
^ X r\ r\ A rt*	i /3 d H nTrnfl vtri f’Vr Ki 'O 1	1 OTt Tfi T)TG d"Oi S 3 U ih VOT—
7.	če odgovorni delavec ne odstrani delavca z dela, na katerem noče uporabljati predpisanih zaščitnih sredstev, ali če ne spoštuje ukrepov za izvajanje predpisanih varstvenih ukrepov
8.	če odgovorni delavec ne odstrani z dela vinjenega delavca;
9.	če delavec širi zlonamerne trditve o razmerah v delovni organizaciji;
IO« če se delavec, ki je po nalogu zdravstvene službe v bolniškem staležu ne zdravi, kakor je določiij/zdravnik, ali kako drugače zavlačuje zdravljenje;
11.	če odgovorni delavec nabalja ali odtujuje sredstva delovne organizacije brez ustreznega sklepa pristojnega organa;
12» če delavec, ki je pooblaščen, da uvede postopek zaradi ugotavljanja kršitve delovne dolžnosti, postopka ne uvede, čeprav ve, da je bila kršena delovna dolžnost;
13.	povzročitev materialne škode delovni organizaciji v vrednosti 100,00 do 5000,00 din;
14.	če delavec v razdobju treh mesecev ponovi lažjo kršitev delovne dolžnosti, zaradi katere mu je že bil izrečen ukrep;
15.	če delavec uporablja delovna sredstva ali material delovne organizacije za osebno korist ali korist tretjih oseb;
16.	če delavec ne prijavi poškodbe na delovnih sredstvih ali prikriva poškodbe zaradi katerih bi lahko nastale še večje škode;
17.	če delavec ne prijavi delovne nesreče, v kateri se je sam ponesrečil, ali če odgovorni delavec, ki je zvedel za delovno nesrečo te ne prijavi;
18.	če delavec ponareja zapisnike, sklepe, odločbe in druge akte samoupravnih organov v delovni organizaciji;
19.	če stori kakšen gospodarski prestopek ali prekršek, ki ga določajo temeljni zakon o delovnih razmerjih ali drugi veljavni predpisi;
20.	če kršitev delovne dolžnosti sočasno pomeni kaznivo dejanje.
č/ Posebno hude kršitve delovne dolžnosti
45.	člen
Posebno hude delovne dolžnosti so:
1.	če delavec neopravičeno izostane z dela več kot tri zaporedne delovne oni;
2.	Če delavec pridobiva neopravičeno premoženjsko korist v škodo delovne organizacije ali tretjih oseb s svojim delom;
3.	če delavec sprejema darila v svojo ali tujo korist v zvezi z opravljanjem dela v delovnem procesu;
4.	če strokovni delavec predlaga samoupravnim organom, naj sprejmejo nezakonit sklep in pri tem ve ali je bil na to opozorjen, da je predlagani sklep nezakonit;
5« če strokovni delavec z nestrokovnimi in lažnimi poročili in mnenji zavaja samoupravne organe;
6o če delavec zlorablja svojo voljeno funkcijo v samoupravnem organu z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšno neutemeljeno korist ali da bi s tem komu drugemu povzročil škodo.
7.	zavestna kršitev zakona, splošnih ali drugih aktov delovne organizacije;
8.	povzročitev velike materialne škode nad 5000,00 din delovni organizaciji namenoma ali zaradi velike malomarnosti;
9« če voznik vozi vozilo v pijanem stanju;
10.	poneverba ali kraja sredstev delovne organizacije;
H. večkratna huda kršitev delovne dolžnosti.
VII.	UVEDBA POSTOPKA a/ Dolžnost uvedbe postopka
46.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti uvede disciplinski tožilec. Disciplinski tožilec mora uvesti postopek na predlog katerega koli delavca v delovni organizaciji.
b/ Način uvedbe postopka
47.	člen
Ko dobi disciplinski tožilec predlog naj se uvede postopek, mora najkasneje v desetih dneh od prejema predloga začeti s pripravljalnim postopkom.
~\j ppj_ppgvljalnem postopku mora disciplinski tožilec ugotoviti: osebne podatke delavca zoper katerega se uvaja postopek, kratek opis očitane kršitve delovne dolžnosti ter druge dokaze ki so potrebni za ugotovitev delavčeve odgovornosti in zaslišati'delavca,zoper katerega je predlagana uvedba postopka.
c/ Zagovornik
48.	člen
Delavca,zoper katerega je uveden postopek, je treba opozoriti, dgdma pravico v postopku za ugotavljanje kršitev delovnik dolžnosti,vzeti si pooblaščenca.
č/ Izvedenec
49.	člen
Izvedenca določi predsednik odbora za ugotavljanje kršitev delovnik dolžnosti z nalogo, da zadevo, ki je predmet obravnave skrbno prouči, oceni in v skladu strokovnosti na zaslišanju natančno pove.
Izvedenec je lahko Član delovne skupnosti ali kateri koli drugi, ki ima za to pogoje.
d/ Zahtevek, da se opravi obravnava
5o.	člen
Ko disciplinski tožilec opravi pripravljalni postopek, sestavi zahtevek, da se opravi obravnava, če pa ugotovi, da niso dokazi utemeljeni, lahko postopek ustavi.
Pismeni zahtevek, da se opravi obravnava, vsebuje: osebne podatke delavca, ki je v postopku, kratek opis očitane kršitve, navedbo,katero določbo je delavec kršil, predlog, da se opravi obravnava, na kateri naj se izvedejo dokazi,in koga je treba vabiti na obravnavo.
e/ Priprava obravnave
51.	člen
Ko dobi predsednik odbora za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti predlog, da se opravi obravnava, razpiše obravnavo najkasneje v desetih dneh od prejema zahtevka.
Predsednik odbora obvesti o obravnavi ostale člane, ki bodo sodelovali na obravnavi, ter zapisnikarja.
Predsednik odbora skrbi, da bo poslano osebno vabilo za obravnavo delavcu, ki je v postopku ter da bodo vabljene vse priče in drugi, ki bodo sodelovali na obravnavi.
Delavec, ki je v postopku, mora od prejema vabila imeti najmanj pet dni časa za pripravo na obravnavo.
0 obravnavi obvesti predsednik odbora vodjo delovne enote in disciplinskega tožilca.
V vabilu, oziroma obvestilu o obravnavi mora biti navedeno: katerega dne bo obravnava in ob kateri uri ter v katerem prostoru, kratka opredelitev predmeta, navedba, da bodo na obravnavi izvedeni predlagani dokazi, opozorilo, da bo obravnava opravljena, če se delavec ne bo brez opravičenega razloga odzval vabilu in opozorilo, da delavec na obravnavo pripelje nove priče.
VIII.	OBRAVNAVA
a/ Vodstvo obravnave
52.	člen
Predsednik odbora vodi obravnavo.
Predsednik odbora začne obravnavo in razglasi predmet obravnavanja. Nato ugotovi ali so prišli vsi povabljeni, če niso, se prepriča ali so bili ustrezno povabljeni, in ali so opravičili svoj izostanek.
b/ Preložitev obravnave
53= člen
v
Ce predsednik odbora ugotovi, da delavec, ki je v postopku, ni bil ustrezno povabljen na obravnavo, ali splob ni bil povabljen, preloži obravnavo in sočasno določi nov razpis obravnave •
Če predsednik odbora ugotovi, da je bil delavec, ki je v postopku na obravnavo ustrezno povabljen,pa svojega izostanka ni opravičil, lahko odbor sklene, da se opravi obravnava v delavčevi odsotnosti.
c/ Zapisnik
54.	člon
0 poteku obravnave je treba pisati podroben zapisnik.
Zapisnik podpišejo predsednik odbora, delavec, ki je v postopku in zapisnikar.
c
d/ Dolžnosti predsednika odbora
55.	člen
Predsednik odbora postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila in sploh vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je potrebno za odločbo.
Pri delu predsednika odbora aktivno sodelujeta tudi oba čla^a odbora.
e/ Potek obravnave
56.	člen
Ko predsednik ugotovi navzočnost vseb, ki morajo sodelovati na obravnavi, na kratko obrazloži potek pripravljalnega postopka.
Njegov opis pripravljalnega postopka lahko dopolni še disciplinski tožilec.
Nato predsed-nik odbora povabi delavca, ki je v postopku, da pove svoj zagovor. Ko delavec pove svoj zagovor, mu člani komisije zastavljajo potrebna vprašanja.
f/ Dokazni postopek
57« člen
Predsednik odbora po zagovoru delavca pokliče vabljene priče in jih opozori, da^bodo pričale po resnici. Nato predsednik odbora zasliši priče posamično. Po potrebi jih sooči med seboj ali z delavcem, ki je v postopku.
Ko priča poda svojo izvedbo ji lahko zastavljajo vprašanja člani odbora, delavec, ki je v posttjku in disciplinški tožilec.
Na enak način zasliši predsednik odbora tudi izvedenca.
Ko predsednik odbora zasliši vse priče, ki so bile predlagane v zahtevku za obravnavo in tiste, ki jih je predlagal delavec v postopku, prebere predsednik vse listinske dokaze, ki so v spisu in zapisniku o zaslišanju prič, ki so bile zaslišane le v pripravljalnem postopku.
K vsakemu dokazu posebej lahko delavec v postopku daje pripombe.
v
Ce je obravnava opravljena v odsotnosti delavca, ki je v postopku je treba na obravnavi prebrati delavčevo izjavo, ki jo je dal v pripravljalnem postopku.
g/ Zaključek obravnave
58. člen
Predsednik odbora konča dokazni postopek, ko ugotovi, da so bili izvedeni vsi predlagani dokazi, in ko ugotovi, da ni potrebno izvajati novih dokazov zaradi razjasnitve dejanskega stanja, potrebnega za ugotovitev delavčeve odgovornosti.
S/
Ce predsednik odbora ugotovi, da bi bilo treba zaradi razjasnitve dejanskega stanja izvesti še nove dokaze, poskusi na hiter način dobiti te dokaze ; če to ni mogoče, preloži po sklepu odbora obravnavo na določen dan in o tem obvesti vse navzoče. Delavec, ki je v postopku, potrdi s podpisom na zapisnik, da je vzel na znanje, 2a kdaj je razpisana predložena obravnava.
Ko je dokazni postopek končan, lahko disciplinski tožilec povzame rezultat dokaznega postopka in navede, ali vstraja pri zahtevi, da se ugotovi delavčeva odgovornost in mu izreče ukrep, ali pa odstopa od tega predloga.
Po izvajanjih disciplinskega tožilca mora predsednik odbora dati besedo delavcu, ki je v postopku. Delavec, ki je v postopku ima pravico zadnje besede.
Po sklepu, da je obravnava končana se odbor umakne na posvetovanje.
h/ Odločanje
59° člen
Odbor odloča o delavčevi odgovornosti in o izreku ukrepa z glasovanjem.
Glasujejo vsi člani odbora tako, da predsednik odbora glasuje zadnji.
Člani odbora glasujejo javno. Najprej glasujejo o delavčevi odgovornosti in nato o izbiri ukrepa.
i/ Vsebina odločanja
60.	člen
Odbor odloča s sklepom. Sklep je treba napisati v zapisnik
o obravnavi.
Odbor odloči:
1.	da se delavec oprosti odgovornosti za očitano kršitev delovne dolžnosti;
2.	da zavrne predlog za uvedbo postopka zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti;
3.	da je delavec odgovoren za očitano kršitev delovne dolžnosti in mu izreče ukrep.
2o -
j/ Oprostitev
61.	člen
Odbor oprosti delavca očitane kršitve delovne dolžnosti, če
ugotovi:
1.	da ni dokazano, da je delavec kršil delovno dolžnost;
2.	če ni dokazano, da je delavec kriv očitane kršitve delovne dolžnosti;
3° če je sicer ugotovljeno, da je delavec kršil delovno dolžnost, vendar je pomen njegove kršitve za interese delovne skupnosti razmeroma majhen, sam dosedanji postopek pa pomeni za delavca zadostno opozorilo, da ne bo več ponavljal enakih ali podobnih kršitev delovne dolžnosti.
k/ Zavrnitev
62.	člen
Odbor zavrne predlog za uvedbo postopka:
1.	če ugotovi, da delavec sploh ni storil očitane kršitve delovne. dolžnosti;
2.	če ugotovi, da je postopek medtem zastaral.
1/ Ukrep
65.	Člen
v
•Ge odbor spozna, da je predlog za uvedbo postopka zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti utemeljen na podlagi izvedenega dokaznega postopka, ugotovi, da je delavec kriv in odgovoren za očitano kršitev dolžnosti.
Kadar je ugotovljena kršitev delovne dolžnosti manjšega pomena za interese delovne skupnosti in kadar se ugotovi, da je delavec storil tako kršitev iz majhne malomarnosti, lahko odbor odloči, da je delavec kriv očitane kršitve delovne dolžnosti, ne izreče pa mu ukrepa.
*	' i
Ko odbor ugotovi, da je delavec kriv, ker je kršil delovno dolžnost, mu izreče ukrep:
1.	opomin,
2.	javni opomin,
3.	zadnji javni opomin,
4-. izključitev delavca iz delovne skupnosti.
m/ Način izrekanja ukrepov
64. člen
Vse ukrepe lahko v posameznih postopkih odbor izreče po več-
^r9i/ o
IX.	ODLOČBA
a/ Pojem odločbe
65. člen
Odločba je pismeni odpravek sklepa odbora. Po sklepu odbora podpiše odločbo direktor.
b/ Vsebina odločbe
66.	člen
Odločba mora imeti naslednje dele:
1.	uvod, kjer je navedeno, kdo izdaja odločbo, na podlagi katerega sklepa in katerega organa, kdaj in kje je bil sprejet sklep in na podlagi katerega pooblastila splošnega- akta j
2.	izrek odločbe, ki vsebuje delavčeve osebne podatke, ugotovitev, katero delovno dolžnost je delavec kršil, njeno kratko vsebino ter katero odločbo splošnega akta je kršil z očitanim dejanjem; ugotovitev, da je kriv očitane kršitve delovne dolžnosti in navedbo ukrepa, ki mu je bil izrečen*
3.	obrazložitev odločbe, v kateri je na kratko obrazložen zahtevek za uvedbo postopka, rezultat pripravljalnega postopka in oceno dokazov, oceno, da je delavec kriv očitane kršitve in okoliščine, na podlagi katerih je komisija izbrala določeni ukrep; 4
4.	pravni pouk o ugovoru oziroma o pravici do tožbe, rok pritožbe oziroma tožbe in organ kje se pritožba oz. tožba vloži;
5« datum in podpis pooblaščene osebe.
c/ Vročitev odločbe
67.	člen
Odločbo je treba izdelati najkasneje v treh dneh po sklepu odbora.
Odločbo je treba vročiti:
L delavcu zoper katerega je izrečen ukrep, 2. disciplinskemu tožilcu,
3o delovni enoti, kjer delavec dela /2 x /, 4o splošni službi zaradi evidence,
5.	arhivo
X.	UGOVOR
68.	člen
a/ Pravica do ugovora
Zoper vsako odločbo organa prve stopnje je dopusten ugovor na organ druge stopnje.
Zgovor zadrži izvršitev odločbe, razen ugovora zoper odločbo o odstranitvi z delovnega mesta ali iz delovne organizacije.
b/ Krog upravičencev ugovora
69«. člen
Ugovor zoper odločbo lahko vloži delavec, zoper katerega je izrečen ukrep.
j;
Pravico ugovora ima tudi disciplinski tožilec.
Disciplinski tožilec lahko vloži ugovor v korist in v škodo delavca.
c/ Način vložitve ugovora
* •
7o.	člen
Ugovor je treba vložiti najkasneje v 15 dneh od dneva sprejema odločbe organa prve stopnje.
Ugovor je treba vložiti pismeno ali ustno na zapisnik pri organu, navedenem v odločbi.
č/ Organ druge stopnje
71.	člen
0 ugovoru odloča odbor, ki je organ druge stopnje. Odbor ima pet članov in pet namestnikov, izvoli pa ga delavski svet. Glede mandata, odgovornosti in dela članov odbora druge stopnje se smiselno uporabljajo določbe tega pravixnika, ki urejajo delo organov prve stopnje.
d/ Dolžnosti organa druge stopnje
72.	člen
Organ druge stopnje je^dolžan razpravljati o ugovoru v 15 dneh, odkar mu.je til predložen, o ugovoru pa mora biti odločeno najkasneje v 3o dneh od dneva vložitve ugovora.
e/ Obravnava o ugovoru
73o člen
Organ druge stopnje odloča o ugovoru na obravnavi.
Na obravnavo je^treba povabiti delavca, zoper katerega je bil izrečen ukrep, če odb or meni, da bo mogoče odločiti le po dokazih, povabi tudi vse tiste, ki so sodelovali na obravnavi na prvi stopnji.
f/ Odločanje o ugovoru
74-. člen
Organ druge stopnje na $gi odloči:
1- da se ugovor zavrne kot neutemeljen in se potrdi odločba organa prve stopnje;
2. da se ugovoru ugodi in se odločba organa prve stopnje razveljavi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odlo-
t. Čanje; 3
3o da se ugovoru deloma ali v celoti ugodi in se odločba organa prve stopnje v celoti ali deloma spremeni;
4-. da se ugovor zavrže kot nedovoljen ali prepozen.
g/ Potrditev odločbe organa prve stopnje
75« člen
Organ .druge stopnje zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi odločbo organa prve stopnje, če po obravnavi ugotovi, da je orga: prve stopnje ugotovil vse pomembne okoliščine za odločanje o delavčevi odgovornosti in njegovi krivdi in da je glede na vse okoliščine primera izbral primeren ukrep.
h/ Razveljavitev odločbe organa prve stopnje
76.	člen
Organ druge stopnje ugodi ugovor in razveljavi odločbo organa prve stopnje ter zadevo vrne temu organu v ponovno odločanje
Če ugotovi, da organ prve stopnje ni ugotovil vseh za odločanje pomembnih okoliščin, organ druge stopnje pa nima možnosti, da bi sam ugotovil te okoliščine, ali ker bi se zaradi tega postopek pred organom druge stopnje preveč zavlekel«
V takem primeru mora organ druge stopnje v svoji odločbi navesti, katere okoliščine naj dopolni organ prve stopnje v ponovnem postopku.
i/ Sprememba odločbe organa prve stopnje
77.	člen
Organ druge stopnje ugodi ugovoru in spremeni odločbo organa prve stopnje v celoti ali deloma, če ugotovi^po obravnavi, da je organ prve stopnje odločilna dejstva napačno ali nepopolno ugotovil, ali če ugotovi, da organ prve stopnje glede na ugotovljena dejstva delavcu ni izrekel ustreznega ukrepa.
j/ Zavrženje ugovora
78.	člen
Organ druge stopnje zavrže ugovor, če ugotovi, da je vložen prepozno ali da ga je vložila neupravičena oseba.
k/ Prepoved odločanja v delavčevo škodo
79.	člen
Če je zoper odločbo organa prve stopnje ugovarjal delavec, kateremu je bil izrečen ukrep, organ druge stopnje ne sme odločiti za delavca slabše, kot je odločil organ prve stopnje.
1/ Odločba organa druge stopnje
8o.	člen
Odločba je odpravek sklepa organa druge stopnje.
Glede izdaje odločbe, vsebine in vročanja, veljajo^smiselno določbe o odločbi organa prve stopnje, 65. in 66. člen tega pravilnika.
m/ Pravni pouk o tožbi
81.	člen
Odločba organa druge stopnje mora vsebovati pravni pouk o pravici do tožbe.
Delavec lahko vloži tožbo na krajevno pristojnem sodišču v 30 dneh od dneva prejema dokončne odločbe«,
XI.	IZVEŠITEV UKEEPA
a/ Kdaj je ukrep izvršljiv
82.	člen
Ukrepvje mogoče izvršiti, ko je odločba dokončna« Odločba je dokončna:
1« če je izdal odločbo najvišji organ upravljanja v delovni organizaciji - z dnem vročitve odločbe delavcu;
2.	če je o ugovoru odločil organ druge stopnje - z dnem vročitve odločbe delavcu;
3« če zoper odločbo organa prve stopnje ni bil vložen ugovor v 15 dneh od dneva, ko je bila tistim, ki imajo pravico do ugovora, vročena odločba.
b/ Izvršitve opomina
83» člen
Opomin se izvrši tako, da predsednik odbora za ugotavljanje delovnih dolžnosti p^ere sklep odbora o delavčevi odgovornosti in izrečenemu ukrepu s kratko obrazložitvijo in tako, da se delavcu izroči odločba o opominu.
c/ Izvršitev javnega opomina in zadnjega javnega opomina
84.	člen
Javni opomin in zadnji javni opomin se izvršita na enak način kot opomin /83. člen/,poleg tega je treba odločbo z obrazložitvijo objaviti v internem glasilu in na oglasni deski delovne enote.
Č/ Izvršitev izključitve delavca iz delovne skupnosti
85.	člen
Z dnem, ko je delavcu vročena dokončna odločba o izključitvi iz delovne skupnosti, se mu prepove vstop v območje delovne organizacije.
V/
Ce delavec, ki je izključen iz delovne skupnosti, ne upošteva prepovedi vstopa v delovno organizacijo, lahko organ, ki je pristojen za izvršitev ukrepa uporabi vse ukrepe, da izključeni zapusti delovno organizacijo.
d/ Organ pristojen za izvršitev ukrepa
86.	člen
Opomin izvrši predsednik odbora za ugotavljanje delovnih dolžnosti.
Za izvršitev javnega opomina, zadnjega javnega opomina in izključitve delavca iz delovne skupnosti skrbi vodja obrata za delavce obrata, direktor podjetja za vodje obratov in delavce uprave podjetja.	- .
Organ za izvršitev ukrepa mora izvršiti javni opomin in zadnji javni opomin najkasneje v treh dneh od dneva, ko mu je predložena odločba o ukrepu in sicer tako, da ga razgrne na oglasno desko tisteSa obrata, kjer je delavec zaposlen, izključitev iz delovne skupnosti pa takoj, ko mu je vročena dokončna odločba.
Organ pristojen za izvršitev ukrepa je osebno odgovoren za pravočasno izvršitev ukrepa, sicer huje krši delovno dolžnost.
XII.	ZASTARANJE a/ Pomen zastaranja
87.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti ni mogoče začeti in--ne izreči ukrepa, če je pred ali med postopkom potekel zastaralni rok za uvedbo postopka, določen s tem pravilnikom.
Organ, ki vodi postopek, mora vos čas postopkavpo uradci. dolžnosti paziti r.a to, da postopek ni zastaran. Če ugotovi, da je postopek zastaran, ga ustavi s sklepom.
b/ Začetek zastaralnih rokov
88.	člen
Zastaralni rok za uvedbo in /odenje^postopka začne teči prvega dne po storjeni kršitvi delovne dolžnosti.
Če je posledica dejanja, s katerim je bila storjena kršitev delovne dolžnosti, tudi kazenska odgovornost, začne teči zastaralni rok za uvedbo in vodenje postopka od dneva, ko se je zvedelo zc kršitev in storilca.
c/ Zastaralni roki
89.	člen
Uvedba in vodenje postopka zaradi lažje kršitve delovne dolžnosti zastara v treh mesecih, odkar začne teči zastaralni rok.
Uvedba in vodenje postopka zaradi hujše in posebno hude kršitve delovne dolžnosti zastarata v šestih mesecih, odkar začne teči zastaralni roko
v
Ce je posledica dejanja, s katerim je bila storjena kršitev delovne dolžnosti, tudi kazenska odgovornost, zastarata uvedba in vodenje postopka v šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca. Vendar pa postopek za kršitev delovne dolžnosti ni več mogoč, ko zastara kazenski pregon.
č/ Zastaranje izvršitve ukrepa
9o.	Člen
Izvršitev ukrepa zastara v 3o dneh od dne, ko je postala odločba, s katero je bil izrečen ukrep dokončna.
XIII.	EVIDENCA IN IZBRIS UKREPOV a/ Evidenca ukrepa
91.	člen
0 izrečenih ukrepih vodi evidenco splošna služba.
b/ Izbris .ukrepa
92.	člen
Če delavcu zoper katerega je bil izrečen opomin, v šestih mesecih od dneva dokončnosti odločbe o opominu ni izrecen nov opomin ali stroji ukrep, se mu izrečeni opomin v evidenci izbriše.
Če je zoper delavca, kateremu je bil izrečen javni ali zadnji javni opomin, v enem letu od dneva dokončnosti odločbe o ukrepu ni izrecen opomin ali strožji ukrep, se.mu izrečeni javni oporni n oziroma zadnji javni opomin v evidenci izbriše.
c/ Izvedba izbrisa
93» den
Za izbris po uradni dolžnosti skrbi splosna služba.
0 izbrisu ukrepa je treba obvestiti delavca, kateremu je ukrep izbrisan.
XrVo OBNOVA POSTOPKA.
a/ Pogoji
94-. člen
Postopek, ki je Pil končan z dokončno odločbo o izrečenem ukrepu je mogoče obnoviti:
lo če odločba temelji na krivi izpovedbi prič ali izvedenca;
2.	če se odločba opira na ponarejeno listino, v kateri je potrjena neresnična vsebina;
3.	če^delavec zvo za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, katerih brez svoje krivde
ni mogel predlagati v prvem postopku, in če bi bila lahko na podlagi takih dokazov izdana odločba, ki bi delavca oprostila odgovornosti.
Obnovo postopka lahko predlaga delavec,zoper katerega je bil izrečen ukrep in tisti, ki je upravičen uvesti postopek.
XV. ODSTRANITEV Z DELOVNEGA MESTA
a/ Namen
95» člen
Odstranitev delavca z delovnega mesta je izjemen in začasen sklep, ki ga je mogoče uporabiti le v primerih, določenih s tem pravilnikom, in ki ima namen, da se delavec začasno odstrani z delovnega mesta zato, da ne bi na dotedanjem delovnem mestu še nadalje kršil delovnih dolžnosti ali drugače povzročil Škode delovni organizaciji.
b/ Pojem
96. člen
Delavca je mogoče začasno odstraniti z delovnega mesta ob pogojih tega pravilnika:
1.	na drugo delovno mesto v delovni organizaciji,
2.	iz proizvodnje.
c/ Trajanje
97- člen
Odstranitev delavca z delovnega mesta oziroma iz proizvodnje sme trajati:
1* dokler delavec, ki je odstranjen z delovnega mesta zaradi neuporabe varnostnih sredstev, ta sredstva ne uporabljaj
2,	dokler trajajo izredne razmere, zaradi katerih je bilo odločeno o odstranitvi;
5f dokler se v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti ne ugotovi delavčeva odgovornost za dejanja, zaradi katerih je bil odstranjen z delovnega mestp, oziroma iz proizvodnje;
4-. najdalj in v vsakem primeru šest mesecev, odkar je bilo storjeno dejanje, ki pomeni kršitev delovne dolžnosti in zaradi katere je bil delavec odstranjen z dela.
č/ 0 odstranitvi odloča
98. člen
0 odstranitvi delavca iz delovnega mesta in proizvodnje ter razporeditvi na drugo delovno mesto odloča obratni delavski svet delovne enote, v kateri delavec dela.
0 odstranitvi delavca iz delovnega mesta, oz. iz proizvodnje, po 2. in 3» točki 101. člena in h. točki 103. člena, odloča jo,T tudi direktor, vodja delovne enote, vodje služb, referenti, revirni gozdarji,vodje skladišč in drugi odgovorni delavci.
d/ Odločba
99. člen
0 odstranitvi delavca z delovnega mesta in razporeditvi na drugo delovno mesto, oz. o odstranitvi delavca iz proizvodnje, je treba izdati odločbo z vsebino, ki jo določa 66. člen tega pravilnika.
Odločbo izda direktor za delavce uprave in vodje enot, vodja Snote pa za delavce delovne enote.
Odločbo o odstranitvi delavca po 2. odstavku 98. člena, izda oseba, ki je pristojna za odstranitev delavca iz delovnega mesta.
Ugovor zoper odločbo o odstranitvi z delovnega mesta ali iz proizvodnje ne odloži njene izvršitve.
e/ Dolžnost uvedbe postopka
100.	člen :
Če je treba delavca odstraniti z delovnega mesta ali iz proizvodnje, pomeni sočasno tudi predlog, da se zoper delavca uvede postopek zaradi ugotavljanja delovne dolžnosti.
f/ Pogoji za odstranitev delavca z delovnega mesta in razporeditev na drugo delovno mesto.
101.	člen
Delavca je mogoče odstraniti z njegovega delovnega mesta in razporediti na drugo delovno mesto samo v naslednjih primerih:
1.	če obstoja utemeljen sum, da bi na dosedanjem delovnem mestu uničil ali ponaredil sledove že storjene kršitve delovnih dolžnosti;
2,	če delavec kljub opozorilom ne spoštuje predpisanih varnostnih ukrepov, kar bi lahko povzročilo neposredno nevarnost za njega ter ostale ljudi in premoženje v delovni organizaciji;
3« ce pride vinjen na delo ali se med delom opije,,
g/ Na katero delovno mesto je delavec lahko razporejen po odstranitvi in osebni dohodki delavca
102 o Člen
Delavec^ ki je odstranjen z delovnega mesta^Žahko razporejen na katerokoli delovno mesto v delovni organizaciji, ne glede na strokovno izobrazbo, oziroma osebni dohodek, ki ga je imel ha prejšnjem delovnem mestu.
Med otetranitvijo z delovnega mesta dobiva delaveč osebni dohodek, ki je določen za delovno mesto, na katerem je razporejen<
K/
Ce je zoper delavca ustavljen postopek, ali če je v tem postopku oproščen, ima pravico zahtevati razliko v osebnem dohodku, ki ga je dobival med razporeditvijo na drugo delovno mesto in osebnim dohodkom, ki bi ga dobival, če ne bi bil odstranjen.
h/ Pogoji za odstranitev delavca iz proizvodnje
103.	člen
Delavca je mogoče odstraniti iz proizvodnje samo v naslednjih primerih:
1.	če je zoper delavca uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu oziroma v zvezi z delom;
2.	če je zoper delavca predlagan postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti s predlogom za njegovo izključitev iz delovne skupnosti;
3.	če je bil delavec zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti;
k, če pri delu na večkratni opomin ne uporablja varstvenih sredstev.
V primeru iz prve t*čke tega člena je mogoče delavca odstraniti iz praizvodnje samo, če je storjeno dejanje posebno hudo in če bi delavec povzročil delovni organizaciji z njegovim nadaljnjim delom nesorazmerno škodo.
i/ Izvršitev odstranitve
lo4.	člen
Odločba o odstranitvi iz proizvodnje se izvrši takoj, ko je delavcu vročena.
Odločba o odstranitvi delavca iz proizvodnje se izvrši na enak način kot odločba o izključitvi delavca iz delovne skupnosti.
j/ Pravica delavca med odstranitvijo iz proizvodnje
lo5.	člen
Ned odstranitvijo iz proizvodnje ima odstranjeni delavec vse pravice in dolžnosti člana delovne skupnosti.
Delavec ima med odstranitvijo iz proizvodnje pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je enako polovici osnove, določene za delovno mesto, iz katerega je odstranjen, razen primera, navedenega v 4. točki lo3° člena, ko delavec zgubi vse pravice do osebnega dohodka.
Če je zoper delavca ustavljen postopek ali če je v tem postopku oproščen, ima pravico zahtevati osebni dohodek, oziroma razliko ^ed nadomestilom osebnega dohodka, ki ga je dobival med odstranitvijo iz proizvodnje in osebnim dohodkom, ki bi ga dobil, oe ne bi bil odstranjen.
k/ Odločanje o ugovoru
lo6.	člen
D ugovoru zoper odločbo o odstranitvi delavca iz delovnega ^ssta ali iz delovne organizacije odloča organ, ki odloča o ugovoru zoper odločbo v postopku za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti.
XVI. MATERIALNA ODGOVORNOST DELAVCA V DELOVNI ORGANIZACIJI
a/ Pogoj
lo7. člen
Delavec je odgovoren za vsako materialno škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom delovni organizaciji s kaznivim dejanjem, s kršitvijo delovne dolžnosti ali z drugim namernim dejanjem, storjenim z veliko nepazljivostjo.
Odgovornost za povzročeno materialno škodo pomeni, da mora delavec povzročeno škodo povrniti delovni organizaciji.
fr/ Prepoved prisilne izterjave
lo8.	člen
Od delavca_ni mogoče prisilno izterjati odškodnine za povzročeno materialno škodo brez ustrezne sodne odločbe.
Po postopku, določenem v tem pravilniku, je mogoče od delavca izterjati.ugotovljeno odškodnino samo tedaj, če se delavec prostovoljno strinja s plačilom odškodnine.
c/ Elementi odškodninske odgovornosti
lo9.	člen
Delavec je materialno odgovoren delovni organizaciji in mora delovni organizaciji povzročeno škodo povrniti ob naslednjih pogojih:
1.	če je zaradi njegovega ravnanja nastala materialna škoda;
2.	če je škodo povzročil namenoma ali iz velike nepazljivosti;
3- če med škodnim ravnanjem in nastalo materialno škodo obstoja vzročna zveza;
4.	ce je škodo povzročil na delu ali v zvezi z delom.
Materialna- škoda je izguba ali zmanjšanje vrednosti premoženja delovne organizacije.
č/ Pojem krivde
110.	člen
Delavec krivdno povzroči materialno škodo, če jo je povzročil namenoma ali iz velike nepazljivosti.
Delavec namenoma povzroči škodo, če se ob škodnem dejanju zaveda, da lahko zaradi njegovega dejanja nastane škodljiva poS' ledica, pa jo dopusti.
Delavec povzroči škodo iz velike nepazljivosti, če bi se glede na svoje delovne sposobnosti moral in mogel zavedati, da bi lahko zaradi njegovega dejanja nastala škodljiva posledica, pa lahkomiselno misli, da ne bo nastala, ali pa jo bo lahko odvrnil, če bi nastala.
d/ Pojem vzročne zveze
111.	člen
Pogoj odškodninske odgovornosti je, da obstoja med delavčevim ravnanjem in škodljivo posledico vzročna zveza. Vzročna zveza obstoja, kadar je delavčevo dejanja odločilen vzrok za nastanek materialne škode.
e/ Pojem "na delu" oziroma "v zvezi z delom"
112 o člen
Po tem pravilniku je delavec odgovoren delovni organizaciji le za materialno škodo, ki jo je povzročil na delu ali v zvezi z delom.
N/
Šteje se, da je delavec povzročil materialno škodo na delu, če jo je povzročil na svojem delovnem mestu, ne glede na to, ali je bilo njegovo škodno dejanje zvezano z delovnim procesom, ki poteka na tem delovnem mestu.
v
Šteje se, da je delavec povzročil materialno škodo v zvezi z delom, če jo je povzročil zunaj delovnega mesta ali tudi zunaj prostorov delovne organizacije, če je delo, ob katerem je prišlo do materialne škode v funkcionalni zvezi z delom, ki ga delavec opravlja v delovni organizaciji.
v
Ce je delavec povzročil delovni organizaciji škodo zunaj delovnega mesta ali z dejanjem, ki ni v zvezi z njegovim delom, je odškodninsko odgovoren delovni organizaciji po splošnih pravilih civilnega prava in se odgovornost za tako povzročeno škodo ne presoja po določbah tega pravilnika.
f/ Prijava škode
113.	člen
Kdor zve, da je bila delovni organizaciji povzročena škoda, mora to prijaviti najkasneje v petih dnevih splošni službi podjetja.
Prijava škode je pismena ali ustna.
Kdor ne prijavi materialne škode, čeprav ve, da je bila povzročena, huje krši delovno dolžnost.
g/ Odškodninski in drugi postopki
114.	člen
Če se ugotovi, da je delavec povzročil delovni organizaciji materialno škodo s kršitvijo delovne dolžnosti in je zoper delavca uveden postopek za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti, se delavčeva odškodninska odgovornost ugotavlja v tem postopku.
Če je zoper delavca ustavljen postopek ugotavljanja kršitve delovnih dolžnosti ali če je bil delavec v tem postopku oproščen, s tem ni prenehala njegova odškodninska odgovornost za povzročeno materialno škodo.
- 34- -
h/ Pristojen organ ii/ijegovo delo
115.	člen
Za delavca, ki je povzročil materialno škodo v zvezi s kršitvijo delovne dolžnosti in v drugih primerih, kadar gre za storjeno škodo, ugotavlja njegovo odškodninsko odgovornost odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti.
i/ Delo pristojnega organa
116.	člen
Ko dobi splosna služba prijavo o nastanku materialne škode mora o tem v petih dneh seznaniti disciplinskega tožilca, da začne zoper odgovornega delavca postopek.
V postopku je treba najprej ugotoviti delavčevo odgovornost za materialno škodo, in če je ta ugotovljena, višino škode.
Pristojni organ ugotavlja delavčevo odgovornost in višino škode^po postopku, ki je določen za ugotavljanje odgovornosti za kršitev delovnih dolžnosti.
j/ Odločanje
117.	člen
Ko pristojni organ po obravnavi ugotovi, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev o odgovornosti in o višini škode se umakne na posvetovanje.
Člani pristojnega organa najprej glasujejo o delavčevi odgovornosti.
Če pristojni organ ugotovi, da je delavec odgovoren za povzročeno škodo, odloča o načinu vrnitve škode:
1.	če je narava škode taka, da to omogoča in če druge okoliščine to narekujejo, lahko pristojni organ delavcu naloži, da
škodo popravi v določenem rokuj
2.	če ni pogojev, da bi odgovorni delavec popravil škodo v naravi /točka ena tega člena/ odloči pristojni organ, da mora delavec povrniti ugotovljeno škodo v obliki denarne odškodnine. V tem primeru odloči o roku, v katerem mora biti odškonina plačana in o morebitnem obročnem odplačevanju odškodnine.
k/ Oprostitev odškodnine
118.	člen
Delavec lahko v postopku za ugotavljanje materialne odgovornosti predlaga, da se v celoti ali deloma oprosti plačila od-slrndiri ne.
Delavec ne more biti oproščen plačila odškodnine, če je škodo povzročil namenoma ali če je bil zaradi škodnega dejanja spoznan za krivega na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišča. Lahko pa je deloma oproščen odškodnine, če bi plačevanje odškodnine bistveno prizadelo njegovo preživljanje ali preživljanje njegove družine.
0 oprostitvi ali delni oprostitvi odloča odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti.
1/ Ugovor
119o člen
Zoper odločbo o plačilu odškodnine ima delavec pravico ugovora.
Glede ugovora in odločanja o njem se smiselno uporabljajo določbe o ugovoru v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti.
m/ Zastaranje
120.	člen
Odškodninskega zahtevka ni mogoče uveljaviti zoper delavca, če je minilo od nastanka škode več kot tri leta.
Če je škoda nastala zaradi dejanja, katerega posledica je delavčeva kazenska odgovornost, zastara odškodninski zahtevek v roku, v katerem zastara kazenski pregon.
n/ Odgovornost več delavcev
121.	člen
Če povzroči škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za del škode, ki jo je povzročil.
Če ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so enako odgovorni in morajo' škodo povrniti po enakih delih.
Ce povzroči škodo vec delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem, so storilci solidarno odgovorni za povzročeno škodo.
o/ Odgovornost za škodo povzročeno drugim
122.	člen
Za škodo, ki jo delavec na delu ali v zvezi z delom povzroči komu drugemu, ki ni član delovne skupnosti, je odgovorna delovna organizacija.
Delovna organizacija ima pravico zahtevati ođ delavca, da ji povrne škodo, ki jo je izplačala komu drugemu, če je delavec povzročil škodo namenoma ali iz velike nepazljivosti. Zahtevek proti delavcu zastara v šestih mesecih od dneva, ko je "bila drugemu izplačana odškodnina.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
a/ Razlaga
123.	člen
Določbe tega pravilnika razlaga organ, ki je sprejel ta pravilnik. Obvezna razlaga določb tega pravilnika se sprejme enako kot pravilnik.
b/ Spremembe
124.	člen
Ta pravilnik je lahko spremenjen na enak način in po enakem postopku, kot je bil sprejet.
c/ Uveljavitev
125.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo osem dni potem, ko je objavljen v Dolenjskem gozdarju.
Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati določbe poglavja "odgovornost delavcev delovni skupnosti", ki jih urejajo člen 71. do 85. pravilnika o delovnih razmerjih.
Novo mesto, 14. 7. 1972
Predsednik DS Jernej Piškur, dipl. ing.
Na podlagi 39. člena in drugega odstavka 151. člena statuta Podjetja je delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto Po predhodni obravnavi na zborih delovnih ljudi na seji dne
14.	julija 1972 sprejel
PRAVILNIK
0 SOCIALNI POMOČI V DELOVNI ORGANIZACIJI I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo oblike, načini, obseg in pogoji izvajanja socialne pomoči za delavce v delovni organizaciji, delovne invalide in upokojence ter dolžnosti delovne organizacije glede izvajanja socialne pomoči.
2.	člen
Izvajanje socialne pomoči za delavce v delovni organizaciji, delovne invalide in upokojence temelji na načelih humanizma, vzajemnosti in solidarnosti.
3.	člen
Socialna pomoč v delovni organizaciji zajema vse tiste primere, ki iz različnih vzrokov lahko vplivajo ter prizadenejo življe-nsko raven in zdravje delavca ali njegove družine.
4.	člen
Socialna pomoč v delovni organizaciji se izvaja tako, da se delavcem oziroma njihovim družinskim članom, delovnim invalidom in upokojencem daje materialna in druga pomoč v primerih, ki so določeni s tem pravilnikom, v tolikšnem obsegu, da se delavcu zagotavljajo in ohranjajo osnovne življenjske potrebe.
5.	člen
Nelovna skupnost delovne organizacije sprejme dolgoročni program za izvajanje in zagotavljanje socialne pomoči delavcem v okviru delovne organizacije.
V tem programu so za neko časovno obdobje predvidene potrebe m možnosti za reševanje vprašanj, ki zadevajo življenjsko ra-Ven in socialno varnost delavcev.
6.	člen
£ri izvajanju programa socialne varnosti v delovni organiza-oiji se delavcem daje materialna pomoč. Materialna pomoč delavcem in njihovim družinskim članom, invalidom in upokojen-cen je lahko enkratna ali pa stalna.
a/ Enkrat113 . ali stalna materialna pomoč se daje v naslednjih
primerih:
-	oh nezmožnosti za delo, nastali zaradi nesreče pri delu ali zaradi obolenja za poklicno boleznijo;
-	Ob poškodbi pri delu, pretrpljenega strahu in posledic poklicne bolezni;
-	ko je delavec na zdravljenju zaradi posledic nesreče pri delu ali posledic obolenja za poklicno boleznijo;
-	ko je na zdravljenju zaradi nezgode, katera se ne obravnava kot nesreča pri delu;
-	ko je na psihofizični rekreaciji ali zdravilišču;
-	ko je delavčevo materialno stanje hudo prizadeto zaradi^ delovanja višje sile ali kakšnih drugih izjemnih okoliščin!
-	ko je delavčev ali delovnega invalida materialni položaj zaradi velikega števila nepreskrbljenih družinskih članov močno ogrožen;
-	ko je potrebno delavcu z nizkimi osebnimi dohodki subvencionirati stanarine;
-	ob rojstvu otroka;
-	ob smrti družinskega člana;
-	ob selitvi;
-	ko je delavcu ali njegovemu družinskemu članu potrebna materialna pomoč zaradi posebne vrste zdravljenja;
-	v drugih primerih, za katere to sklene delovna skupnost delovne organizacije»
b/ Enkratna ali stalna materialna pomoč delavčevi družini se nudi v naslednjih primerih:
-	ob smrti delavca zaradi nesreče pri delu;
-	ob smrti delavca zaradi posledic poklicne hclezni;
-	ob smrti delavca izven dela /prometna nesreča, bolezen/;
-	zaradi pomoči pri šolanju otroka umrlega delavca;
-	pomoč pri dnevnem varstvu otrok umrlega delavca;
-	za letovanje ali klimatsko zdravljenje oziroma letovanje otrok delavcev delovne skupnosti;
-	v drugih primerih, za katere to sklene delovna skupnost dg
lovne organizacije.	j
II.	SKLAD ZA SOCIALNO POMOČ
7 o člen
Da bi zagotovili izvajanje s tem pravilnikom določenih oblik socialne pomoči, se v delovni organizaciji oblikuje v okviru sklada skupne porabe sklad za socialno pomoč delavcev„
8o člen
za socialno pomoč delavcev s-e oblikuje iz skupne porabe,,
za socialno pomoč se knjigovodsko vodijo v sklada skupne porabe.
9.	člen
S sredstvi sklada za socialno pomoč upravlja odbor za družbeni standard. V izrednih primerih, kadar odbora za družbeni standard ni mogoče tako hitro sklicati, pa odloči direktor. S tem, da o sklepu poroča odboru za družbeni standard.
Sredstva sklada sredstev sklada
Sredstva sklada okviru sredstev
III.	UPORABA SREDSTEV SKLADA ZA SOCIALNO POMOČ
lo.	člen
Sredstva sklada za socialno pomoč se uporabljajo v primerih, določenih v tem pravilniku.
11.	člen
Delavec, ki je postal nezmožen za delo zaradi nesreče pri delu, Poklicne bolezni ali mu je zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni zmanjšana delovna sposobnost ima pravico do materialne pomoči bodisi v obliki enkratnega nadomestila bodisi v obliki stalne pomoči.
Višino določi odbor za družbeni standard na prošnjo delavca, sindikalne podružnice in drugih ter ko dobi mnenje delovne skupnosti, kjer je delavec zaposlen, pri tem pa mora obvezno upoštevati materialno stanje delavčeve družine, število nepreskrbljenih družinskih članov, zdravstveno stanje in druge nazmere, ki vplivajo na materialni položaj delavčeve družine.
12.	člen
Sredstva sklada za socialno pomoč se poleg primerov, določenih s tem pravilnikom, uporabljajo tudi za izplačilo odpravnine delavcem, ki odhajajo v pokoj.
IV.	SLUŽBA SOCIALNEGA VARSTVA
13 o člen
Služba socialnega varstva pri delovni organizaciji ima nalogo proučevati in spremljati stanje in gibanje socialnih potreb ter jih prikazovati samoupravnim organom.
Služba socialnega varstva pripravlja vse potrebno gradivo glede dajanja socialne pomoči po določbah tega pravilnika in pomaga delavcu pri uveljavljanju pomoči.
14.	člen
Služba socialnega varstva strokovno sodeluje pri skrbi delovne skupnosti za varstvo otrok delavcev, za prehrano, stanovanje zdravje^ kulturo,^prosti čas in rekreacijo, za prilagoditev na fizične, tehnične in socialne delovne razmere, za delovno varstvo delavcev ter prevoz delavcev na delo in z dela.
15.	člen
Služba socialnega varstva preučuje in rešuje probleme delovnih invalidov, socialne vidike bolezenskih izostankov, poškodb pri delu, poklicnih bolezni, alkoholizma itd.
V.	UVELJAVLJANJE MATERIALNE IN DRUGE POMOČI IZ SKLADA
ZA SOCIALNO POMOČ
16.	člen
Zahtevek za dodelitev materialne pomoči po določbah tega pravilnika lahko^vložijo delavec, delovni invalid, upokojenec, delavčevi družinski člani, sindikalna podružnica, služba socialnega varstva oziroma katera druga prizadeta oseba.
17» člen
Ko odbor za družbeni standard dobi zahtevek izpopolnjen z mnenjem socialne službe in delovne skupnosti, sprejme sklep o dodelitvi pomoči v smislu 9« člena tudi direktor. V sklepu določi obliko in višino.
VI.	RAZMERJE DELOVNE ORGANIZACIJE DO DRUGIH ORGANIZACIJ
SOCIALNEGA VARSTVA
18.	člen
Pri izvajanju socialne pomoči in socialnega varstva v delovni organizaciji le-ta sodeluje in usklaja svoje delo z drugimi organi in organizacijami, ki se s socialnim varstvom ukvarjajo v občinah.
Delovna organizacija prilagaja in usklajuje svoj program so cialne pomoči tudi z drugimi organizacijami.
VII.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Ta pravilnik se sprejema in spreminja po postopku, ki je do ločen s statutom delovne organizacije.
20.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi.
Novo mesto, 14. 7. 1972
Predsednik DS:
Jernej Piškur, dipl. ing.




. •' ’ ,: , .

.
K
Na osnovi 39» in 179» člena statuta podjetja je delavski svet gozdnega gospodarstva Novo nešto na seji dne 5. junija 1972 spredi naslednja
TEHNIČNA PRAVILA
2a projektiranje, montažo, obratovanje in vzdrževanje gozdnih žičnic.
I. Opis naprav 1. člen
^i predpisi veljajo za vse tovorne žične naprave, ki se uporablja-jo v gozdarstvu za spravilo lesa in materiala /v nadaljnem bese-^ G-ilu: gozdne žičnice/ in to: žična drča, spuščalka, nihalka, krožno žičnice in žični žerjavi.
Opis gozdnih žičnic:
l» Žična drča je gravitacijska žičnica z eno nosilno vrvjo in bremenom obešenim na leseno kljuko.
Spuščalka je gravitacijska žičnica z eno nosilno vrvjo in bremenom obešenim na kolešček.
3* Nihalka je gravitacijska žičnica z dvema nosilnima vrvema in dvema vozičkoma, med seboj povezanim z vlečno vrvjo.
Krožne žičnice so gravitacijske ali motorne, z eno ali dvema nosilnima vrvema, ali pa celo brez nosilne vrvi /v tem slučaju služi vla&ilna vrv kot nosilna/. Sistem vozičkov povezuje vklenjena vlečna vrv.
5» Žični žerjavi so naprave z motornimi vitli z eno ali več nosilnimi' in vlečnimi vrvmi. Za transport tovora^služi voziček /"maček"/ z dvema, enim ali brez zaustavijača.
II. Montaža in demontaža
Projektiranje
2. člen
Gozdne žičnice niso stalne in se premeščajo s kraja v kraj, zato hi potrebno, da bi bile zgrajene po posebnem gradbenem dovoljenju.
montiranje posameznih gozdnih žičnic so potrebna naslednja Projektantska dela:
I* Predhodno zakoličenje trase na terenu za montažo žične drče, spuščalke, nihalke in krožne žičnice brez nosilne vrvi.
2. Izdelava projekta za montažo ostalih krožnih žičnic in žičnih žerjavov. Projekt vsebuje:
- 2 -
a/ situacijsko karto terena, b/ podolžni profil, c/ proračun trase, d/ načrt objekta.
3» Za krožne^žičnice se izdela projekt za vsako montažo posebej, za žične žerjave pa pri prvi^montaži s tem, da se pri naslednjih montažah ne sme prekoračevati s proračunom predpisanih normativov.
3 o člen
Situacijska karta terena je izdelana v poljubnem merilu z vrisom katastrskih ali gozdnih parcel, prometnic in situacijo postaj in linije žičnice.
Podolžni profil je narisan v poljubnem merilu, Vsebuje stacionažo postaj in podpor ter linije nosilnih žičnih vrvi z grafičnim prikazom povesov.
Na podolžnem profilu morajo biti vrisane podpore z grafičnim prikazom obremenitve.
Proračun trase vsebuje:
a/ splošne podatke žičnice: vrsta in tip, način pogona, opis obratovanja,
b/ tehnične podatke žičnice: opis nakladalne in razkladalne postaje, podpor vrvi in opreme,
c/ izbor žičnih vrvi. Za konstrukcijo vrvi in spojk veljajo odgovarjajoči standardi. Varnostni koeficient, kateri predstavlja odnos med rušilno silo /rušilno trdnostjo/ in največjo dopustno obremenitvijo znaša, za nosilne vrvi najmanj 3»5 /varnostni predpid/ za vlečne vrvi najmanj 4. Za ugotavljanje trdnosti novih vrvi, veljajo tovarniški atesti ali atesti pooblaščenih institucij. Pri rabljenih vrveh se zmanjšajo vrednosti /rušilna in dopustna obremenitev/ za odstotek obrabe vrvi,
d/ izračun pogonske ali zaviralne moči /le za krožne žičnice/,
e/ izračun povesov nosilne vrvi,
f/ določitev števila vozičkov in teže tovorov za krožne žičnice in določitev teže tovorov za žične žerjave.
Načrt objektov:
Objekti krožne žičnice so: postaja, podpore, oprema linije /vozički, vrvi/ in sidra.
Objekti žičnega žerjava so: motorni vitel, voziček/'maček"/ z zaustavljaČi, podpore in sidra. /V te namene lahko služijo odgovarjajoči standardni načrti, slike in skice, bodisi iz tehničnih podatkov prospektov bodisi iz strokovne literatur^.
4-. člen
^?3ektiran;je gozdnih žičnic izvajajo v okviru gozdnogospodar-, organizacij gozdarski strokovnjaki z visoko in srednjo strokovno izobrazbo«
Montaža
5o člen
gozdne žičnice je treba montirati po sodobnih načelih obstoječe Prakse tako, da je pri tem zagotovljena varnost pri delu.
|a vsako montažo gozdne žičnice mora biti sestavljen plan monta-e. Upravitelj gozdnega obrata določi odgovorno osebo - referenta a izkoriščanje gozdov ali revirnega gozdarja za sestavo plana m°ntaze.
•Plan montaže vsebuje:
a/ spisek za montažo potrebne opreme, materiala in orodja,
V	spisek montažne ekipe,
c/ Časovni in krajevni razpored del,
Č/ navodila za način montaže posameznih konstrukcij, po strogem vrstnem redu /n.pr.: spravilo motornega vitla: montaža telefonske veze, razvlek vlečne vrvi, montaža čevljev in razvlek nosilne vrvi, namestitev mačke in zaustavljačev, napenjanje vrvi in kontrola napetosti/.
6.	Člen
^?ntažo gozdnih žičnic vodi kvalificiran žičničar z vsakokratnim nalogom gospodarske organizacije ali gozdnega obrata. Nalog <3e lahko pismen ali ustmen.
7.	člen
oirina trase gozdne žičnice zavisi od vrste žičnice in mora biti vseh primerih tolikšna, da je možno nemoteno obratovanje.
9.	člen
fosilne vrvi gozdnih žičnic so lahko na obeh koncih fiksno vpete. a sidro se lahko uporablja:
V	Eno ali več v teren dobro vraščenih dreves oz. zdravih panjev,
V	v teren ukopan hlod ali lesena konstrukcija,
c/ v Čvrsto steno ali betonski blok vzidan sidrni vložek.
4 -
Sidra morajo "biti zgrajena po načinihweljavijenih v gozdarstvu in morajo zagotoviti varno obratovanje«,
10.	člen
Postaje gozdnih žičnic se montirajo le pri tistih vrstah žičnic kjer je obratovanje brez postajne konstrukcije nemogoče.
Postaje morajo biti montirane tako, da je zagotovljena zadostna stabilnost.
Nakladalni in razkladalni prostor postaje mora biti prirejen za varno obratovanje.
11.	člen
Podpore žičnih vrvi na liniji so lahko:
a/ na žični vrvi med dvema drevesoma,
b/ na leseni podpori in stoječem drevesu,
c/ na leseni konzoli na dveh stoječih drevesih,
č/ zgrajena v leseni ali kovinski konstrukciji.
Vse podpore morajo biti montirane tako, da je zagotovljena stabilnost in varnost.
12.	člen
Razvlek vrvi po trasi se mora opraviti tako, da se vrv ne poškoduje. Poškodovane vrvi /pentlje/ se ne smejo montirati.
Nosilna vrv mora biti ovita okrog sidra najmanj 2,5 x° Za pritrjevanje nosilne vrvi se smejo uporabljati le pritisne plošče z vijaki - na vsakem koncu po 2 /dimenzija: 20 cm x 15 cm in 6 vijakov/.
Pri pletenih vrveh do 0 14 mm, ki ne služijo kot nosilke, se do pufšča pritrditev tudi z enostavne j širni spojkami. V tem primeru je treba namestiti vsaj 2 sponki.
Žične vrvi se napenjajo pri napenjalni sili^do 4 t s klinasto spojko, pri večji napenjalni sili pa s pomočjo napenjalne plošče in večkolesnega škripčevja. Skripčevje mora biti opremljeno s posebno fleksibilno vrvjo, ki ne sme biti poškodovana ali preveč obrabljena. Med posameznimi fazami napenjanja mora biti vrv zavarovana s pritisno ploščo.
Med napenjanjem vrvi se delavci ne smejo zadrževati pod linijo Žičnice.
Spajanje in sidranje žičnih vrvi sme opravljati le kvalificiran žičničar.
0"h
nevihtnem vremenu se delavci ne smejo zadrževati v bližini zicnice.
osilnc .vrvi morajo biti na enostaven način ozemljene s pomočjo anjse jeklene vrvi, ki je na enem koncu pritrjena s pomočjo v ®P°0ke na nosilko, na drugem koncu pa s pomočjo U spojke in eiezne palice zabodere v zemljo do vlažne plasti/.
13.	člen
del 331 žab- na višinah preko 2 m nad terenom morajo uporabljati iavci plezalne pripomočke in varnostni pas.
Pohajkovanju z žičnimi vrvmi morajo uporabljati delavci zaščitne
14.	člen
prožnih žičnic se lahko razvrstijo na linijo šele tak-at» ko je nosilna vrv napeta in pritrjena.
15.	člen
^iseČa postaja krožne žičnice in motorni vitel pri žičnem žer-/dVu m°rata biti zasidrana na načine uveljavljene v gozdarstvu Poveša, panji ipd./. Zagotovljeno mora biti varno obratovanje
16.	člen
Na območju žičnice je treba postaviti opozorilne table tam, kjer f očka žičnica steze, poti in ceste.
17- člen
ger Prečka gozdna žičnica javno komunikacijo^ elektrovod P- tielefonski vod, mora biti postavljena zaščita pred padajočo . čo ali bremenom.
Demontaža
18.	člen
^Offiontaža gozdne žičnic/se mora izvršiti natančno po obratnem n	redu izvršene montaže. Pri tem je upoštevati vse var-
stne ukrepe, ki zagotavljajo varnost dela. Izpuščanje posa-
faz dela ni dopustno.
izrecno je prepovedano presekavanje napetih vrvi.
III.	Obratovanje in vzdrževanje
19.	člen
ki ga
2^?T°yande in vzdrževanje gozdne žičnice vodi delavec, nlocbo določi upravitelj obrata.
Za vodjo žične drče, spuščalke in nihalke je lahko imenovan priučeni delavec z ustrezno žičničarsko prakso.
Za vodjo krožne žičnice in žičnega žerjava je lahko imenovan kvalificiran žičničar z ustrezno žičničarsko prakso.
Ostali delavci zaposleni pri gozdni žičnici so lahko priučeni delavci.
20.	člen
Vsi delavci zaposleni pri gozdnih žičnicah morajo biti seznanjeni z delovanjem naprave, nevarnostmi in dolžnostmi na delovnem mestu. 0 tem jih seznani upravitelj obrata ali referent za izkoriščanje, ali od upravitelja pooblaščeni revirni vodja.
21.	člen
Po končani montaži gozdne žičnice se izvrši poskusno obratovanje.
Pri žični drči, spuščalki in nihalki traja poskusno obratovanje 1 delovni dan, pri krožni	žičnici, 3-bobenskih vitlih in
žičnem žerjavu pa 2 delovna dneva. Pri 3-bobenskih vitlih se poskusno obratovanje izvaja le pri prvi montaži.
Namen poskusnega obratovanja je ir editev in ugotovitev brezhibnosti montaže žičnice.
Poskusno obratovanje se zaključi s tehničnim pregledom žičnice.
Pri preizkusnem obratovanju je treba upoštevati obratovalne predpise žičnice.
22.	člen
Gozdne žičnice služijo izključno za prevoz lesa in materiala.
Prevoz ljudi z gozdnimi žičnicami je prepovedan.
Izjemoma se dovoljuje prevoz delavcev pri vzdrževanju in pregledu žičnice pod pogojem, da so delavci pri prevozu ustrezno zavarovani in da hitrost vožnje ne presega 2m/sek. Zavarovanje se opravi z varnostnim košem opremljenim s polno in najmanj 1,3 m visoko ograjo.
23.	člen
Pred vsakim pričetkom rednega obratovanja gozdne žičnice mora vodja žičnice ugotoviti, da je naprava sposobna za delovanje in, da so vsi delavci na svojih delovnih mestih.
i
V primeru ugotovljenih pomanjkljivosti, katere bi ovirale obratovanje, je dolžan vodja žicnice take pomanjkljivosti odstraniti pred pričetkom obratovanja.
24.	Člen
Sozdne žičnice se mora vršiti s pomočjo dogovorjenih signalov.	&
kiti skalni in objavljeni /izobešeni/ na delovnih snih zicmce./Konkreten opis!!!/
Znaki za sporazumevanje/telefonski/ so:
^atko	1 x----	stoj
kratko	2 x--------- dvigaj -	prazno
kratko 3 x--------------- dvigaj polni tovor
kratko	4 x-------------------- poziv na	pogovor
doleo	1 X--------- vozi
^°l6o	2x-------------------- privlačenje
25« člen
Največja obremenitev gozdne žičnice mora biti v skladu z njeno Rešljivostjo.
Največja dopustna teža tovora mora biti ob žičnici označena.
26.	Člen
obratovanjem gozdne žičnice je prepovedano zadrževanje oseb poa žičnimi vrvmi.
^čnih žerjavih je prepovedano med obratovanjem tudi zadr-vanje oseb v območju kotov napetih vlečnih vrvi.
27.	člen
^Rksva lesa in materiala do žičnice in odvoz lesa in materiala a zicnice ne sme motiti obratovanje žičnice.	t
direktno prekladanje tovorov z žičnega žerjava na drugo vozilo 111 dovoljeno.
J^jemonia se dovoljuje direktno prekladanje pri tistih^žičnih ^erjavih, kateri zagotavljajo regulacijo hitrosti spuščanja ?vora. Take primere posebej dovoli vodja službe za mehanizacij v soglasju z vodjo službe za varstvo pri delu.
28.	člen
k°zdna žičnica ne sme obratovati:
a/ Če se ugotovi okvara, b/ n
' Ge ne deluje signalna naprava,
c/ \T v
' v času neurja,
č/ Ob močnem vetru,
d/ Ob mrazu, če je poprečna dnevna temperatura izpod -15°C, e/ V mraku, kadar delovna mesta niso razsvetljena.,
29o člen
Po končanem obratovanju je treba zavore žičnice priviti ali kako drugače zagotoviti, da ostane žičnica v mirujočem stanju.
3o.	člen
Sestavni deli opreme gozdne žičnice morajo biti vzdrževani vedno tako, da se s tem zagotovi varno obratovanje /mazanje, čiščenje itd./.
Obrabljene dele žičnice je treba izločiti iz obratovanja.
Pomožni material, ki ni vgrajen v žičnico, mora biti primerno podmazan in vskladiščen.
31.	člen
Nosilne vrvi gozdne žičnice je treba očistiti in namazati 2 x letno - najbolje ob premontaži, ko so vrvi na tleh.
Med stalnim obratovanjem se vršijo pregledi nosilne vrvi enkrat letno; pregled izvrši žičničar.
32.	člen
Nosilno vrv se mora izločiti iz obratovanja:
1.	Če je pretrganih pri spiralni vrvi na dolžini 1 m več kot 10 % žic, ali na dolžini 2o m več kot 1/3 zunanjih žic ali na enem mestu več kot dve sosednji žici.
2.	Če je pretrganih pri pleteni vrvi konstr. 6 x 7 na dolžini 4 m skupno 1/3 žic.
33.	člen
Vlečno vrv gozdne žičnice je treba namazati 1 x mesečno.
Vlečna vrv ne sme drseti med obratovanjem po terenu./Podložiti jo je treba z lesom ali z vrtečimi železnimi valji.
Med obratovanjem se vršijo pregledi vlečne vrvi 1 x mesečno -pregled izvrši žičničar.
3^. člen
Vlečno vrv je treba izločiti iz obratovanja:
1. Če je pretrganih pri križno ali vzdolžno pleteni vrvi konstr. 6 x 7 na dolžini 4 m, skupno 1/3 žic.
O ^
• Ce je pretrganih pri pleteni vrvi konstr. 6 x 19, na najslabšem mestu:
a/ pri križnem spletu, na dolžini 6 premerov vrvi 8 žic, odn„ na dolžini 30 premerov vrvi 16 žic,
W pri vzdolžnem spletu pa na dolžini 6 premerov vrvi 3 žice odn. na dolžini 30 premerov vrvi 6 žic*
Iz obratovanja se lahko izloči tudi samo poškodovani del vlečne vrvi»
35« člen
Gozdne žičnice morajo biti tehnično pregledane* Tehnični pregledi so:
V po izvršeni montaži in poskusnem obratovanju, 2/ med obratovanjem*
36. člen
lo izvršeni montaži in poskusnem obratovanju se izvrši tehnič-ni Pregled:
I/ pri vsvrvnih krožnih žičnicah in žičnih žerjavih ob prvi Montaži, v smislu pravilnika o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami /Uradni list SFRJ št. 18/1967/ /organizacija določi v svojem splošnem aktu obseg, način in roke za preglede in preizkuse Priprav, naprav in orodja ter postopek za njihovo vzdrževanje/ m pravilnika o periodičnih preizkusih delovnih pripsv in naprav /Uradni list SFRJ št. 26/1967 - 3- člen/.
2/ pri žični' drči, spuščalki, nihalki, krožni žičnici brez nosilne ^vrvi in pri žičnih žerjavih ob drugi in naslednjih montažah v smislu določil pravilnika o varstvu pri delu gospodarske organizacije.
37- člen
montaži in med obratovanjem gozdnih žičnic vršijo tehnične Pneglede:
a/ komisija, ki jo imenuje odbor za varstvo pri delu,
V pristojni vodja gozdne žičnice - žičničar.
38.	člen
Komisija vrši preglede gozdnih žičnic po potrebi,zlasti pa:
a/ po izvršeni montaži in poiskusnem obratovanju,
V po polletnem obratovanju /na istem mestu/,
10 -
c/ po daljšem zastoju,
d/ po izvršenih večjih popravilih.
Odgovorni vodja gozdne žičnice vrši preglede žičnice po določbah teh tehničnih pravil.
39.	člen
0 obratovanju gozdne žičnice se mora voditi dnevnik dela: vodi ga žičničar.
Za vse vrste žičnic se vodi o tehničnih pregledih posebna knjiga - kontrolna knjiga.
40.	člen
Po vsakem tehničnem pregledu novo montirane večvrvne krožne žičnice in po prvem pregledu žičnega žerjava se izda dovol.ienje (/sposobnosti za obratovanje. Dovoljenje izda komisija gospodarske organizacije v sestavi:
-	varnostni inženir /vodja službe za varstvo pri delu/;
-	vodja službe za mehanizacijo;
-	vodja obrata oz. od njega pooblaščena oseba,na področju kate-
rega je montirana žična naprava;
Dovoljenje za obratovanje se izda na predpisanem obrazcu kontrolne knjige.
Tudi za vse ostale gozdne žičnice vpiše komisija gospodarske organizacije vsakokratno ugotovljeno sposobnost za obratovanje.
Dovoljenje o sposobnosti za obratovanje se lahko izda tudi v primerih ugotovitve pomanjkljivosti, katere ne vplivajo na varnost dela, vendar pod pogojem, da se te pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku.
41.	člen
Delovna organizacija mora predpisati obratovalni red žičnice.
Obratovalni red je predpisan z navodili za varnost obratovanja in vzdrževanja žičnice in z ukrepi /navodili/ za varnost obratovanja.
Navodila morajo liti predana pristojnemu vodji gozdne žičnice -žičničarju.
11
V. Predhodni in končni predpisi
4-2 o člen
Ti predpisi veljajo tudi za gozdne žičnice, katere so pred izidom predpisov že v obratovanju.
43c člen
Ker ta tehnična pravila obravnavajo le nekatere varnostne ukrepe pri delu na žičnicah, je treba med delom na žičnicah upoštevati še posebna navodila za varno delo z gozdnimi žičnicami objavljenimi /posebni knjižici/ v pravilniku o varstvu pri delu delovne organizacije.
44„ člen
Z izidom teh pravil prenehajo veljati vse določbe, katere so doslej urejale projektiranje, montažo, obratovanje in vzdrževanje gozdnih žičnic ter vse ostale določbe, objavljene v splošnih aktih podjetja, ki so v nasprotju s temi pravili.
45. Člen
Tehnična pravila pričnejo veljati 8 dan po objavi na oglasni deski, uporabljajo pa se od 3o. maja 1972 dalje.
Novo mesto, 5« junija 0.972
Predsednik DS: