UKREPI IN   PREDPISI
ZAKON
o organih notranjih zadev
Zveznl svet Zvezne Uudske sknpščine te na seji 211. jomja 1956 sprejel predlog zakona o organih notranjib za-dev. Ta zakon vsebuje poleg or^anizacijskita predpisov znaiDo Stevilo drugih dolo čb ki so velikega pomena zs naš sistem državne uprave v eel«ii, posebno pa za delo erg&nov in uslužbencev v Uj veji državne nprave kakor tudi /a zaščito pravic državljanov. lu bomo podčrtali ne-katere fzmed teb važnejših določb, ki poudstrjajo pomen te;a zakona.
^^FZakjn <i državn* upravl ob-•ega v*o državno upravo ia vsebuje samo aačelne rešitve *a vrsto vprašanj. ki jih regu-fcjra. Za zakonito in učinkovito d*lovauije uprave pa niso za-dostne samo naielne pos'avks. Uprava se srečuje vsak danz vrsto kor.kretnih nalog in pt>-slov, k'. jih mora nepretrgano reSe-vaiš v praksi. Zato je nuj-no izhrijati za predpisovanje dclovnftns naLina v posameznih vejah uprave iz nalog, ki )ih izpoiniujejo, in predpi*a',i ko.n-k.retm oblik-e poslovanj« pcsamszrih    upravnih   organov.
Zakon o organib notranjih ZEdev rfžujc prav ta problem, ker normira funkciaroiranje upravivi organrv na določe-ncm področju. Dcjansko se na-slanja >ia zakon o državni upravi >n se giblj.? v okviru temeljnih načel. Ir- ao v njem postavljtha. hkratl pa bolj po-trobno rizčlenja uporabo teh načel na področju uprave za itotranjo zadeve. Zato je že v ¦ ziičetku ekspozeja to-var.iša A'eksanc'ra Hankoviča o pred-logu teg? zakom poudarjeno. da preds?av!ja konkreti.zaci.io zpkona n državni upravi. Za-kon o rctranjih radevah in za-kon o drtavna upravl predstav. lj-ata cejrto. ki krepi 5e bolj vcs sisteTn naše državne uprav«.
Zokonitost v deh   orgonov notranjth zadev
Zafeonalost je «r-p izmed te-meljnih značilnost! v delu naše uprave jploh, a tudi v delu organov notranjih zadev. Okvir iii lem lj aktivno^ti ter poob-lastiil r>;gs,nov nctra.nj.ih zadev sra določcna v zakonu in dru-gih prjdpisih. Pr; svojem delu organi notranjih zadev udo-Tabljajo zakon V*r s-o polclica-eA. da zag^otoviijo upora-bo in Lr»oštovanje zakona s strani dr-ž;.vljaaov, družbenih ustanov an or3an!z.acij. Tudi organl rotrannn z-adev kakor drugii orgaai viprave morsjo uporab-Ijstf prsvo ter Sa spcnštovatl tako do njegovi vsebinl kakor po obltki.
Glede zagotovitve načela za-konitosti zakon 1/recno doloLa, <ia so organl notranjih zedev pri rzv,-ševanju tvojih nalag dolžni "n pooblaičen', da pod-vzemarjo *amo tist« ukirepe, ki so»z zakcniom in drugimi pred-pisi do'.cč*ni. Pomen uporabe naiela zp.komtos.i v delu or-ganov mtrajijih zadev je naj-laže o;en,iti. če upoštevamo,-da j«  nalogi  uslužbencev   teh  or-
ganov: prepreievatt Jzvrfeva-nje ppotipravnih del; prepre-Cevati ;i odpravljati nezakoni-t« in d^uge škod!jjve pojave; zsgotavljstl izpolnjevanjc od-kvčb d:ugih driavnih organov. ki   temeljčjo   na   zakonu.
Pot€»nt8ke.m dobi uporaba znkanitust: v dela organov no-tranjih ztdev piseben pomen. »Vsaka nr-zakonitost napravlje-m v dslu organov notj-anjih zr.dev, nt-pravilno izpopolnie-vanje dTužbenih nalog, zlorabe In prekoračitve poo-blas-Ml bi l.ithko ime'e mmeo boli Skod-ljive posledice, kakor če b! bi-1« napravljene ;ii nekem dru-gem p-idročju državne uprave, ker pogosto tateh škodljjvih posledic ne bi bil j mogoče lah-ko odj>rLviti..«* Ckrepitev na-čfla zakonitosti v d«4u arganov rotran; h zadev je ena iizmed najpomsmbnejš.ih postsvk v rovem zakonu 0 teh upravnih organih.
Delokrog organov notranfih zadev
Za »itsnitttev načela zako-nitosti v delu apravnih orga-ncv je eden izmed osnovnih pogo-je-' ta. da se pravno dolo-C-jo njihove pravice .in dolž-nostl khkoir tudi pooblastila usluž-bencev v ' opravljanju (Zflžnoita. Čeprav sp določali n-ekatei-i predpi.i1 posamezne zt.deve v pnistojnast organov .-jotranj'ii zadev, doslej ni bil niti na enem meslu doloicn de-•lcvkrog 'eh orgauov v celoti. Sedaj je ta delokrog ugotov-Ijen tako, da so notranje z&-deve j'jk>čen« lcit matična ve-jS upra"€ jn da te po.sle pra-v.iloraa c-pravljajo organl no-traajih zad«v. Samo 1 zako-nom in z drug^mi predpis.1, objavljenimi na temelju za-kona. ;e mogoče po-a.mezne iz-med tea posl.ov P'Ove.rrti ljud-skirn t^borom, n-jihovim sve-tom in drug.i.m upravmim orga-nim.
Pri tpravljan)u navedenih poslov s« daaa uslulbencem p&.oblai.ila, ki i7.vira.io -Jz same ns.rave notranjiih zadev. Ta po-oblastila fio blla doslej določe-na le ta Ljudskio mil.ico, ven-dair brez zadostne natan&nosti.
Ta pooblastila ?e lahko upo-rablja.io samo pri opravljanju sluibe :n zaradi ilzpopolnieva-nja službenih nalog. Organi not.ranj h   zadev  so  dolžni  va-
¦ GleJ eksp&ze tovarfža Ale-ksandra Rankoviča 0 predlogu zakona o organih notranjih za-dev.
rovatl in ščititi žlvljenja in do_ stojanstvg državljanov !<n lah-ko uporabljajo piotl njim sa-nruo tiste prisilne ukrepe. k,i so po zakonu določeni. Legitiml-fiinje diJavljanov, preiskava n;ihov?ga stanoranja in oseb-"d preUkava, privod in prlpor, uporaba fizične sile In strel-nega orožja. se t3hko pri Izpol-nj«vanju služb?? upoiablja-jo samo v -prlmerlh, kl so v zakonu dp!očeni. Kakor tudi doslej' »3 se aslužbenci no-tranjih r.adev pr,! uporabljanju tch ukrepov dolžni ravnatt po f-ooblasinih. kl sr. doloSena v zakonu. pravtako pa jih lahko uporabljrjo samo v primerih, kadar j;h zakan ?a to poobla-§La.
Razmejitev pristcjnosti
Poseben pomen imajo tiste doJofbe zakona, ki krepkeje povezujejo organ« notranjih zadev po vertikalni liniji. da b.i se zavarovala- enotnost delo-vanja posameznih služb teh or-ganov. IVmeljna n.ač(^a 0 med. sebojn^h odjiosih zveznih, re-publiških. pok.rajirjskih. oblast-n'h, ckrajnLh ir. občinskih upravnib organov določ&na v zakionu f. drž.avml upravi ve-ljajo tudi za ustiezajoee organe notraniih zadev. V poslifo, ki so v Ukljufni pristojnosti zve-ze kakir tudi v po.sl.ih. k,i so ^plošnega Interesa za "zvezo Ln Ijudsk-o repufoliki'). pa je bilo nujno >! vertikalno povezanost Le bolj okrepitl. Zakon taksa-t.vno r&števa, kateri posli so v izključni pristo.inosti zveze ktkoT tudi splošnega interesa za izv.Kibo. a v vmesmem ra^-(5obju, dokler ne bo sprejet re-publiški zakon,, tudj za ljud-sko  republiko.
V izključni pristojnosti zve-ze so pcsli državne varnosti, kontiv> 9 potniškega prometa preko #državne meje, »lužbe pofnih l:stov, naJzor nad biva-njem ;i gvbanj-em tujcev in zveznlm državl]anstvom. Za zvez.o so splošnegd interesa po-Lli javne varaosti ln kriminali. stifne Elužbe, zagotovitev upo-rabe zakona l.n predpisov o pravicM državijanov, kakor tudi zagctovitev uporabe pred-pisov o p.rometu s strelmflm oivsžjem strelivom in eksplozU vomn, o izvrševanju kazni, var-t nostnih ukirepov 'n vzg-oj.no po-bcljševalnih ukrepov. o cdviilnl taSčiti, orga/nlajaciji in v«žb«-nju Ljudske miilice.
Razen pravic ln dolžnosti. M jih doioia zakon o državn' upravi, s<) zvezni in repubH-šk< org:ini notraniih zadev po-oblaščenii. ,da pri izpolnjeva-Dju pr-jv.ice nadio-rstva pregle-dajo delo vseh organov va služb rc-tranjih zadev in da podvzemajo dolo^Ene ukrepe zaradi pieprečevanja lzvršitve protizakoritih aKtov teh orga-nov. V poslih. ki so v izključ-n' ppistojnosti z/^z« kakor tu-da v posUh kriminahstifne službe S.išega pomena. so zve*~ n' in re'iublišk: organ! 'ipravi-čeni kdajati ukaze 0 načinu 12-vršitve 'eb posnv v določe-nib pogojih pa lahko podvza-me.io neposredno lzpoln.itav d'>_ ločeneja posla i? prdstfljn-osti drugega organa itotranjib. za-dev.
Položaj in naloge Ljudske millce
Zakon določa n^ novo polo-žai Ljudsk-e ^n-lice Ta ]e » sestavu cganov n-otranjih z.a-dev, v okraju pa je sestavni del upnvnega aps-rata okrai-nega .Jitdskega odbora. Dolž-nost Ljud^ke miilice je, da ne-posredno šditi iivlicnje in oseb-ro svobodo držjvljanov druž-beno ;n Osebno imovino, do vzdržuje javni re<3 in mir. -Ik FiepreAujt kršenie javnega re-Ga foi ia zagotovi ižvrjitev vseh tfstih poslov. ki sr> dolo-čeal   s   posameznimi     predpiisi.
Nj^na dolžnost j^ da posredu-)e v viakem primeru. kadar so og.roženi javai re6 'n tnir all j.avnii re<l sploh. JCot del upra-v-nfga ap&rata okrajnega Ijud-skega aparata odgovaria Ljud_ ska mi)'ca za svoje delo svetu ia notranje zade-><; in ljud<jke-mu od^oru po načelniku se-kretaraC za notranje zadeve. Zakon določa tudi polo-žaj LjudsK« milice "io oWinskega ljudskeg?i odbora Ob6:na niraa za vzdrževanje r^da m roi.ra na svojen podro^^u in za zago-tovitev lzvršitv« aktov ljud-skega cdbora in »-vojega uprav. ns-ga aperata pa^bne straže. To de'.o ic- naioga postaje Ljud_ ske m:l'ce ki i" na področju ob&ine Prč opravljan.iu teh po-siov je postaia ! tudske milice pod^j.T.? pred?*dr:ku liudjke. ga.odb>rp in referentu za no-tranje • ^adeve občinskega Ijud-skega odbora. kj sta ptKblaSfe. na, da -zdaiata t< izpolnjeva-nje teh poslov komandirju po-staje   otvezne   ukaze
Nav?^na natein fci ]cih \e usvojil zakon o organih notrd-' n;ih zad-v kažeio da ie bil s sprejeti;nr. tega zakons naS pravni Sistem izp^polnjen gle-de organizacije -Iržavnt upra-ve v ce)oti, posebe) pa gcde organi-.acije ene izmed ze!o pomembnih ve-j državne upra-ve.
Negoslav Ocokoljič