ar
i!«?.
P©lfRl§ia tsls£®E*a w gotovini.
W Usibllani, v torek 29* novembra 1921,
gggr F©sat«®z»ačt šfcav, SQ par = sc g.
bfesja pszea K-ade^ i« praznikov vsatt »San ote 10. kp3 dopelda©.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Uti Lel jeka tiskarna.
Dopise frnnkfrati in podpisati sicer se ne priobčijo. Rokopisi sc uo vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 nun po K 2, Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročila popust.
1 IliiC; |Sv|;©|iXbva Secllslil'©
Hi
Bo| za ministrske stoiičke.
V Relgradu se pogajajo radikalci in demokrati glede revizije vlade. Trd oren bo. Predsednika radikalnega in demokratskega kluba se pogajata med seboj po navodilih Pasica. Mislili smo, da bo ta kriza rešena v treh dneh, toda kakor sedaj zopet kaže, ne bo to vprašanje, ki ni državno, marveč le osebno, rešeno ta mesec. Težko je pisati pri nas o politiki, ker je faktično ni, in so krize osebno kupčijskega značaje, nc pa državno problematične.
Dne 1. decembra skličejo menda narodno skupščino ob 4. popoldne, če se no bodo premislili kakor imajo navado. Nekako čudno se glasi tudi včerajšnja »Narodova« vest. da misli minister Pucelj podati dc-misijo iz družinskih vzrokov. Naj-brže je tudi to v zvezi z vladno krizo.
Minister za notranje zadeve Pri-v nevarnosti. Na njegovo mesto se imenujejo razni kandidati (Hrvati) dr. Čeda Lukinič, dr. Iv. Ribar, Kosta Timotijevič ali Vojn Marinkovič. Tudi finančni minister Kumaimdi namerava odstopiti; na'njegovo im To predlagajo demokrati Vojo Veljkov iča.
lak je bil potek krize minuli teden, ki pa se najbrže do danes bi-
bičevič
stveno ni izprcmenil, ker je na obeh straneh opažati silno trdovratnost. Če bo ta pasivna resistenca vladala še nekaj časa, ki se ponavlja vsak trenutek, pa res ne bomo vedeli več, ali smo v svobodni državi, ki jo nekoč sprejela ustavo, ali pa smo v državi, ki jo vlada neka neodgovorna sila. Že iz edino tega razloga bi bilo nujno, da se konsolidira gospoda tam okolo ministrskih stoličkov in začne s parlamentarnim delom. Danes res ne vemo, kdo je odgovo-
volitve	v Zagrebu.
reti za to in ono; imamo ministre, j »Sociaiističke Zajednice u Zagre-
ti stavo, vagone naredeb, petero zakonodajo, ki menda služi lc v to, da se jo lahko na desetih plateh krši, in na desetih plateh izkorišča vede, hote, nehote, nevede, kakor je pač pameten jurist, državnik ali kdorkoli.
Iz krize v krizo padamo, kakor bolnik; to je slabo Znamenje za bolnike ali pa zdravnika in medicino. Nekaj ni prav! In ne bo prav, dokler ne bo jugoslovanski proletarl-jat združil svojih moči in postal nevaren tem bolnikom, ki se mu sedaj tako resko posmehujejo.
Vprašanje je le, kdaj se bo pro- j lotarijat zavedel te svojo misije.
TeJefoKska sr. 312,
Naročnina: Po pošli ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 1G8, za četrt leta Ii 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
33iag38BV<i
Združenje vseli socialistov za mestfie j ]janačeIešuik Rado> ckonor»* »■*
Čeh Karol, pekovski pomoči ruk, Maribor.
Čergonja Ladislav, vodja. Ljubljana.
Čohal Mclhior, načelnik rudarjev, Zagorje.
Dimic Jernej, žagar, Stari trg pri Rakeku.
Descdla Avgust, porcel. del., Liboje.
Druzovič Ivan, črkostavcc, Maribor.
, ,. 9]icY?rt Dragotin, pis. ravna-« ielj, Maribor.
11 Glavnik Alojzij, vozni zapisoi valeč južne železnice, Ljubljana.
Gomilšek Vladimir, žel. prli stav, Ljubljana.
Gregorka Miroslav, žel. višji rev., Ljubljana.
Jagodic Mihael, strojni pomoči nik, Moste pri Ljubljani.
Jeran Jurij, strojevodja, mce - Fužine.
Jeriha ITan, stavb, del., ljana.
Karl, sklad. del.
Na podlagi sporazuma med Glavnim odborom Socialno demokratske stranke Jugoslavije in Socialistične delavske stranke Jugoslavije, ki določa, da bosta obe stranki pri vseh državnih in mestnih volitvah nastopali enotno, sta sklenili obe krajevni politični organizaciji v Zagrebu, da nastopita tudi pri volitvah v zagrebško zastopstvo obe stranki skupno, in sicer pod imenom
bu“ ali kot »Zedinjeni socialisti".
Na poti k zedinjenju tako razcepljenih socialističnih pokretov v Jugoslaviji, menimo, da bodo vsi
sodrugi iskreno pozdravili ta skupni nastop zedinjenih socialistov v Zagrebu, v zavesti, da je mogoče le z zedinjenjem socialističnih moči uspešno braniti se proti krivicam v državi in občini ter dostojno varovati ogrožene interese proletariata kot razreda.
Živelo udruženje socialistov!
Naprej v volitev za zmago proletariata.
Za krajevni odbor soc. dem. p.
Bogdan Krcldč, Zagreb.
Za krajevni odbor soc. dem. str.
Dr. B. Adžija, Zagreb.
VISji pcsioi
unijo
Maša ljuta rana.
Ofenziva svetovnih oderuhov se je pričela.
Dne .30. oktobra t. 1. se je vršil v Brnselju (Belgija) kongres inierna-cijonaluc zveze delodajalcev. Navzočih je bilo 50 delegatov od delodajalskih zvez, in .sicer so bile zastopane Belgija, Anglija, Italija, Holandsko, Švica, žpanija, Amerika. Poleg teh zastopnikov podjetniških organizacij so bile zastopane države Francija, Italija, Belgija in Poljska po državnih komisarjih na zborovanju. Prvi sklep je bil naperjen proti osemurnemu delavniku. Famozni zastopniki kapitalistov zahtevajo, da se naj v onih oržavah, kjer obstoji, osemurni Zakoniti delavnik odpravi. Drugi sklep je _ namerjen proti delavski kontrol,'. I retji sklep proti visokim mezdam. Kapitalisti so toraj v polni ofenzivi proti delavstvu. V tern ko objavimo to poročilo, ki smo ga povzeli iz lista »Proletarier«, organ strokovnih organizacij iz Luksert-burga, opozarjamo naše delavce, da
se tudi pri nas kapitalisti ravnajo po onih sklepih internacijonalnega kapitalizma; vsaj se vrši dan za dnevom napad za napadom na delavske pridobitve. Če se bodo hoteli delavci postaviti resno v bran, potem je treba, da se trdno strnejo v eno enotno strokovno socijalistično organizacijo ter zavrnejo vse razdiralce naših strokovnih organizacij. Te dni sta razposlala na razne delavce zopet dva po kapitalistih na- | jela gospoda cirkular, ki snujeta neko samostojno Unijo za Slovenijo, j in sicer sta ta dva lepa možakarja, ki sta se menda vdinjaia pri kapitalističnih demokratih Josip Curhalek in Franc Zupanc, ki čakata in vabita svoje žrtve, katere jim naj nasedejo, v »Narodnem domu«, I. nadstropje v Ljubljani. Sodrugi, varujte sc, da no nasedete tem izdajalcem delavske solidarnosti in zavrnite jih povsod tako kakor zaslužijo.
Glas Slobode piše:
Te dni, ko je bila sedemletniea po smrti Dimitr. Tucoviča, ki je prinesla Ijiito rano telesu našega delavskega pokreta, na telesu vsakega njegovega člana, ki je poznal pokojnega Tucoviča, ijuto rano, ki je bila napravljena strahovitega prvega leta svetovne vojne.
Te dni objokuje proletarijat v Srbiji, ki ve, kaj je izgubil s svojim velikim vodjo, velikim v življenju in v smrti, opla kuj e njegovo smrt, za njim pa tudi nc zaostaja proletarijat Bosne in Hercegovine, kateremu je Tucovič dal vse, kar je mogel in ko-Jikor je mogel pomagati!
_ Snovateiji socijalistično stranke v Bosni in liercegvini niti pri snovanju niti pozneje niso napravili nobenega koraka, ne da bi sc bili prej 'sporazumeli s pokojnim Tucpvičem in še v. nekaterimi sodrugi v Bcl-gradu in Zagrebu. Nacionalistični in šovinistični tisk nas je dolžil, da delamo po infekcijah germanskih pro-pagatorjev, imenoval je socijalizem
nemško zelišče, toda mi smo, dokler smo bili mladi in slabotni dobivali navodila iz jugoslovanskih centrov: Belgrada in Zagreba, in sicer iz so-cijaiisličnih centrov v Belgradu m Zagrebu.
Ni torej bilo čudno, da jc vest o smrti Tucoviča, ki jo je prinesla Arbeiterica, vplivala na nas leta 1914 kot bi udarila v nas strela iz jasnega neba. Takoj smo razumeli, kaj pomeni to. za jugoslovanski socijalizem. Kaj "smo pa šc čutili takrat, ko je po svetovni vojni priče! naš delavski jpokret preživljati svoje notranje spore in krize. Mi nismo tisti, ki bi precenjevali vloge oseb v družabnem življenju, toda vendar smemo trditi, da bi bili marsikatero krizo premagali, marsikateri napaki se .ogniti, če bi bil živel pokojni Dimi frj Tucovič. Čc bi njegova osebnost bila danes v naši sredi, bi jugoslovanski socijalizem bil boljši nego je danes.
Ali čemu brskati še bolj po tej ljuti rani? Največ, kar moremo danes storiti ob spominu na pokojnega lucoviča, da gremo po njegovem zgledu ir zakličemo v imenu prole-. tarijata nam pokrajine:
Slava ti, veliki vodja in učitelj!
Jesci
Ljubi
Ljubi
dehti
Ivan, skladiščni Angela, tobačna dci ukač, Trbovljci čevljarski poi
opek. delavec*
sodrug Tucovič je bil znan tudi slovenskim sodrugom. V srbski vojski je bil poročnik in je dne 7. novembra 1914 padel ob umiku srbske vojske s severne srbske meje.
nik
jUZ.
Proiret s premogom.
kup
žlopet škandal s TrbovelSsI
v
premogokopno družbo?
'.z
Včerajšnji klerikalni listi vedo poročati, da vsled tega grozi omejitev premogovnih obratov na tri dnevno delo v Trbovljah, ker hoče I rboveljska premogokopna družba izvajati s svoje strani pasivno rezistenco in da sama noče vagonov za odvažanje premoga zaradi tega, ker ii vlada ni dovolila, da bi izvažala premog v Italijo. V Celju in po dru-gin postajah je polno vagonov na-menjenih za 1 rbovljsko premogo-kdpno družbo, toda družba jih iz gori navedenih razlogov odklanja.
Ako je dejanski stan v resnici tak. kakor ga opisujejo poročila meščanskih listov, je to nezaslišan škandal. Vsiljuje se nam takoj vprašanje, kje zaostaja v tem oziru, Gadna in državna avtoriteta?! Država in vlada naj bi pustila, da se privatna dobičkarska in povrh še inozemska družba, ki naj bi bila za-tlo\ o.jna, da ji je sploh dana možnost eksploatirati naša naravna bogastva, na ta način poigrava s sploš-državnimi in ljudskimi interesi G !o jc v resnici štrajk kapitalističnega podjetja proti državi, ker se noče pokoriti vladnim ukrepom hi izsiljuje od vlade ukrepe, ki bi mi prav njenemu nesramnemu do-škodo pa splošnim ja-
bičkarstvu,
vnim interesom naše države! V Žagi ebu, tako smo čitali, primanjkuje kuriva in šole zapirajo zaradi tega, primanjkuje premoga industrijam in železnicam, vlada pa naj bi trpela tak štrajk zoper državno in vladno avtoriteto?!
Kako tudi naj se sklada tak štrajk podjetnika z demokratičnimi ' in socialnimi nazori in ravno tak- I šnimi dolžnostmi vlade, čc bi vla- | da dopuščala, da se sme družba po- I ljubno poigravati z usodo 10.000 de- j lavcev in njih družin?! Kako more vlada dopuščati, da se naj radi dobičkarskega odpora zasebne kapitalistične inozemske družbe zapirajo šole, javni zavodi, da se ogroža železniški promet in industrija?!
To nam je nepojmljivo!
Ali ni očividno, da hoče družba zgolj ^ prekomernih zasebnih dobičkov. če hoče izvažati premog v Italijo?! Ali naj mi potem premog kupujemo spet nazaj od Italijanov po ogromnih in višjih cenah, kc nam prelog že itak nedostaja?!
1’u u/eljavite državno avtoriteto in zakon o redu in radu!
Ce to^ storite, ste nekaj storili za ugled države, za splošne javne interese in za tisoče bednih delavskih družin!
Zaanjio smo navedli, da jo v “‘ji s premogom uveden nekakšen monopol, Iti neugodno vpliva iz dveh razlogov. Najprej, ker se premočne dajo prostemu prometu In drugič, ker ministrstvo saobračaja posveča premalo pažnje, da bi promet z domačimi pridelki imel dovdj vagonov na razpolago. Ce tudi upoštevamo, da ima železnica premalo voznega parka, smo vendar prepričam, da je bila ureditev prometa mnogo kriva, da se je transport tako nepopolno vršil in da so produkti j zastajali v skladiščih, ki bi jih bilo I treba razvoziti po državi.
Za zgled, kako se je gospodarilo J z vagoni, naj omenim samo, da so j trgovci na debelo dirigirali svoje vagone po državi s postaje na postajo, kakor se jim je to zljubilo, ali pa kakor jo to boljša kupčija zalite- i ker vala. S takim dirigiranjem se je i oviral promet, ker je bilo na želez- j mci mnogo dela in celi vlaki so sc *
| prevladovali po državi, ne da bi bili : kaj koristni. Agentom ni bilo treba j plačati lcžarine, vagoni pa le niso ! bili prometu na razpolago .
To je bila velika napaka, ki je j sedaj odpravljena, ali se izvaja od- ] redba, to nam ni znano. Vsekakor jo ■ pa tudi to povzročilo, da leži v raznih. premogovnikih cele kupe premoga, ne da bi ga mogli spraviti v promet.
V tem torej tiči velik gospodarski greh. ki nc preti le, da bo industrija brez premoga, marveč tudi to’ da sc bo moralo delo v premogovnikih omejiti. Opozarjali smo na ta nedostatek že pred dvemi meseci, pa ni nič^ zaleglo. Rudarsko delavstvo torej stoji pred nevarnostjo, da se produkcija premoga omeji.
T tikaj je treba odločnih korakov, ni res, da bi sc temu nc moglo cdpomoči
Torej, dokler je še čas!
Člani
ve delavsko zbornice v
V petek jc imenoval minister za socijalno politiko člane provizorične Delavske zbornice v Ljubljani, ki se bo sestala v najkrajšem času. V celoti bo štela Delavska zbornica 50 članov. Zastopnikom naših strokovnih organizacij je priznanih 26 mandatov; klerikalni JSZ 6 mandatov, NSS 7 mandatov, ostali mandati pa so razdeljeni na razne stanovske organizacije industrijskih, trgovskih, rudarskih, bančnih, novinarskih, odvetniških in notar-
skih uradnikov Zastopanih bo v 40 zastopnikov obrtnih delavcev, uradnikov.
in poduradnikov. Delavski zbornici industrijskih in 10 pa zasebnih
člani zbornice so sledeči:
Bradeško Andrej, mizar, Ljubljana.
Bregant Janko, kovinar, Jesenice - Fužine.
Cvikelj Alojzij, rudarski tajnik, Ljubljana
Kosovec ljana.
Kompan vec, Celje.
Kramar Iavka, Ljubljana.
Krušič Ivan,
Loke.
Kušnjak Franc, močnik, Ljubljana.
Lapuh Ignacij, železničar, Maribor.
Lebič Valentin, tesarski poiir, Celje.
Leskovšek Alojzij, pekovski pomočnik, Celje.
Lešnik Peter,
Lajtersberk.
Lovšin Evgen, bančni uradnik, Ljubljana.
Majeršič Ivan, usnj. del., Tržič.
Marinšek Alojzij, delavec toi varne karbida, Ruše pri Mariboru.
Močnik . Luka, strugar, Gui stanj.
Pečnik Karol, krojaški pomoči in strokovni tajnik, Ljubljana, i ezdir Gašper, prog. moj. rev« zel., Ljubljana.
Podbevšek Ferdo, kov. drž. 2., Ljubljana.
Poderschan Vincenc, livar, Mu-, ta ob Dravi.
Prauhart Ivan, žagar, Mislinje.
Ravnik Janko, kov. de!., Jcsci
niče.
Razboršek Ciril, mizar, Maribor.
Simončič Ivanka, lavka, Ljubljana.
Trebušak Lovro, gorje.
Treiber Alojzij,
Ljubljana.
Turk Filip, trg.
(Krisper), Ljubljana.
Urbančič Valentin, pex, Ljubljana.
Valencah Ferdo, rudar, Vei lenje.
Volčanšek Franjo, rud. podur., Trbovlje.
Zupan Ivan., užit. uslužbence, Ljubljana.
Zupan Ijaiun
Žagar ljamu
Živkovič Nikolaj, močnik, Maribor.
(Med temi imeni imeni še dveh članov zbornico. V toliko je ta nepopoln. Op. uredri.)
tobačna dci rudar, Za-mod. mizar, nastavljcnec, ur. tv. Inti
Rajko, natakar, Ljubi
Janko, črkostavcc, Ljubi
irojaški po-
manjkata Delavska
imenik ša
PoSIflfni vesti.
-I- Klerikalna politična senžacii
ja? Včerajšnji „Novi čas" ima iz-, virno poročilo iz Belgrada, v kate-j jem poroča, da jc zastopnik Radi-j čeve stranke dr. Basariček na kon-j gresu srbske republikanske stran« i ke izjavil, da ima Radič od svoje 1 stranke pooblastilo, da poklice s v o-
Stran S.
NAPREJ.
Stev. 2-71.
je poslance v Belgrad in je zato prav lahko mogoče, da pride nekega lepega dne Radio s petdesotori-co zastopnikov hrvatskega ljudstva ,v belgrajski parlament.
4- Kaj govore po Belgrad«, Po Bdgradu govore, da prevzame ministrstvo za socialno politiko namesto dr. Kukovca dr. Gregor Žerjav. Mi nikakor ne zavidamo demokratskim voditeljem toplih sedežev na vladni volni, naj gredo, naj sc zamenjujejo, da pride vsak enkrat na vrsto, ker so vsi prelili mnogo rodoljubnega znoja za svcio narodno stvar; naj se zamenjujejo, da ne bo vsega en sam imel, temveč da ostane tudi za njegovega prijatelja nekaj. Pač o vsem tem spregovori bodočnost.
Naredha o organizaciji obrtni-šfeih zadrug' je bila v zakonodajnem odboru v Belgradu odklonjena.
4 Stjepsu Radič in delavstvo. Radič, voditelj in obenem lastnik „Krvatske seljačke republikanske stranke*4 je zastopnik reakcionarne kmetske buržoazije in skrajno sovražen delavstvu. V svojem glasilu „Slobodni dom“ se z vso silo zavzema za uvedbo 16 urnega dnevnega dela! (On se vozi okrog z avtomobilom, ali pa malo pogleda trgovino, če kšeft dobro nese. Op. ur.) Delavstvo sploh ne sme obstojati’.!! Delavske plače se mu zde previsoke (!) in edino radi teh visokih plač je taka draginja! ,.Kapital mora bili popolnoma svoboden" tako pravi ta mož. — Tako taki-Ie reakcionarji s svojo demagogijo po-neumnjujejo ubogo Iirvatsko kmetsko ljudstvo, da sl sami rede svoje trebuhe in polnijo blagajne! Radio je seveda, da povemo našim ljudem tudi to, hud klerikalec! In prav fe rekel neki naš sodrug, da je „hrvat-ski blok" hrbtenica reakcije v Jugoslaviji!
-j- Občinske volitve v Zagrebu so razpisane za 11. decembra t. 1. Kandidatne listo se morajo vložiti do 3. t. m.	^
4- Zagrebške žene za žensko voliHno pravico. V nedeljo so zagrebške žene priredile veliko manifestacijo za žensko občinsko volilno pravico. Priredile so velik shod, na katerem so razne govornice poročale o pravicah žene, da dobi zastopstvo v občinski upravi.
-f- Pogajanja med Italijo in sued kemalistlčno vlado v Angonl so se prekinila. Turški vstaši v Mali Aziji nastopajo zelo samozavestno.
-f- Kapitalistični separatisti. »Heriii.er Tasebratt« piše o -.ajno-vejšem načrtu renskih separatistov, (Die rheinisclien Sonderbiindler), ki nameravajo na prigovarjanje Francozov prihodnji četrtek prokfamt-
rati rensko republiko. Razen neka-* terih industrijalcev, ki se boje davkov, nimajo renski separatisti nikjer dosti pristašev.
h Stavka v francoski Tuniziji. Delavstvo v tej francoski koloniji se nahaja že več dni v stavki, s katero upajo doseči — osemurnik. Ta namreč za deželo ne velja, ker morajo delavci v vsakem obratu delati po najmanj deset ur na dan, kakor je že navada belopoltih imperialistov, da smatrajo svoje kolonije oziroma njih prebivalstvo kot nekaj človeško manj vrednega, kar nima pravice do tistih ugodnosti, četudi malih, ki jih uživa delavstvo v posedujoči državi. Izgleda pa, da tak sistem ne bo več dolgo držal, ker sc je socializem s svojimi človečanskimi načeli pričel uveljavljati tudi že po teh zapostavljenih deželah. Vsaj angleški požeruhi bodo n. pr. v Indiji radi tega polagoma prodirajočega razsvetljenja še bridko obžalovali svoje dosedanje vedenje. Zanimivo je, da so ->e tuniškim stavkujočim delavcem pridružili tudi Wranglovl Rusi. katere je francoska vlada nalašč sprejela v afriške kolonije, da bi ji v slučaju takih nerodnosti, kakor se ji je sedaj pripetila s to stavko, služili kot priviligirani stavkokazi.
i- Belgijska socialistična stranka bo imela svoj redni kongres prve dni decembra v Bruslju. Na kongresu bodo razpravljali predvsem o političnem položaju v državi. Na dnevnem redu je tudi vprašanje vstopa v koalicijsko vlado z meščanskimi strankami.
H- Irsko vprašanje. »Daily Mail« doznava, da sinfainovci energično vztrajajo pri svoji zahtevi po skupnem irskem parlamentu, da pa so pripravljeni ulsferskim poslancem prepustiti neke vrste veto-pravice.
-j- Čičerki gre v Angoro. Tam se bo z zastopniki kemalistov, Turške, Perzije, Afganistana, Kavkaškili nabodov iti — Indije sklenila zavezniška pogodba.
4- Kapitalistična »velikodušnost4*. Poročila iz New Yorka trdijo, da se nameravajo Zedinjene države, če bi prišlo do mednarodne finančne konference, odreči polovici svojih vojnih terjatev napram Evropi pod pogojem, da izjavi Anglija, da je ravnotako pripravljena odpustiti polovico dolga svojini dolžnikom.
-j- Japonci se umikajo iz Sibirije. 2. decembia zapuste vse njene zasedbene čete deželo razen Vladivostoka, kjer ostanejo Japonci tako dolgo, dokler se ne zaključijo konference, ki so glede izpraznitve Sibirije po japonski vojski v teku.
Kaj morda čaka zemljo?
Kaj bi se zgodilo z zemljo, če bi naenkrat obstala na svojem potu okrog solnca?
Posledic ne bi nihče zapisal, razen če bi kdo na tujem planetu videl našo nesrečo. Vsakdo je menaa že videl kapljo, ki je padla na razbeljeno peč. Kaj je bila posledica? Zacvrčalo je in na razbeljenem železu je ostal majhen madež. Enako bi se zgodilo tudi z našo zemljo, če bi obstala na mestu. Od nje bi ostala le pega na vsemlrju — novorojenega nebula.
Zemlja drvi po svojem potu oko-lo solnca s hitrostjo osemnajst in pii mille na sekundo. Vsako naglo ustavljeno gibanje pa proizvede vročino; čim hitrejše je gibanje, tem večia je vročina, ako gibanje zadene na odpor. Udarite s kladivom po železu in železo bo gorko. Izstreljena svinčena krogla se stali, kadar zadene ob jekleno pločo, katere ne more prodreti. Ako bi svinčenka letela še hitrejše, se ne bi le raztopila, temveč izparila v sopar.
Ce pomislimo, da zemlja leti 18 milj na sekundo, tedaj bi bila vročina, ki bi nastala vsled trenotnega obstanja, grozna. Ako bi zemeljska krogla bila sama voda, bi vročina znašala 191,625 stopinj Farenheita,
toda temperatura trdin ali trdih teles se razvija še bolj. Ni je stvari, ki bi mogla prenesti taksno vročino, katere si sploh ne moremo misliti. Železo se topi pri stopinji 2742 in zavre pri 4442.
Dovolj slabo je, če se avtomobil ali vlak, ki drvi z veliko hitrico, na-gio ustavi — kljub temu nas ne more spremeniti v hlap.
Kolikor ve znanost, se to ne bo zgodilo. Razloga ni, zakaj bi se mogla zemlja ustaviti na svojem poletu okrog solnca, katerega vrši že sto-milijone let, toda — mogoče je vse.
Mogoče je tudi to, da se zemlja ustavi polagoma. To se bi zgodilo v slučaju, da naše osolnčje na svojem potu po vsemiriu naleti na nebulo (zvezdno meglo) in zaplove skozi njo tako kakor meteor zaplove v ozračje naše zemlje. V tem slučaju bi se zemlja drgnila ob materijo nebule in se razgrela tako silno, da bi se raztopilo njeno površje in morja ter vse druge vode bi izginile v pari, medtem ko notranjost zemlje ne bi trpela, izvzemši da drevje skozi nebulo traja dalj časa. Meteor, ki pade na zemljo, je od zunaj staljen ali osmojen vsled drgnenja z zrakom, toda v sredini ni prizadet.
3r2S©lav!.
SEJA SKUPŠČINE.
LDU Belgrad, 27. nov. (ZNU.) Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je danes popoldne odredil, da se pozovejo v Belgrad vsi poslanci
v	svrho udeležitve seje narodne skupščine, ki bo v četrtek, dne 1. decembra, na dan obletnice ujedi-njenja, ob 16. in na kateri se bo določil tudi dnevni red.
VLADNA KRIZA.
LDU. Belgrad, 27. nov. Tekom včerajšnjega dne se niso vršila no-
bena oficielna pogajanja med demo krati in radikalci. Oba kluba sta posamezno razpravljala o svojih notranjih vprašanjih in o bodočem delu v koalicijski vladi. Ministrski predsednik Nikola Pašič je včeraj nadaljeval posvetovanja o položaju z radikalnimi ministri In predsednikom radikalnega kluba Aco Stanojevičem. Kakor se iz poučenih radi kalnih krogov doznava, so radikalni ministri, kakor tudi radikalni klub prepustili Pašičn popolnoma svobod, ne roke, tako si sme sam izbrati no
ve sodelavce v vladi. V ta namen
se je Nikola Pašič pričel včeraj pogajati glede imenovanja novih ministrov. Sodijo, da Pašič ne bo izdal svojih namenov niti svojim najbliž-njim političnim prijateljem, dokler ne sestavi listo novih radikalnih ministrov m dokler ne izve za novo določene demokratske ministre. Razen tega se c uje od radikalne strani, da nameiava Pašič razširiti svoj kabinet s tem, da bi prevzel zunanje ministrstvo dr. Miroslav Spalaj-kovič, medtem ko bi za sebe pridržal samo ministrsko predsedstvo. S to verzjio spravljajo tudi v zvezo včerajšnji poset g. dr. Spalajkovi-ča pri ministrskem predsedniku Pa-šiču.
LDU. Belgrad, 27. nov. Včeraj so tudi demokrati nadaljevali posvetovanja o političnem položaju. V zasebnih razgovorih demokratskih poslancev pred sejo kluba je bil govor tudi o potrebi, da se mora čimprej priti na čisto glede stališča demokratov v koalicijski vladi. Na klu-bovi seji. ki se je pričela ob 17., so poslanci demokratske stranke nadaljevali razpravo o bodočem delu demokratskih ministrov v vladi. Največ so razpravljali o političnih vprašanjih narodnega edinstva ter o smernicah dela v Hrvatski. Izrazila se je želja naj se z vsemi sredstvi nadaljuje delo za odstranitev poslednjih težkoč pri dosegi sporazuma, Obenem se Je razpravljalo tudi vprašanje razdelitve posameznih ministrstev. Zahtevalo se je tudi, naj se čimprej konča razmejitev državnih gozdov. Seja demokratskega kluba se je nadaljevala dantfs dopoldne. — Kakor je predvideno po naredbi finančnega ministrstva o dvanajstinah, se dovoljuje 470 milijonov dinarjev kredita za draginj-ske doklade invalidom in uradnikom. Ker se je ugotovilo, da se to ne more dati do konca tega leta, Je finančno ministrstvo zahtevalo, naj se lej številki prida še ICO milijonov dinarjev in da naj se izvrši izplačilo do 1. decembra. Nastalo je vprašanje, ali je to nov izredni kredit ali pa samo popravek vsote v naredbi. Prevladalo je mnenje, da pomenja popravek izpremembo naredbe, ki jo po čl. 130. ustave sme izvršiti samo zakonodajni odbor. Manjšina je bila mnenja, da Je to izreden kredit,
vsled česar ima priti v razpravo finančnega odbora. Ker se ima zadeva predložiti plenumu zakonodajnega odbora, je bilo to vprašanje tudi predmet razprave na današnji dopoldanski seji demokratskega kluba, ki je sklenil, da ima demokratski klub glasovati v prilog naredbe s popravkom, da se dovoli še 160 milijonov dinarjev za pomoč invalidom in uradnikom.
LDU. Belgrad, 27. nov. Muslimanski klub je imel včeraj pod predsedstvom trgovinskega ministra dr, Mehmeda Spaha sejo. Ker nekaj članov muslimanskega kluba ni v Belgradu, so se na včerajšnji seji podala samo nekatera pojasnila o dosedanjem političnem položaju. Klub je tudi razpravljal o načrtih novih naredb in zakonov, ki so predloženi parlamentu. Danes dopoldne se je na seji muslimanskega kluba ugotovilo stališče napram posameznim ministrstvom. Muslimanski klub je sklenil zahtevati od ministrstva pravde, da upošteva sklepe ankete, ki se je vršila pretekli mesec glede vprašanja muslimanov v Sandžaku in Macedoniji. Od ministrstva za vere zahteva muslimanski klub Inter-konfesionalnih odnošajev,^ od finančnega ministrstva izenačenje vseh državnih davkov in taks, od ministrstva za prosveto ureditev šolskega vprašanja v Bosni, od vojnega ministrstva pa ureditev notranjih odnošajev v vojski, da se odstrani žalitev evrskih proslav v vojski. Muslimani zahtevajo, naj se odstrani vse, kar bi žalilo verska čustva tako, da bi vojaki drugih izpovedi ne bili prisiljeni prisostvovati pri raznih svečanostnih obredih, ki jih vrše svečeniki. Glede prometa zahtevajo Muslimani, naj se nadaljuje izgraditev proge Krupa-Bihač, kjer se je delo ustavilo. Glede agrarne reforme zahtevajo, naj se čimpreje izvr-še pogoji, pod katerimi se je vlada sporazumela z Muslimani povodom sprejetja ustave,.
LDU. Belgrad, 27. nov. Danes od 16. do 18.30 so se vršila pogajanja med predsednikom demokratskega kluba Ljubo Da vidovičem jn predsednikom radikalnega kluba Aco Stanojevičem o pogojih, ki so potrebni, da postane koalicija dolgotrajna. Sporazumela sta se, da se imajo najprej sprejeti zakon o proračunu, o kontroli, zakon o državnem svetu, delavski zakon ,zakon o razdelitvi države na oblasti, zakon
o	samoupravi itd. Nadalje sta se
sporazumela, da se imajo ti zakoni čimprej sprejeti. Glede upravne razdelitve države sta se sporazumela z ozirom na to, ker se sprejema ta zakon v načelu, da se članom klubov ne bodo vezale roke, temevč da se jim pusti svoboda glasovati po svoji previdnosti.
POGAJANJA O PARLAMENTARNEM DELU.
LDU Belgrad, 28. nov. (ZNU.) Predsednik radikalnega kluba g. Stanojevič in predsednik demokratskega kluba g. Davidovič sta izdala nastopni komunike:	Snoči
dne 27. t. m. sta se sestala gg. Davidovič in Stanojevič in izmenjala svoje misli o potrebi, da se obdrži in učvrsti sporazum med radikalno in demokratsko stranko za skupno delo o zakonodajnih poslih, ki bi se Imeli izvršiti v letošnjem zasedanju in o katerih so se prej vodila pogajanja med določenimi delegati. Ra- j zen tega so se razpravljali tudi drugi zakonski predlogi, ki bi jih bilo treba sprejeti. Pogajanja se bodo nadaljevala sporazumno z drugimi parlamentarnimi skupinami, ki so zastopane v vladi.
KONGRES REPUBLIKANSKE STRANKE.
LDU. Belgrad, 28. nov. Na včerajšnjem kongresu republikanske stranke so referirali Jaša Prodanovič, Ljuba Stojanovič, Mihajlo Ilič in Jovan Gjonovič. Za njimi je govoril dr. Basariček, delegat Radičeve stranke. Njegov govor je izzval splošni interes. Dokazoval je, da njegova stranka ni separatistična, da je za narodno edinstvo, da pa nima namena, da bi Srbom vsiljevala svoje mišljenje. Radičeva stranka je republikanska in ako Srbi želijo republiko, se bodo lahko sporazumeli s Hrvati, ako pa želijo monarhijo, bo njegova stranka zahtevala republiko za Hrvatsko. Radičevci ne prihajajo v Belgrad, ker je parlament diskreditiran. Ako bi Radičeva stranka prišla v parlament, bi povzročila samo vojaško diktaturo. Radič ima mandat, da more, ako to smatra za potrebno, pozvati svoje poslance v Belgrad in začeti z delom v parlamentu Ni izključeno, da bo Radič
prišel v Belgrad, ako se sedanje
razmere izpremenijo. Potem je o prilik; diskusije o politiki in programa stranke prišlo do spopada med starejšimi in mlajšimi. — Po kongresu je bil prijateljski sestanek.
NOVE ARETACIJE KOMUNISTOV.
LDU Beograd, 28. nov. Včerajšnja „Politika“ prinaša senzacionaK
na odkritja o komunistih, ki se na-bajajo v zaporih. Komunisti so do-* bivali nenavadno veiiko knjig v za-« pore ter se je dognalo, da so si s pomočjo knjig dopisovali z ljudmi od zunaj. V vsaki knjigi je bilo podčrtanih neivoliko besedi, ki so skupaj sestavljale pismo. V knjigi: ..Življenje Jezusa Kristusa" od Re-nana je podčrtano nastopno: „Naša stvar stoji sijajno. Oniladinci so na delu. Fabjančič je šel v Italijo. Srebotič bo najbržc prestopil k socialistom. Sima in Pavle delata ne* umorno itd.“ Na podlagi tega dopi-. so vanja je bilo aretiranih še nekoii-ko komunistov.
DELO V TRSTU JE PRIČELO.
LDU Trst, 28. nov. (DKU.) Po ukinjenju stavke se je delo v tržaški luki pričelo zopet v normalnem ob-, segu.
ZASEDBA BURSKE.
LDU Dunaj, 28. nov. (DKU.) Uradno se poroča: Danes so doseg« le naše čete Rochnitz, Hannersdorf in Kirch - Fidisch.
FRANCIJA PROTi NEMČIJI
LDU Pariz, 27. nov. (Brezžično.) Viviani je zastopniku „Associa* tet Press“ glede pobude predsednika Hardinga, naj se pritegne tudi Nemčija k washingtonski konferenc ci, izjavil, da se more sklicevati sa-* mo na govor, ki ga je imel v Žene-«
vi	proti pristopu Nemčije v zvezo narodov. Franciji se ne bo mudilo, pogajati se z narodom, ki je tako flagrantno kršil mednarodno pravo, dokler ne dokaže po daljšem kesu svoje odkritosrčnosti. ’
NAPETOST MED FRANCIJO IN ITALIJO.
LDU Pariz, 28. nov. (BrezžiČ« no.) Francoski poslanik v Rimu jo pri italijanski vladi podal predstav* ke zaradi Francozom sovražnih de-moustracij v raznih italijanskih me-, stih.
STINNESOVA KUPČIJA PONESREČILA.
LDU Pariz, 28. nov. (DKU.) Kakor piše „Petit Parisien“, so se iz-« jalovila pogajanja Stinnesova ^ v Londonu glede kreditov za nemško' Industrijo in glede moratorija ter,
plačilnih modalitet.
VSTAJA V RUSIJI?
LDU London, 27. nov. (Reuter.) „Daily Mail“ javlja iz Helsingforsa: Po semkaj dospelih vesteh je Kijev obkoljen od treh strani in se bo moral v kratkem vdati. Armada 60.000 kmetov koraka proti Odesi (??)•
Dnevna kronika.
Žalostni slučaj ali fiam vedejo bratomorni boji med proletariatom.
V	Sarajevu že nad tri tedne štraj-kajo za izboljšanje svojega gmotnega položaja krojaški pomočniki, ki so organizirani v Savezu krojačkih radnika. ki spada v Glavni radnički savez kot vrhovno instanco. Delo-daialci so takoj, ko je organizacija predložila svoje zahteve, odpovedala vsem v tej organizaciji organiziranim krojaškim pomočnikom službe. Pomočniki pa se niso udali in so stopili v stavko. Da stavka tako dolgo traja, pa je krivo nenavadno štrajkolomstvo, in sicer od strani članov bivšega »komunističnega« Saveza šivačkih radnika. Ti so se delodajalcem takoj ponudili kot štrajkbreherjl, in sicer iz gole zagrizene mržnje do tega, da bi stavka, ki so jo začeli v socijalistični organizaciji organizirani pomočnik,, uspela. Ti štrakbreherji so šli v svojem bratomornem sovraštvu celo tako daleč, da delodajalce podpirajo z denarjem svoje lastne organizacije in delajo po 10 in 12 ur na dan menjajoč se pri več delodajalcih. — Ali ni to prežalosten slučaj, ki ga menda še ne pomni zgodovina proletarskega gibanja? Kam pač dovede bratomorni boj, ki ga vzdržujejo in podpihujejo — o tem bodjmo prepričani — le razni frazerji in hujskači zgolj iz osebnih mrženj in iz osebnih razlogov, nikdar pa ne iz namenov, da bi koristili skupni proletarski stvari!
Afero polkovnika Vasiča mislijo
i	potlačiti?! Zdi se nam neverjetno! Toda kakor smo že večkrat čuli, čitali in poizkusili, je država Jugoslavija država neverjetnosti, Amerika pa država senzacij na polju dela. In zaraditega ni ravno absolutno neverjetna vest, ki jo nekateri posamezniki prinašajo iz Belgrada, češ, da bodo radikalski strankarji in porodičarji skušali potlačiti afero polkovnika Vasiča, o kateri smo pred nekaj dnevi poročali. Če b.l se
res to zgodilo, potem se pač vse ne . ha in prepričali se bomo potem, da belgrajska porodica res smatra dr-, žavo za svojo molzno kravo in svo-< jo deklo.
Enaka pravica za vse. V Be|« gradu se je zgodil slučaj, da je neki avtomobil povozil majhnega dečka, tako da so ga morali težko ranjene i ga odpeljti v bolnišnico. Da povozi avtomobil kako živo človeško bitjo in magari do smrti, to ni nič nenavadnega In si ne dela nihče sivih las nad tem, dasi so tudi nezadovolj-neži, ki pravijo, da imamo policijo, in, bogaini, še preveč policije, ki bi se morala po zakonih baviti mimogrede tudi s tem, da pazi nekoliko na cestni red in ne samo za mirno spanje in trebušni prospeh gospodov tisočakarjev. Bolj sumljivo st) bo zdelo že marsikomu, če avtomo-. bil povozi človeka in, potem hladnokrvne izgine in ni volje na poli-« ciji, ki bi se zganila, da dohčnega ogrozitelja javne varnosti izsledi. Najhujše pa je, če bi policija pozna-* la tega individua. kar se je v nave« denem slučaju baje pripetilo, in po-< tem še celo noče nastopiti zopet njega. V tem primeru si bodo marsikateri lahko mislili, da pri nas pravica ne velja za vse enako in da sl jo torej logično poišče tudi vsakdo zase. Državo pa, ki bi slonela na takih temeljih, bodo razumni možgani Imenovali piškavo in nepotrebno. To je par naših načelnih premišljevanj, na koncu naj še povemo, da ja krivec v tem dogodku g. ministrski predsednik Pašič, ki je drvel te dni kakor nor s svojim avtomobilom po belgrajskih ulicah in se je radi tega zgodila navedena nesreča. Pašič ie nato hladnokrvno drvel dalje, viso« ka belgrajska policija pa je nad do* godkom še hladnokrvnejše zatisnila obe očesi.
Gibanje zasebnega uradništva v, Zagrebu. Dne 21. t. m. je zagrebška podružnica Saveza privatnih namje* štenika Jugoslavije imela veliko.
a
zborovanje, po katerem sta se sklenili dve akciji: prva je mezdno gibanje odprenmili, vozarskih, špedi-'terskih in carinsko - posredovalnih nameščencev, druga pa protest proti nenavadno visokemu dohodninskemu davku, ki zasebne nameščence hudo prizadeva. V prvi zadevi predloži podružnica zagrebška zahteve po povišanju plač oavezu j špeditera Jugoslavije. V teku je tudi j akcija za izdelanje natančnih plačil- j n ih tarifov in akcija za ureditev de- i lovnega časa in nedeljskega počitka.
V	zadevi glede dohodninskega davka so zborovalci posebej protestirali tudi zoper to, da je zagrebška občina uvedla povrh vsega še precej visoke občinske doklade na osebno dohodninski davek, tako da ta državni in pa občinski davek do-sežta skupno kar po 15—50, da celo do 80% vseh dohodkov! Zoper to nezaslišano obdavčenje je pravtako v teku energična akcija organizacije.
Poziv na šesitedenska orožne ■vaje. V smislu ministrskega sveta z ds e 22, novembra t. 1. se bodo tekom meseca decembra letošnjega leta ter mesceev januarja in februarja prihodnjega leta na šestteden-sko orožno vajo poklicali vsi oni vojaški obvezanci, ki se niso hoteli odzvati pozivu vojaških oblasti na orožno vajo po potrebi ukaza z dne 24. oktobra F. Gj. št. 56.407. Vsi voj-iii obvezanci se opozarjajo, da se brezpogojno odzovejo vpoklicu, ker bi v proti vnem slučaju morali nositi vse zakonite posledice nepokornosti.
Umrl je v Ljubljani veletrgovec Avgust Tomažič.
Zopet je Izbruhnil nevaren požar v Belgradu v državni bolnišnici. Nevarnost je bila tem večja, ker jo ob tistem času bilo veliko težkobol-n& notri. Naposled se je posrečilo . požar lokalizirati.
Nova kužna bolezen je izbruhnila v Sarajevu. Bolezen se javlja z nekim nenavadnim izpuščajem na koži, posebno na rokah in na čelu ter vratu. Koža izgleda, kakor bi bila podplata s krvjo. Bolezen se zelo širi, posebno pa med šolsko mladino. Vendar ni zelo nevarna, ker po desetih dneh po neprijetnem srbenju preide.
Izkoriščanje stražnikov strani kapitalistov. Pod tem naslovom smo prejeli: Trgovec Premic ima svojo bogato skladišče v stari predilnici v Kolodvorski ulici. Ker mu pa postreščeki za 5 urno struženje ▼ noči za znesek 200 K niso hoteli stražiti, se je ta trgovec zatekel na poveljstvo varnostne straže, da čuvajo varnostni organi v svojem prostem času to skladišče v noči za 45 K. Cuje se, da namerava poveljstvu varnostne straže še na več krajih prevzeti službe nočnih čuvajev, na kar opozarjamo pokrajinsko opravo s prošnjo, da to prepreči m poveljstvu varnostne straže to za-brani. Prizadeti trgovci naj nabavijo kožuhe in filčeve čevlje ter naj nastavijo svoje nočne čuvaje. Tako službo bo radevolje prevzel kak penzioniran orožnik ali stražnik. Stražniki smo pa itak vsako drugo uoč v službi in odklanjamo to izkoriščanje za 9 K na uro in to v našem počitku določenem času. Tudi smo mnenja, da ni lepo, da bi na ta način odjedali kruh brezposelnim družinskim očetom, tembolj ker so čuvajske službe lahko stalne službe in bi bil marsikedo zadovoljen, če bi si mogel kruh služiti. Seveda zmrzniti v skladišču pa ne mara nihče.
Obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani se prično 1. decembra.
»Iz ljubljanske kaznilnice«. Prejeli smo- Z ozirom na notico v Vašem cenj listu z dne 3. avgusta t. 1., št 173 z zaglavjem »Iz ljubljanske kaznilnice« mi je čast obvestiti Vas. da se je izvedla najstrožja preiskava, da so se zaslišale priče Fran Za-vadlal, Alojzij Jerančič, Ernst Banovec. dočim se ostalih prič, ki jih je navel Vaš urednik, ni moglo najti. Nobena od zaslišanih prič pa ni mogla potrditi grajanih nedostatkov, temveč so jih naravnost izključile, Le France Zavadlal, ki je bil preveden o bolnico radi operacije, se Je pritoževal nad paznikom, ki ga je imel prevesti tja, da mu ni hotel preskrbeti na njegove stroške voza. Stvar Se je pa pojasnila, da Zavadlal ni imel toliko denarja, da bi plačal voz. Paznik pa ga je prevel tja s cestno železnico.
Mast za Ljubljano. Mestna apro-v!zau!ia od 28. novembra t. 1. oddala ici Pogonski cesti št. 15, pivo-vrstfio svinjsko mast po 82 K kg. iVsaka stranka dobi do 5 kg brez nakazila.^ Javni in privatni zavodi dobe večjo količino proti nakazilu fftogistrata.
Zveza trgovskih grendjev In zadrug nam je poslala dopis, ki ga objavljamo in ki Opozarja vse pripadnike trgovskega stanu, kakor tudi vse komercijalno uradništvo industrijskih podjetij in denarnih zavodov, da se je trgovsko bolniško iti podporno društvo v Ljubljani pre-osnovalo v zmislu uredbe za zavarovanje nastavljencev zoper bolezni in nezgode, ki jo je izdalo ministrstvo za socijalno politiko in je bila objavljena v »Uradnem Listu« štev. 133 dne 17. novembra 1921. S to iz-premembo pravil sprejema sedaj trgovsko bolniško in podporno društvo moške in ženske trgovske na-stavljence, uradnike in uradnice, brez ozira na starost in na zdravstveno stanje. Pogoji zavarovanja pri omenjenem društvu so mnogo ugodnejši in ugodnosti, ki jih nudi društvo za slučaj bolezni in nezgode svojini zavarovancem, kakor tudi njih rodbinskim članom, so mnogo večje, kakor pri okrajnih bolniških blagajnah. (O zadevi se bomo še informirali. Op. ured.). Normalni prispevek se je za rednega člana določil na 18 dinarjev mesečno, od katerega prispevka plača delodajalec eno tretjino in delojemalec dve tretjini. Za učence in praktikante znaša mesečni prispevek 3 dinarje in celoletni prispevek za podporni fond 10 dinarjev. Vsled tega vabi Zveza gremijev vse pripadnike trgovskega stanu, posebno pa uradništvo denarnih zavodov in trgovskih družb, da pristopa v čimvečji meri h trgovskemu bolniškemu društvu v Ljubljani, katerega območje obsega celo Slovenijo.
Koliko gradiva se Je zazidalo v palačo kreditne banke v Ljubljani. Te dni je bila zgrajena do strehe palača Kreditne banke v Ljubljani. Zgradbo je gradila tvrdka Tonnies. Kako ogromno dela in materijala je bilo treba za stavbo, nam že povedo dimenzije, V podzemlju znaša površina zazidanega prostora 2393 kvadratnih metrov. Peto nadstropje pa obsega 1591 ma. Vsa stavba je petnadstropna in samo pod zemijo je najnižja točka 8.S0 m. Zanimivo je, da na strehi stoji poseben okto-gon, 4 m visok, Vendar pa je palača nekoliko nižja kakor pa poslopje glavne pošte. Praktično bodo urejeni bančni blagajniški prostori. Za stranke je določen poseben prostor, ki bo krit s stekleno streho.
V	vsej palači bodo najprej urejeni bančni prostori, dalje sobe za samske uradnike, velika kavarna in nekaj trgovskih lokalov. Palača bo imela lastno električno centralo, centralno kurjavo, ventilacijo in pnevmatično pošto. Okoli 8 liftov bo poleg stopnic omogočalo promet med psameznimi nadstropji. V podzemlju se nahajata dva velika tre-sorja, ki bodeta največja v Jugoslaviji. Kako delo je bilo izvršeno, kažejo nekateri statistični podatki: zemlje je bilo izkopane 10.093 m2, za odvoz te zemlje je bilo potrebnih 14.000 vozov. Pri kopanju temelja so naleteli na stare temelje naše Emone. Gradba se je pričela 17. avgusta 1920. Za zidove prvega in drugega podzemlja, ki je izvedeno v betonu in armirano z železnimi tračnicami, je bilo porabljenih 3551 m3 betona in 103.520 kg železnih tračnic. Zidarska stavka v aprilu letošnjega leta je nekoliko ovirala nadaljevanje zidarskih del. V celokupnosti je izvršenih 12.515 ms že-lezobetonskih stropov. Vsi tl stropi so izvršeni po posebni konstrukciji družbe „Obnova“. Za železobeton-sko konstrukcijo je bilo porabljenih okoli 3800 m2 gramoza in 294.327 kg železa. Cementa je bilo dosedaj porabljenega 1,434.700 kg. Opeke je bilo vzidane 1,609.200 kosov. Povprečno je bilo zaposlenih okoli 240 delavcev na dan. Koliko stanovanjskih hiš bi se dalo zgraditi s tem materijaloin!
Celi©«
Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Celju je na seji 25. novembra določilo sledeče maksimalne cene: mleko 8 K, goveje meso 1. vrste 24 do 26 K, li. vrste 16 do 18 K, teletina 1. vrste 24 K, H. vrste 18 do 20 K. Razen tega je bilo sklenjeno, da morajo pek! peči žemlje po 5 dkg za eno krono.
Shod javnih nameščencev v Celju se je vršil 21. t. m. Nanj so bile povabljene tudi vse stranke, da pošljejo svoje zastopnike. Ob začetku shoda pa je predsedstvo izjavilo zastopnikom strank, naj ne posegajo v debato, ker bo razprava strogo strokovna in ne strankarska, s čimur so tudi zastopniki strank soglašali. Toda Ze takoj v začetku smo morali poslušati samohvaljenje demokratskega zvona »Nove Do-
be«, zato »ker ni noben drug list pisal o bedi javnih nameščencev«. K temu pripominjamo, da je »Naprej« zmirom pisal o žalostnem položaju delavstva sploh, o naraščajoči draginji, in da je bila štev. 259 z dne 15. novembra celo prepovedana ravatlo v.sled članka »Kako iz blata«, o katerem je bilo govora o draginji. Da nismo pisali posebej, kako se godi vladnim komisarjem in svetnikom, nam morate že oprostiti. JRe-Jererit vldani komisar dr. Šubic je v svojem govoru omenil samo razliko plače uniformiranega in civilnega uradnika in je zahteval, naj se v demokratični državi enako ceni zasluge. Govoril je samo o javnih nameščencih od 9. do 6. činovnega razreda. Z besedico pa ni omenil nižjega uradništva. Nato je govoril poslanec prof. Reisner, ki se samega sebe ni mogel dovolj nahvaliti, češ, da je edino še on, ki kaj dela v naši nesrečni državi. Uradništvo je tudi potolažil, naj še potrpi, ker še ni mogoče najti j>ravega vzroka za žalostni položaj. Toda v svojem govoru je omenjal samo uradništvo 9. do 6. činovnega razreda. Tako mimogrede je omenjal tudi bedne upokojence, ki so mu baje zelo pri srcu. (Res skrajni čas je, da se tudi za uboge upokojence nekaj naredi. Op. ured.). Niti besedice pa gospod poslanec ni znal jx>vedatl o tem, kako misli vlada povišati dragmjske doklade za sluge in sploh uslužbence nižjih kategorij. K debati k vsemu temu se je oglasil g. dr. Brunčko, kritizirajoč govor poslanca Reisner-ja. Vprašal je poslanca, zakaj da se izogiblje in ne da pojasnila na referentov govor o tem, zakaj so take velikanske razlike med oficirskimi in uradniškimi plačami. V demokra-tičui državi ne sme veljati načelo, da bodi oficir boljše plačan kot uradnik. Kako se je pa moglo takrat najti pokritje, ko je šlo za povišanje plač oficirjem? Če bi se davki po celi državi enako izterjali, bi bilo kritja dovolj tudi za uradništvo. Nato je govornik z nekako nam nerazumljivo zavistjo očital plače ročnemu delavstvu in delavsko socijalno zaščito, nezgodno in bolniško zavarovanje. Najbrž ni natančno čital »Uradnega Lista« št. 13$. z dne 17. t. m., ker sicer bi se ne spuščal v tako debato in tudi sicer menda nima niti pojma o življenju ročnega delavca. Zahteval je razširjenje so-cijalne zakonodaje tudi na državne nameščence in brezplačno oskrbo za uradništvo v bolnišnicah in zdraviliščih. M koncu se je k besedi oglasil sodrug Koren, ki je izjavil: Povabljenemu od društva se mi je reklo, da je vaše zborovanje nepolitično, in da mi ni treba povedati mnenja naše soc. dem. stranke, da marevč zadostuje, da smo zastopniki političnih strank samo navzoči, da slišimo klic o vašem bednem položaju. Zaradi tega se tudi nisem oglasil k besedi. Polemiziral tukaj ne bom, povedal pa bom naše stališče v svojem tisku. Zagotavljam pa že sedaj, da bodo naši poslanci nete podpirali vaše upravičene zahteve. temveč da se bodo tudi zanje borili
KuSturnl vestnik.
Spored koncerta, ki ga priredi ljubljanska sekcija Udruženja jug. novinarjev v četrtek 1. decembra t. I. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela „Union“, je: 1. a) Stevan St. Mokranjac: X. rukovet srbskih narodnih pesmi; b) Pokorny: Teče voda, teče (Slovaška narodna pesem); c) Dev: Svatba na poljani. Mešani zbori, poje „Pevsko in glasbeno društvo Ljubljana" pod vodstvom g. prof. Marka Bajuka. 2. Iv. Ocvirk: Kaj si tak žalostna? Moški zbor, poje „Pevsko društvo Krako-yo - Trnovo" pod vodstvom g. Mirka Prcm;h'a. 3. a) A. Lajovic: Kaj bi ta preoal; b) J. Pavčič: Kaj mi pravi ptiček ta, poje gospa Pavla Lovšetova, spremlja g. Anton Nef* fat. 4. a) Dr. G. Krek: Tam na vrtni gredi; b) St. Premrl: Lilije; c) A. Lajovic. Napitnica. Mešani zbori, poje pevsko društvo „Slavec“ poJ vo1st\om g. Marija Kogoja, o. a) Leoncavallo:	Prolog	iz opere
„Bajazzo“; b) Oounod. Molitev Valentina iz opere „Faust“. Poje Štefan Romanovski, spremlja g. Anton Neffat. 6. a) Ferdo Juvanec:	Slo-
venska zemlja; b) A. Foerster: Razbita čaša; c) O. Dev: „Zar Je morala doč“. Moški zbori, poje pevski zbor »Zveze jugosl. železničarjev pod vodstvom g. Mirka Premelča. 7. a) Lisinski: Zorko moja. Tužaljka iz opere „Porin“; b) A. Lajovic: Serenada; c) St. Monhisz-ko: Arija’ iz opere „Halka“. Poje g. Marcel SowilsM, spremlja g< Anton
Neffat. 8. a) Stevan Si Mokranjac: II. Rukovet srbskih narodnih pesmi; b) A. Lajovic: Kroparji; c) A. Lajovic: Ples kralja Matjaža. Mešani zbori, poje pevski zbor »Glasbene Matice“ pod vodstvom g. Josipa Michla. 9. a) E. Adamič: .Večerna (Kanon); b) M. Hubad:	,e
dro uštno poleti (koroška narodna) mešana zbora; c) E. Adamič: Čuj nas, zemlja! moški zbor. Poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon“ pod vodstvom kapelnika g. Zorka Pre-lovca. Po koncertu prosta zabava. Svira orkester Dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. — Vstopnina na koncert je sledeča: Pritličje l. in II. vrsta 15 din., III. in IV. vrsta 12 din., V. do VIII. vrsta 10 din., IX. do XII. vrsta 8 din. in XIII. do XXI. vrsta 5 din. Balkon I. vrsta 5 din. in golerija l. do IV. vrsta 4 din., stojišča 3 din., za dijake in vojake 1 din. Predprodaja sedežev in vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici.
Iz Tržiča. Za proslavo narodnega praznika Ujedinjenje Jugoslovanov gostuje Kozinov kvartet iz Ljubljane s samostojnim koncertom, ki bode v sredo, dne 30. novembra 1921 ob S. url zvečer v Sokolskem domu. Cisti dobiček je namenjen revnim učencem meščanske šole. — Slavnostni govor govori g. župan Ivan Lončar, nastopi pa tudi pevski zbor Siov, bral. društva. Obilne udeležbe želi slavnostni odbor.
OrganSssciiski
vestnik.
|g SfcFKKk«.
Celje. V nedeljo, dne 4. decembra 1921 se bo vršil javen ljudski shod v Celju v hotelu »Union« ob 9. uri dopolne. Poročajo naši državni poslanci. Pridite vsi, ki trpite pod jaruium kapitalizma!
Is strek. erganezacii«.
Mezdno gibanje kovinarjev v
Karlovcu se je pričelo. Radi tega
naj za čas mezdnega gibanja nihče od te stroke ne išče dela v tem kraju.
Druiffr@n& westi-
Pripravljalni odbur »Kluba esperantistov v Ljubljani« sklicuje Ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 3. decembra 1.1. ob 19. nrl 30 min. v posvetovalnici ljubljanskega mestnega magistrata s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje o mednarodnem jeziku »Esperanto«. 2. Čitanje pravil ter njih potrditev. 3. Določitev letnega prispevka. 4. Smernice dela. 5. Vpisovanje članov. 6 Volitev odbora in nadzorstva. 7 Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi pripravljanj odbor.
Tečaj poljskega tezika. Društvo prijateljev poljskega jezika priredi tudi letos tečaj poljskega jezika. Pouk bo vodila gospa Ela Mole. Vsi tisti, ki se želijo udeležiti tečaja, se prosijo, da se sestanejo na razgovor v sredo, dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v razredu 1 b (l. nadstropje) na državni realni gimnaziji na Poljanski cesti
CSospodsrstvo.
Nove znamke s sliko kralja Aleksandra pridejo v kratkem v promet. Stare znamke ostanejo v veljavi, dokler se ne porabijo.
= In vendar tvrdka Bolton & Komp.! »Beogradski Dnevnik« piše: Naša vlada smatra, da je najpo-voljnejša ponudba za posojilo ponudba tvrdke Bclton & Komp,, s katero je minister dr. Kumanudi dosegel v Londonu sporazum. Radi tega se je začela naša vlada pogajati z Anglijo, da se tako izvrše običajne formalnosti. Brzojavni odgovor se pričakuje danes. Ponudba Rothschil-dove skupine in ponudba belgijskega bančnega konsorcija nista bili tako ugodni in se zato ne bo razpravljalo z njima. (O tej tvrdki In njeni ponudbi smo že pisali. Londonski poslanik bo torej vseeno zaslužil ogromne milijone! Pcjslanci bodo imeli priliko, da o tem izpre-govorijo v parlamentu).
= Na račun vojne odškodnine. Po mirovni pogodbi dobi Srbija od neprijateljskih držav večjo količino živine na račun vojne odškodnine. Meseca maja se je vlada odločila, da proda došlo živino potom licitacije v naši državi in da se izkupiček Izroči upravi fondov, iz katerih bodo dobivali oškodovanci odškodnino. O dbolgarske vlade smo dobili dosedaj 12 000 ovac. 6000 goved, 5000 konj in 1000 mezgov. Od nemške vlade smo prejeli doslej 10.520 konj.
Vsa ta živina je dospela v Srbijo iu je bila prodana ljudstvu. Cene so bile zmerne, z ozirom na silno ve« like transportne stroške pa so bile na vsak način premajhne. Prevozni stroški enega konja znašajo iz Nem-« čije v Srbijo 1100 dinarjev, za eno govedo 900 dinarjev. Pojavile pa so se tudi druge težkoče. V Nemčiji se« daj hudo razsajata slinavka in par-« kljevka, radi česar se je sklenilo prodati živino takoj po prejemu, da se ne zanese kužna bolezen v našo državo. Vlada je prodala govedo po 3 510 dinarjev za glavo, kar je razmeroma veliko, ker stane danes v Srbiji junica 400 do 600, krava 500 do 1000, voli pa 1000 do 1500 duiar« jev. Ovce so se prodale po 46 dinar« jev pod zelo ugodnimi pogoji. (Iz kabineta poljedelskega ministrstva).
— Železniški materija!, ki se je ob polomu nahajal na našem ozemlju pripade po sklepu portoroške konference v celoti nam.
— Poljska je po Rusiji gospodarsko najbolj uničena država v Evro« pi. Kurz njenega denarja, ki je šo slabši kot avstrijski, to dokazuje, lit vendar so so cene žlvljenskih po« Irebščin na Poljskem od prvega te« ga meseca znatno znižale, pri lesu hi petroleju n. pr. za celih 40%! V res« Rici je »interesantno'- gledati,, kako se po eni strani draginja v bogatih deželah veča in veča, da je v njih življenje za nepremožnega človeka le malo bolj prijetno kot smrt, ko so po drugi strani življenske prilike po gospodarsko šibkih državah v splo-: šnem boljše kot po drugih, ali pa so vsaj boljšajo. Za armadico desetih tisočev seveda ne, ker za to so bili žlvljensk! pogoji v vseh slučajih vedno — dobri.... In tak nered sl upajo nekateri imenovati »red« in celo od boga postavljeni
Po svetu.
Habsburgovec piše svoje spoj mine. Kaj neki je posebnega doživel razen tistih par neprijetnih dogodi kov? In kaj neki je kdaj kaj poseb« nega premišljeval?
— Velikanska sveča za 500 let. Kot spomin na pokojnega pevca Carusa je naročena velikanska sveča, ki bo lahko gorela na mrtvih dan 500 let. Svečo bodo postavili v, neki napolski cerkvi. Svečar, ki iz« deluje svečo, je izračunal, da bi ta sveča stalno gorela celih 13 let in 7. mesecev.
— Vulkan kot peč. Ker stremijo povsod vedno za tem, da bi čim la« žje iu cenejše prišli do gonilne silo, ' so prišli tudi na misel, da izrabijo silo vulkana. Tako bi n. pr. lahko: uporabljali vulkan Kiianea na otoku Havai kot Izvor toplote. Toploto, vulkana bi uporabljali za kurjavo; luč in gonilno silo za motorje. S a« mo ne vedo še, kar je glavno, na kakšen način bi lahko koristno ek s« ploatirali to vročino vulakana. Ako se jim to posreči, potem bo Japon« ska, ki ima največ vulkanov, goto« vo najsrečnejši del sveta.
— Nič več prisilnega dela v Rti« siji! Iz Moskve poročajo, da je sveti ljudskih komisarjev izdelal dekret, s katerim se da delavstvu prosta roka, da sklene svobodne dogovore z delodajalci. Izvzete bodo samo ne« katere kategorije, in sicer zdravni« ki in poljedelski strokovnjaki.
— Prizor iz gladujoče Rusije. Ruski emigrantski listi so polni slik' iz onih krajev Rusije, v katerih se je pojavila lakota. Tako priobčuje neki Ust pismo iz Samare, iz kate« rega posnemamo samo en prizor, ki se je odigral na begu ljudstva iz po« krajin gladu iu ki nam dovolj jasno in žalostno kaže vso strahoto rusko katastrofe: Najbolj strašno je bilo, pravi pismo, ko smo šli čez reko. Radi suše so se pojavile ogromne množine steklih psov. Sedelo nas jo mirno skupaj več sto ljudi, ko nam je pridirjalo nenadoma nasproti šest do sedem napol nagih oseb. Za nji« mi masa ljudstva s koli, ki je skuša« la nagnati nesrečnike v neko kolibo. Po daljšem boju so jih v resnici spravili v neko izbo, ki so jo potem zažgali, prepustivši nesrečnike usodi. Pozneje smo izvedeli, da so bili dotičniki popadem od steklih psov in da so postali že velika nevarnost za ostale ljudi. Ko smo se vrnili v. Moskvo, so mnogi izmed nas zblaz« neli. Včasih se mi je zdelo, da smo sploh vsi pobesneli in zblazneli...
— Nova radioaktivna prvina. Francoski kemik Barthelot je odkril novo prvino, ki izžareva nevidne žarke, kateri prodirajo skozi nepro« zorna telesa. Imenoval je to prvino »Emilhun«. Kakor znano imenujejo snovi s takimi lastnostmi, kakor je gorenja, radio-aktivne. Doslej poznajo že kakih trideset podobnih pr« vin.
0SP5
(vpiEEBU *E«lruga 2 emsisaim poreštvom)
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1088 članov ter sledeče društvene sklade
Rezervni delež..............................E	41.647 42
Društveni sklad * ..... K 80.939*43
Blagovni premet za Eto 1819 Je znašal K 2,329.207 94.
Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2'50 in delež Iv 40'— ===================== P E e a v r a v Zagorju Ste v. 99.	==============
LISTEK.
C L O V E K.
Maksim GorkiJ. — Prevci J. J.
(Konec.)
TL
Glej, utrujen je, opoteka se in stoka; preplašeno srce išče Vere in na glas preši Ljubezen njenih nežni;; ljubeznivosti.
In tri tiče, ki jih je rodila slabost —- Potrtost, Obupanost in Žalost — tri črne, grde ptice zlovešče letijo nad njegovo dušo in mu mračno po-
? ‘enL da je — ničeven nio.se, da je omejeno njegovo spoznanje, da je slabotna njegova Misel, da je smesen njegov ponos in naj dela, karkoli hoče — da umrje.
Njegovo izmučeno srce drgeta pod to pesmijo, lažnjivo in hudobno, igle dvomov zbadajo njegov mozeg, in na očeh mu blišči solza užaljenosti .,.
In če se ne upre v njem ponos, ga strah pred Smrtjo oblastno žene v temnico Vere, Ljubezen ga z zmagoslavnim nasmehom vleče v svoje objeme in skriva v svojih glasnih obetih sreče žalostno slabost, da ni sv obodna, in hrepenenje nagona po samovladi...
.V zvezi z Lažjo mu boječa Nada poje o radostih pokoja, poje o tihi srepi sprave in uspeva z mehkimi, lepimi besedami njegovega dremotnega duha ter ga tira v zatišje sladke Lenobe in v kremplje Dolgočasnosti —• njene hčerke.
>u s pomočjo blizorokih čustev hitro nasiti mozeg srce s prijetnim strupom one cinične Laži, ki uči od-krito, da človek nima druge poti ne-
go pot v živinski hlev zadovoljnosti s samim seboj.
. A Misel je ponosna, in Človek ji je drug — ona se spušča v ljut boj z Lažjo, in bojno polje je — Človeško srce.
Kakor sovražnik ga zasleduje neprestano, kakor črv mu neutrudno grize mozeg, kakor suša mu pustoši prsi in neusmiljeno muči Človeka kakor rabelj ter mu stiska srce kot bodreči hlad Žalosti po strogi pravici življenja, katera raste sicer počasi, a jo je vendar jasno videti skozi somrak zmot kot nekako ognjeno cvetko, ki jo je rodila Misel.
A ue je^ Človek neozdravljivo zastrupljen še s strupom Laži in že trdno veruje, da ni na zemlji večje sreče ko poln želodec in polna duša, da ni večje naslade ko sitost, pokoj in male življenjske udobnosti, tedaj, v plenu zmagoslavnega čuvsfva, Misel otožno spusti krila in dremlje
v starosti od 14. do 18. let se išče za pisarno. Ponudbe z navedbo pince poti »Marljiv® na upravo lista.
j ‘e^Trca Cl0VCka v oblas«
In nenadno kakor oblak — jame gnila Neslanost, hči podle Dolgočasnosti, m mu ovije v jedek, siv prah mozeg in srce in oči!
. človen muči sam sebe, prerojen po lastni slabosti v Žival brez ponosa in Misli...
A X 1'jem spet vzkipi nemir, mu vzbudi Misel, in on gre izilova naprej, sam skozi trnje svojih zmot, sam med žgočimi iskrami svojih dvomov, sam med razvalinami starih resnic!
Veličasten, ponosen in svoboden, zre moško v oči Resnici in pravi svojim dvomom;
»Lažete, ko govorite, da sem — slabič, da je omejeno moje spoznanje! Ono — raste! To vem, to vidim, to čutim — ono v meni raste! Kast svojega spoznanja zaznavam ;
Stev. 271.
j z svojega trpljenja in — vem j - oa ce ne bi raslo — ne bi trpel huje ko prej.«
\	~	A z vsakim korakom hočem
j vpmf. 1pS?nanje; vedno bolje čutim,
! Vc(:r.10 !?°,Ve’ Sloblje vidim, in ta rast mojih zclj — je mogočna rast moje^ spoznanja! Zdaj je še v meni podoono iskri — a kaj to? Saj 'o lsnre - matere požarov! Jaz sem v bodočnosti —• požar v temi ve-, soljstva! Poklican sem, da ražsvet-inn ves svet, da raztopim temo njegovih skrivnostnih ugank, da naf-ejem soglasje med sabo in svetom, in knU;arim s,klasje v sebi samem ž	ves mračni kaos
m (nf 'r l i zemlji> l)olni trpljenj«, poki ih kakor koža s kožicami, s skoijo nesreč, skrbi, gorja, zi0be
—	da pometem vse te umazane smeti v grob preteklosti!
(Konec prih.)
Neraztržljivi kavčukovi podpetniki za čevlje.
priporoča
Vabilo
Izredni občni zbor
Mal v alfa zalega
i lili« i liljiii.
nft debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, no-gciMce, moške in zenske, solske po-trebšeine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za
obleko, glavo, zobe In konje, čevljarsko credje rinčice, dreto, sukanec. Istotam so dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, N A D E B E L O deli za kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. ::::
se priporoča za na-■jj kup najboljših instru-mentov izvrstnih to-
flflPIl J, B © i rt N C, LjVLP0 uaj s °H dn ej sih.
Občnega konzuni. društva v Zagorje J	H«8eriewa	uam	it	s	hL.nlzkih	ccn..aA’
ki se vrši
dne 11. decembra 1921 ob 9. uri dopoldan v poslopju Občnega konzumnega društva v Zagorju.
Dnevni red :
Volitve 3 nadzornikov in 1 namestnika.
Vstop na zborovanje dovoljen samo članom.
2a nadzorništvo:
FrancJOopČiČ.	Josei Medvešek.
MadM, lak©wf & Zapil,
Pfel a. Ziinhl Sinovi.
Tovsrna kemičnih Ir rudn. bare ter §aimw Cenfirala: Ljubljena. d s e. g. SklacttSfe: Nevfsati.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.1
«s6Pffl|lRi Iski.	Pravi	za p©dk2.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke vse vrste barv, suhe m oljnate, mavec (Gipš), mastenec (Federvveif)) i S110,	;'e’ barliclinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski! I
I shbaiski m mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spada-Ifoci predmeu, MERAKI/ Lak za pode. „MERAKL“, Liuoleum' ; lak za pooe. »MERAKL , Emajlm lak. »MERAKL«, Bruuoline. CeeiEii se zsčiseno n«a rszpoUijaio I
lovor ni avto
tritonski v dobrem stanju tvrdke Graf & Stift prodajamo. Vprašanja na upravo lista.
3BBEaE!SSESE3BZSXSSS33SZSSBS5^SSSa!2SJSBeMi
Pl Na; nižje cene!
Na-niz-e cen
issl©i**ey w Krast?
prsosrstne »odi»e3f»ik@
C;sto domače podjetje
re®f$lr©vsna secžroga 2 ©stieleti® zevezo
sprejema IhranilRe	vsak	delavnik	od	8.	do	13.	ure
in jih obrestuje po Čistih
GaKHSDESnpja
JRcji!i)i clavek plača društvo iz svojega. Obresti se kapifalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
sap«*
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod ččrLL.iriLLKKčrr: najugodnejšimi pogoji. —.——
e v z e m a vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj,
mmi m — , —j—™rrt r r ITiimrt .»im lilir	...-m 11, mi !■ lil ■ n I ■■ I"11 'l|r..-!• tr. .
LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tulu inozemstvu.
Izdajatelj: J,y8n Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Maks Žagan