Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje____________________________________
Leto IX
Julij 1977
Številka 7
Okrepiti položaj delavca
Uresničevanje zakona o združenem delu v občini Mozirje poteka na osnovi programov, ki so jih sprejeli komisija za spremljanje in izvajanje zakopa o združenem delu pri SO Mozirje, občinski svet ZS in OK ZKS Mozirje. Uresničevanje teh programov pomeni nadaljevanje lani, v obdobju razprav o zakonu, pričete akcije in torej ne gre za neko začetno dejanje. Ob tem lahko ugotovimo tudi večjo stopnjo organiziranosti kot v času lanskih razprav.
Skupna seja občinske, konference ZK in plenuma OS ZS/ki je bila 13. julija, je v bistvu samo nadaljevanje aktivnosti na tem področju, namenjena pa je bila tudi preverjanju storjenega dela in zaostankov pri uresničevanju nalog ter. ugotavljanju ključnih problemov, kaiterih razreševanje bo imelo v bodoče prednost.
V naši občini je 12 enovitih 'tfe-lovnih organizacij, 3 DO iriläifö v svojem sestavu tudi temeljne organizacije, 2 TOZD s sedežem matičnega podjetja izven občine id 23 večjih ali manjših poslovnih enot. To je precej široka paleta oblik samoupravne organiziranosti v katerih se bije bitka za nove samoupravne odnose, za ustrezno organiziranost ter za dolžnosti in pravice delovnih ljudi. Težko je trditi, da je samoupravna organiziranost v vseh teh oblikah združenega dela v celoti usklajena z vsebino zakona o združenem delu; s formalno-pravnega vidika je seveda bolj kot z vsebinskega. Prevladuje ocena, da se organiziranost kakovostno izboljšuje in da so akcije in stalna prisotnost ZK in sindikata že dale dobre rezultate. Te .ave pa nastopajo v manjših delovnih organizacijah in zlasti v dislociranih enotah. Dobršen del delavcev v slednjih namreč živi in dela na čistih mezdnih odnosih, njihove matične TOZD pa v imenu njih in za njih sprejemajo skorajda vse odločitve. Po drugi strani pa je v velikih DO zaradi njihove velikosti težko uskladiti interese kar močno vpliva na uspešnost dela in na hitrejše reševanje skupnih nalog. Pomembna je ugotovitev, da se vse prepočasi spreminja miselnost ljudi, kar pomeni, da so pri uveljavljanju novih vsebin še preveč prisotni stari odnosi. Prav ta ugotovitev bo zahtevala od vseh še veliko naporov.
Prva ocena uresničevanja vsebine zakona, narejena v maju, je pokazala, da nismo prišli dalje od razmišljanj o načinu pristopa in od izvolitve komisij v nekaterih sredinah. Na podlagi vrste aktivnosti in operativnega plana aktivnosti komiteja in OS sindikatov je do danes prišlo do določenih premikov. Kljub temu pa aktivnost v številnih sredinah nazaduje, ne poteka skladno z dogovori, v proces uresničevanja zakona pa so
marsikje vključene le ozke skupine strokovnjakov iz delovnih skupnosti skupnih služb. Značilno je tudi, da kakovost in ostrina idejnopolitične akcije od občinske ravni do konkretnega uresničevanja v posameznih TOZD precej popustita.
Občinska komisija je vsem organizacijam in skupnostim posredovala teze za izdelavo programov komisij v OZD in osnovne elemente za pripravo analize obstoječega stanja. Do predvidenega roka je analize in programe izdelalo le 16 organizacij in skupnosti, v ostalih pa akcija intenzivno teče, tako, da je stanje sedaj že bistveno bolj še. Analizo trenutnega stanja, brez programa uresničevanja zakona, so izdelali v dveh OZD; v sedmih so izdelali in sprejeli programe brez predhodne analize in v nekaterih od teh že pristopili k izdelavi osnutkov posameznih samoupravnih aktov; do dogovorjenega roka je samo sedem OZD sprejelo analizo obstoječega stanja in na tej osnovi program uresničevanja zakona in prav to je edina pravilna pot.
V naslednjem obdobju bosta zveza komunistov in zveza sindikatov, kot tudi drugi družbenopolitični in samoupravni dejavniki v občini, usmerjali idejnopolitično
akcijo za hitrejše uresničevanje zakona o združenem delu predvsem v tiste sredine, kjer je aktivnost v zaostanku. Poleg tega bo vsa pozornost veljala sprotnemu ocenjevanju vsebinskih uresničitev zakona, izraženih v samoupravnih aktih.
V ta namen so na skupni seji občinske konference ZK in plenuma občinskega sveta ZS sprejeli ustrezne zaključke in sklepe:
1.	čas, ki ga imamo na razpolago, je kratek, zato ne smemo dovoliti, da se s pristopom- k uresničevanju vsebine zakona odlaša. Ne glede na obliko in obseg možne pomoči s strani občinskih koordinacij in komisij, morajo vse TOZD v skladu z akcijskim programom takoj pristopiti k pripravam samoupravnih aktov;
2.	družbenopolitične organizacije morajo z mobilizacijo vseh delovnih ljudi zagotoviti, da bodo v vseh delovnih sredinah vložili maksimalne napore za krepitev samoupravnega in materialnega položaja delavca in ga izrazili v ustreznih samoupravnih aktih, razvojnih programih in delovnih dosežkih;
3.	glede na aktualnost reševanja posameznih nalog moramo pri uresničevanju vsebine zakona dati prednost:
-	organiziranju ustreznih strokovnih teles v vseh TOZD z ustrezno kadrovsko zasedbo,
-	pripravi samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v TOZD in enovitih DO, ker je to temeljni samoupravni akt,
-	izdelavi statutov.
-	izdelavi samoupravnih sporazu-._ mov o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci
DS skupnih služb in delavci TOZD,
-	pripravi meril za delitev po delu,
4.	„Akcijo 120 in 130“, ki jo vodita CK ZKS in RS ZSS prenesti v sleherno TOZD s tem, da odgovornost za pomoč prevzame koordinacijski odbor za uresničevanje zakona o združenem delu pri SO Mozirje;
5.	spoštovati moramo dogovorjene roke komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu SO Mozirje, ki jih je posredovala vsem TOZD. Tiste OZD, ki z roki kasnijo, si morajo organizirati čas dopustov tako, da bo delo na uresničevanju zakona tudi v tem času potekalo nemoteno;
6.	konferenca ZK in plenum OS ZS Mozirje dajeta polno podporo sklepom IS SO Mozirje za hitrejše uveljavljanje gospodarske stabilizacije in uresničevanja zakona o združenem delu;
7.	konferenca ZK in plenum OS ZS Mozirje sprejemata sklep, da se dajo v razpravo v združenem delu zakoni:
-	zakon o delovnih razmerjih,
-	zakon o organu samoupravne delavske kontrole,
-	zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD,
-	zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nosilci razprave v združenem delu so OOS.
8.	v KS naj se pospeši akcija prilagajanja zakona o združenem delu, za kar so odgovorne družbenopolitične organizacije v KS;
9.	posebna pozornost se mora posvetiti nadalnjemu poglabljanju in vzpostavljanju dohodkovnih odnosov na vseh ravneh.
V slogi
Pravijo, da naši občani neradi dopisujejo v Savinjske novice. Bo že držalo, če tako pravijo. Da pa ne bi imeli kaj pisati, pa že ni res. Za to so, če kdo drugi ne poskrbeli prebivalci KS Na-zaije, točneje vaščani Žlabra. Stvar je videti enostavna, a temu' ni bilo videti povsem tako. Zakaj gre?
Meni nič tebi nič so se žla-brski možje 25. decembra lani zbrali v prostorih gostilne ,JPji Bohaču“. Navkljub zdravju in duhu škodljivemu okolju (saj jim ne gre zameriti, kaj prida boljših prostorov za družbene namene v Nazaijih tako ni) se je
Krvodajalska
akcija
Občinski odbor Rdečega križa Mozirje obvešča vse občane, da bo redna krvodajalska akcija: dne 4. avgusta 1977 od 6. do 14. ure v Nazarjah — ambulanta in dne 5. avgusta 1977 od
6.	do 14. ure v prostorih ambulante Ljubno ob Savinji. Na krvodajalsko akcijo vabimo vse zdrave občane, ki so dopolnili
18.	let starosti.
Avtobusi bodo krvodajalce pobirali po krajih po naslednjem razporedu:
4.	avgust 1977
Bočna ob 7. uri, Devce 7,05, Volog 7,10, Šmartno ob Dreti 7,15, Sp. Kraše 7,20, Pusto polje 7,25, Lačja vas 7,30, Kokarje 7,30.
Grušovlje ob 8. uri, Šentjanž „Majerhold“ 8,05, Vrhpolje
8,10,	Nizka 8,15, Rečica ob Savinji — trg 8,30 in Sp. Rečica ob 8,40.
Zgornje Pobrežje (Goričar)
7.30,	Zg. Pobrežje (Baštet)
7.30,	Sp. Pobrežje (Vrban) 7,35 urit Trnove (Deleja) ob 7,45.
Šmihel nad Mozirjem ob 9. uri, Lepa njiva (Huš) ob 10. uri.
Ljubija (Cinkarna) ob 10. uri, Loke (Hišovc) 10,30 in Mozirje (pred SO Mozirje) ob
10.30,
Dne 5. avgusta 1977 Nova Štifta (Grozdej) 7. uri, Nova Štifta (Zadružni dom) 7,15, Gornji grad 7,35, Gofhji grad, Spodnji trg 7,40.
Okonina ob 8,30, Juvanje 8,35, Radmirje 8,40, Radmirje (Marcenovič) ob 8,45.
Solčava ob 10. uri in Luče ob 10.20.
Krvodajalce bosta vozila dva avtobusa.
ovinkov (problemov z lastniki zemljišč ni bilo), položili 86 metrov cevi za prepuste in na tak ali drugačen način prepeljali in prekopali za 1000 kubi-kov prsti in gramoza. 26. junija je triletni Tomaž Dobrovc prerezal otvoritveno vrvico. Jasno! Mladi so zgradili, še mlajši jo bodo največ uporabljali.
Da ustvarjalno delo človeka resnično ovrednoti kot človeka so pokazali že velikani človeštva: Marx, Lenin in Tito in v slednjega partijske in življenjske jubileje je bila vtkana tudi slovesnost ob otvoritvi posodobljene lokalne ceste Nazarje -Žlabor.
Vprašali boste za ključ, ki vodi do tako hitre in uspešne realizacije skupnih ciljev. Janez Podrižnik: „V slogi je moč!“ Marjan Dobrovc — organizacijski vodja akcije: „Malo smo govorili, a zato več delali!“
Vredno posnemanja!
VELKO ŽVIPELJ
i	\
Varujmo ptice pevke
Živimo v času, ko je v našem okolju vse manj ptic pevk. Krčimo gozdove, gradimo tovarne in z njimi onesnažujemo okolje, gradimo moderne in široke ceste, ob mestih vse bolj primanjkuje zelenja in še bi lahko naštevali vzroke, ki pogojujejo primanjkljaj bivališč in zatočišč za ptice pevke.
Nujno je torej, da ljudje varujejo ptice pevke, da preprečujejo streljanje z zračno puško, ne razdirajo gnezd in jih ne lovijo ter zapirajo v kletke. V mrzlih zimskih dnevih bi lahko vsaka domačija poskrbela za ptice, jim postavila krmilnice in jih hranila s primerno hrano.
SREČKO GOSTENČNIK
jemoc
pogovor zasukal v resne vode. Enoglasno so sklenili: zgradili si bomo lepo, sodobno asfaltno cesto.
Ko so tistega dne odhajali proti domu, jih je bolela glava. Toda ne od vina, ampak zavoljo predračuna. „56 milijonov starih dinarjev za 900 metrov asfalta! Ja s čim pa naj plačamo? Z orehovimi lušči-nami? ! Pa še teh da letos ne bo, so dejali.
Vendar puške niso vrgli v koruzo. Februarja 1977 so imeli drugi in zadnji sestanek. „Nič ne da nič“, so si rekli in složno prijeli za delo. Takole so sklenili: vsaka hiša (14 jih je) plača po 6000 dinarjev, delo bomo opravili sami in uspeh ne sme izostati.
In tako se je tudi zgodilo. Delovnim Žlabranom so priskočili na pomoč še GG Nazarje, GLIN Nazarje (brezplačna strojna dela), nekaj pa sta prispevali še delovni organizaciji ELKROJ Mozirje in KS Nazarje. Devetinšestdesetletni France Krajner, Pivčnov ata, pravi: „Zares pridni so bili naši fantje. Opravili so nad 750 udarniških ur, pa še 370 traktorskih povrhu. Mi starejši se v kaj takega nikoli ne bi spustili. Kar skušali so se med sabo kdo bo več naredil. Niso poznali ne nedelj ne praznikov, ustavil jih ni niti dež. Pri „svojem“ delu so bili resnično pridni in odločni, tako, da smo bili starejši kar presenečeni. V vasi je zavel nov
Zaposleni v ljubenskem kovinarstvu so v začetku julija slavili lep delovni uspeh. V teh dneh so namreč izgotovili stiskalnico za odpadne pločevine in ostruške. To napravo v največji meri uporabljajo na odpadih in v tovarnah ob velikih izvorih odpadkov, kjer je zlasti uporabna za delo z barvnimi kovinami Stiskalnica je izdelana iz visokokakovostnih jekel ravenske železarne, medtem ko so na Ljubnem sami izdelali ceiotno stiskalnico razen pogonskega agregata in zahtevnejših hidravličnih elementov. Trenutno izdelujejo še drugo, obe skupaj pa bosta pomenili pomemben korak pri osvajanju te vrste proizvodnje, saj zaradi potreb na tržišču obstajajo otipljive možnosti za njeno izdatno povečanje.
Značilnost te stiskalnice so visoki pritiski (do 320 atmosfer) in prav po tem se bistveno razlikuje od ostalih. Težka je 8000 kilogramov, dolga 6,5 metrov in vredna 76 starih milijonov. V njeno izdelavo so vložili 3000 ur dela, največji delež pri tem pa so imeli Martin Sem, Aleksander Marčen, Franc Lenko in Ivan Hribernik.


■	.	. . v	■
, «v;. «

duh. Vsi smo bili nekako enotnih misli, živeli smo za eno stvar. Prav od vsake hiše so prispevali denäija kolikor smo se dogovorili in dela kolikor ga je bilo potrebno.
Nova cesta nam pomeni zelo veliko. Sto pa ena je proti nekoč. Včasih smo jo morali vsako leto posipati, ob deževju ali kadar je Dreta poplavila je bilo več gramoza na njivah kot na cesti. Z razvojem in napredkom kmetijstva smo bili staro cesto prisiljeni posodobiti. Za krave in vole, ki so jo vedno znova in znova gnojili (a kljub temu ni sama zrasla boljša), je bil kolovoz dober, traktoqi in avtomobili pa že zahtevajo boljšo cesto. Vsa čast naprednim mladim!“
Resnično so se potrudili. V zelo kratkem času so pripravili cestišče za asfaltno prevleko. V te namene so „zlikali“ nekaj
Plodnih 90 let gasilskega društva
Mozirje je büo v začetku julija priča častitljivemu dogodku — 90-letnici obstoja gasilskega društva. Ob tem so 3. julija v počastitev 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 40.1etnice KP Slovenije pripravili praznovanje. Plod njihove velike prizadevnosti je bila otvoritev sodobnega gasilskega doma, med svojo opremo pa so vključili tudi novi gasilski avtomobil.
Pogled v leta, ko se je med takratnimi krajani porajala misel, da bi ustanovili svojo „požarno brambo“ odkriva marsikaj zanimivega. Kronist je zapisal, da je že leta 1660
prvič pogorel ves trg, leta 1774 deloma, dve leti zatem pa je bilo Mozirje popolnoma upepeljeno. -Tudi leta 1798 je bil v trgu velik požar. Te česte nesreče so povzročile, da
Mali oglasi
PRODAM MOČNO KOBILO, težko okrog 550 kilogramov, sposobno za vsa kmečka dela. Alojz Kopu-šar, Savina 27, 63333 Ljubno ob Savinji
PRODAM osebni avto GS - 1220 CLUB, leto izdelave april 1976, prevoženih 28.000 km. Registriran do aprila 1978; za 120.000 din (Vprašajte na telefon 068-21-590, Kristanova 30 — Novo mesto).
so krajani pričeli misliti na organizirano borbo proti požarom. 1825 so kupili dve ročni brizgalni in nekaj orodja. Stroške so nosUi vsi takratni hišni lastniki. Do ustanovitve društva je prišlo šele v letu 1887, dasirav-no je stari gasilski dom, kjer je bilo shranjeno orodje služil svojemu namenu že od leta 1884. Prav zanimivo je dejstvo, da je „prostovoljna požarna bramba“ takrat delovala kot odsek „Savinjskega sokola“.
Šele v letu 1898 so ustanovili samostojno „požarno brambo“ v Mozirju. Na čelu gasilcev in društva so tedaj stali najzavednejši narodnostni borci, kar kaže že samo dejstvo, da so gasilci v začetku delovali v sklopu mozirskega „Sokola“. Znano pa je, da se lahko prav Mozirje pohvali z eno prvih organizacij tega naprednega telovadnega društva na Štajerskem. Vedeti je treba, da so tod živeli resnični rodoljubi in buditelji slovenske narodne zavesti, kar lahko podkrepimo z dejstvom, daje bila v Mozirju ustanovljena ena prvih slovenskih hranilnic po Vošnjakovem vzoru. Takrat je grozila nevarnost potujčenja z ekonomskim pritiskom nemške vladajoče strani. Vedeli so, da le ekonomsko neodvisen Slovenec lahko ostane narodno zvest Zato je nedvomno tudi ustanovitev gasilskega društva v Mozirju pomenila takrat nov branik slovenstva v tem predelu naše ožje domovine. Da je temu tako priča zapisnik seje društva z dne 20. 1. 1907, kjer je zapisano, da je član odbora Anton Lekše zahteval, da se spominske kolajne našijejo na slovenski trobojnici, nemški napis pa naj se odstrani.
1938. leta so gasilci prodali stari gasilski dom pri šoli in uredili „Vaupetovo“ hišo, poleg nje pa zgradili vodni rezervoar, kar je büo pomembno ob dejstvu, da vodovod še ni bil povsod urejen. Med drugo svetovno vojno so gasilci opravljali svoje delo naprej. Veliko njih se je odzvalo klicu osvobodilnega boja in mnogi med njimi so za to, kar danes imamo, žrtvovali svoja življenja.
Današnji sestav društva je tako v pogledu števila članstva, kot po
mlniših 7P.1n zadovoljiv.
Aktivnih članov imajo 87. Letos sta dosegla zavidljiv jubilej Leopold Jurič in Tran Remše, ki ki delata v gasUstvifle celih 50 let. Za strokovnost vodstvenega kadra zelo skrbijo, saj bodo tudi letos poslali v gasilsko šolo tri svoje člane. Seveda sc je z napredkom gospodarstva in s sodobnim načinom življenja tudi njihovo delo prilagodilo utripu časa. V zadnjem času vztrajno spodbujajo preventivno dejavnost med krajani, saj pravijo, da je ceneje nesrečo preprečiti, kot reševati ostanke premoženja!
Prav zanimivo je njihovo sodelovanje s krajani. Da so med njimi gasilci upoštevani in priljubljeni, so ti dokazali s pomočjo pri gradnji gasilskega doma in pri nabavi orodja. Njihov delež je vreden 34 starih milijonov. Gasilci so ob tem opravili kar preko 4500 prostovoljnih delovnih ur, medtem ko je skupščina občine Mozirje najela 50 milijonov starih dinarjev kredita.
Lastna udeležba društva je v denarju znašala 19 starih milijonov, sem pa je všteta še vrednost starega in od-prodanega doma. Cenijo, da je današnja vrednost lepega in funkcionalno prilagojenega doma preko 120 starih milijonov. Stavba, ki je v ponos kraju, pa služi tudi širšim namenom, saj delujejo v njej še delavska univerza, združenje šoferjev in avtomehanikov ter občinska gasilska zveza. Navedene organizacije opravljajo svoje delo za območje celotne občine. Ker denarja še vedno manjka, so na zadnjem občnem zboru izglasovali članarino lOOtih dinarjev, ki jo plačujejo vsi člani.
Vsi želimo, da bi gasilsko društvo v Mozirju tudi poslej uspešno opravljalo svoje plodno delo, ki ga odlikujeta humanost in prostovoljnost. Že sedaj je imelo vso podporo krajanov, prepričani pa smo, da bo takšno sodelovanje tudi v bodoče oblikovalo globok smisel kraja za svoje požrtvovalne gasilce.
Iskreno čestitamo društvu in obema jubilantoma!
ALEKSANDER VIDEČNIK
Nov dom
V nedeljo, 3. julija, je praznovalo mozirsko gasilsko društvo. Slavja se je udeležilo štirinajst društev iz mozirske občine in člani prostovoljnega gasilskega društva Dubrava pri Zagrebu s katerim so se mozirski gasilci pobratili. Udeleženci, so se zbrali na prostoru ob Savinji in od tam v sprevodu krenili mimo Turista ter po trgu do slavnostnega prostora pred novim gasilskim domom. V odprtem paradnem avtomobilu, ki je načeloval povorki, sta bila tudi jubilanta Leopold Jurič in Franc Remše. Sledili so zastavonoše, nov mozirski gasilski avtomobil, prapor-
II	v ■	■ i ■ v ■
Uspesm ribici
Poleg resnično dobre ribiške sezone so člani RD Mozirje uspešni tudi pri gradnji dela naravnega ambienta rekreacijskega centra v Mozirju. Ribiški dom ob jezeru je dokončan, okolica pa bo dobila končno podobo, ko ozeleni celotno področje parka z vsemi detajli, nasadi in gredicami. Marljivi ribiči tako svojega dela niso vložili le v vzgojo rib, temveč tudi v urejanje svojega doma in njegove okolice.
J.	MIKLAVC
ščaki, godba na pihala iz Rečice ob Savinji, predstavniki pobratenega društva iz Dubrave, združen ešalon gasilcev mozirske občine, rep parade pa so tvorili društveni avtomobili.
Pred novim domom je Anton France orisal zgodovino gasilstva v Mozirju in nedvoumen pomen novih pridobitev. Pozdravom in čestitkam so se pridružili še drugi in med njimi Nikola Boljanec, predsednik gasilske zveze mesta Zagreba. Najzaslužnejšim članom so podelili občinska in društvena priznanja, prebrali listino o pobratenju in si z Dubravčani izmenjali spominska darila. V imenu številnih botrov je nov gasilski avto TAM 2000 krstil Franc Kajzer.
Po slovesnosti so si gostje ogledali prostore novega večnamenskega gasilskega doma in njegovo bogato opremo ter se na koncu poveselili na družabnem srečanju.
	'Sfr-	N	OVICI
Gozd ni le gospodarska dobrina

Človek je z gozdom povezan že od pradavnine. Navezanost je bila skozi čas različna, pač glede na glede na prehrambeno in pozneje ekonomsko odvisnost. Prvotno je bila pokrajina pretežno gozdnata in človek, še na primitivni stopnji razvoja, je v gozdu iskal hrano in zatočišče. Bil je lovec takrat prosto živečih živali. S poznejšim kultiviranjem rastlin in z udomačitvijo nekaterih živali je postal polje-‘ delec in živinorejec. Potreboval je izkrčene gozdne površine za poljedelsko rabo. Gozdove je vse bolj krčil tudi za pašniške namene. To je bil nomadski način življenja, ko so se živinorejci selili iz kraja v kraj. Znova in znova so pustošili gozdove in s tem rodno zemljo in zapuščali samo goličavje. Z gozdovi opustošeno Sredozemlje je posledica premočnega, nekontroliranega poseganja v gozdove in škode so do danes ostale nepopravljive.
Naši gozdovi niso utrpeli tolikšnega uničenja, če izvzamemo Kras. V Sloveniji nam gozdovi pokrivajo polovico ozemlja. Vsi ti pa niso več naravni. Nekdaj, dokaj razvito fužinar-stvo je rabilo za gorivo lesno oglje, ki se je pretežno pridobivalo iz bukovine. Prav tako se je močno izsekavala bukev še za potrebe tedanje steklarske obrti (glažute). Taki primeri so nam poznani s Pohoqa, kjer so nekdaj prevladovali bukovi gozdovi. Seveda je bilo pri spreminjanju naravnih oblik gozda prisotno še požiganje gozda za pridobivanje kmetijskih novin. S tem se je spreminjal tudi krajinski izgled. Menjavali so se listnati z iglastimi gozdovi. Naravno ohranjeni gozdovi so se obdržali le še v goratih predelih in pri nekaterih hribovskih kmetih, ki so z gospodarjenjem slučajno ohranili naravni tip gozda brez danes nujnega poznavanja naravnih zakonitosti življenjskih procesov najviše razvite rastlinske združbe.
Danes gozda ne izkoriščamo več samo za pridobivanje lesne surovine. V gozdu smo spoznali še druge današnjemu času izredno pomembne koristi. Te bi opredelili kot:
- vlogo gozdov za zadrževanje padavinske vode in za
ohranjevanje čiste vpde našim mestom ter za potrebe industrije;
—	pomen gozdov za obnavljanje kisika, ohranjevanje čistega ozračja v bližini mest in industrijskih središč, zlasti v predelih, kjer se kažejo posledice strupenih plinov;
—	vlogo gozda pri preprečevanju erozije;
—	varovalno vlogo gozda za kmetijske in gospodarske objekte
—	pomen gozdov za telesno in duševno zdravje mestnega in industrijskega prebivalstva;
—	pomen gozdov za turistično dejavnost in
—	pomen gozdov za naravoslovno in kulturno vzgojo prebivalstva.
Te koristi lahko pričakujemo le v zdravem in bolj ali manj naravnem gozdu. Zato mora vsak poseg v gozdu sloneti na naravnih osnovah ob poznavanju preteklega in sedanjega razvoja in na podlagi tega moramo
določiti cilje in funkcije, ki jih od njega pričakujemo. Danes govorimo, da ima gozd večnamenski pomen. Torej mu ne določimo samo pomena za pridobivanje lesa, temveč obenem še za varovanje in druge posredne koristi. Načelo sodobnega gospodarenja z gozdovi je trajno vzdrževanje in ohranjevanje vseh nalog in koristi gozda.
Gozdarstvo ima danes širši družbeni pomen. Kolikšna je vrednost gozda za današnjega industrijsko usmerjenega prebivalca, se zavedamo šele v zadnjem času. Gozdovi v bhžini mest, naselij in industrijskih središč imajo drugačen pomen kot v hribovitih predelih in imajo poleg tega drugačen režim gospodarenja. Pridobivanje lesa v njih mora biti podrejeno rekreativnemu pomenu. Obiski v go-- zdovih so danes vse bolj množični. Gozdne ceste omogočajo, da vse več ljudi prihaja v stik z naravo. Ti prihajajo z različnimi
nameni. Največkrat iščejo rekreacijo in oddih. Toda ali smo v zadostni meri tudi pravilno vzgojeni za ravnanje v naravi? Ob tem se pojavlja vprašanje vzgoje obiskovalcev gozdov, zlasti še mladine. Pri mnogih je treba šele vzbuditi pravi odnos do gozda in občutke za naravne lepote. Sleherni obiskovalec naj bi spoznaval vse koristi, ki jih ima od gozda in tiste, ki mu jih lahko povzroči. Koliko gozdnih požarov povzročijo nepazljivi in malomarni obiskovalci. Premnogo mladih dreves je nekontrolirano posekanih ob vsakem novem letu. Današnja najbolj pogosta navada je odvažanje nesnage in raznovrstnega odpada v gozdove. S tem balastom so zlasti obremenjeni gozdni robovi.
Vsa ta dejstva so gozdarjem odprla novo vsebino dela. To je popularizacija gozdarstva in skrb za obiskovalce gozdov. V ta namen je že četrto leto
zapored vsak zadnji teden v majniku imenovan za „Teden gozdov“. Zamisel, prvotno kot dan drevesa, izvira od FAO. organizacije pri Združenih narodih za gozd, kmetijstvo in prehrano. V letu 1951 je omenjena konferenca v Rimu med drugim sklenila „Konferenca sodi, da bi se morali vsi ljudje zavedati tako estetskih kot gospodarskih koristi drevesa, zato priporočamo vsem svojim članicam uvedbo dneva drevesa v letnem času, kakor jim najbolj ustreza.“
Pozneje je FAO predlagala tudi uvedbo dneva gozda. Slovenski gozdarji so omenjeno idejo pričeli uresničevati pred štirimi leti. Takrat je republiška konferenca SZDL prevzela pokroviteljstvo nad Tednom gozdov in skupaj z gozdarji obenem tudi skrb, da bi se ideje Tedna gozdov množično izvrševale.
FRANCE POLANC
Plodna sezona nogometnega kluba
Za nogometnim klubom Gradbenik je ostalo še eno obdobje dokaj uspešnega delovanja, tako na tekmovalnem kot na drugih področjih. Kljub temu članom tudi letos, zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin, ni uspelo doseči tako dolgo že-ljenega cilja. V skupini A TNP Celje so zopet ostali stopnico prenizko, čeprav tudi drugo mesto ne bi smelo biti neuspeh. V enaki ligi so se uspešno kosali s svojimi vrstniki tudi mladinci in prav tako najmlajši nogometaši v pionirski ligi TTKS Velenje—Mozirje. Vse tri ekipe so v minuli sezoni skupno odigrale 42 prvenstvenih, pokalnih in prijateljskih tekem, jih od tega 21 dobile, šestkrat igrale neodločeno in bile petnajstkrat poražene. Člani so v skupno 22 tekmah zmagali 15-krat, trikrat remizirali in štirikrat izgubili.
Z zaključkom tekmovanja v omenjenih ligah pa na nogometnih igriščih ni zavladalo mrtvilo. Ljubenci uspešno nastopajo v letni občinski ligi in niso pozabili niti na ostale oblike polnjenja vrzeli v poletnem predahu. Tako so se tudi letos udeležili turnirja v Železni kapli, s katero utrjujejo prijateljske in športne vezi že sedmo leto. Onstran meje so v prvi tekmi izgubili s Koprom (0:1) in v drugi premagali domačine s 3:2. Ker sta se tekmeca v medsebojnem srečanju razšla z neodločenim
rezultatom so Ljubenci osvojili drugo mesto in si z njim prislužili izredno lep pokal.
Pomembnejši od uspeha samega pa je bil enkraten sprejem, ki so ga bili deležni v Železni kapli. Gostitelji so za igralce in navijače pripravili v hotelu Obir kosilo in večerjo s prijateljskim srečanjem. Tega so oboji izkoristili za dogovor o še
poglobljenem utrjevanju vezi in se bodo na podlagi tega med drugim poslej vsako leto srečali dvakrat. Gostitelji naslednjega srečanja bodo Ljubenci že 30. julija letos.
Omeniti velja še to, da bodo nogometaši Gradbenika ob Flo-sarskem balu tudi letos pripravili že tradicionalno srečanje.
Letos so se odrekli želji, da bi povabili močnejšj klub in so se sklenili pomeriti z enakovrednim tekmecem. Najprej so povabili nogometaše NK Elkroj iz Mozirja. Ker so ti povabilo odklonili so se na Ljubnem odločili za nogometaše iz Pregrade v sosednji Hrvatski, ki so povabilo sprejeli več kot navdušeni.
F. P.
■
■ s
m
:
a**«
E3E3N0VICE 5
Delo v TVD Partizan na Ljubnem ob Savinji se je dokaj razmahnilo. Poleg aktivnih odbojkarjev in uspešnega izvajanja TRIM programa so se lotili tudi drugih akcij. Najpomembnejša pridobitev je vsekakor društveni prapor, ki so ga razvili 16. julija. Ob tem so pripravili odbojkarski turnir in veselico na prostoru ob Savinji.
Dobra volja je
V petek, 8. julija popoldne se je v Nazarjah pred vrtcem zbralo 26 mladink in mladincev iz osnovnih organizacij ZSMS Nazarje, Kokarje, Rečica in Mozirje. S pomočjo strojev sp se namenili urediti okolico vrtca. S tem je stekla, 'v sodelovanju s KS Nazarje in z mozirskim Komunalnim podjetjem, dolgo načrtovana in večkrat preložena mladinska delovna akcija.
Udeležba mladih na tej akciji je bila več kot zadovoljiva, saj se je po dogovoru številčno omejeni brigadi priključilo šest mladincev viškai Ta nepredvide-
na pomoč je prišla iz Mozirja, kar kaže, daje ponovno oživljanje mozirske osnovne organizacije že rodilo prvi sad. Brigadirji so delo dobro opravili, čeprav je za dokončno ureditev okolice vrtca žal zmanjkalo zemlje.
Akcija v Nazarjah je znova pokazala, da je zanimanje mladih za prostovoljno delo v mladinskih delovnih brigadah veliko ob enem samem pogoju: če je akcija dobro zastavljena, organizirana in resno vođena (s strani naročnika seveda) uspeh ne more izostati. Takšne zahteve pa mladim ne moremo odreči.
s Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade < š pri	/
s SKUPŠČIN! OBČINE MOZIRJE	č
POZIVA
vse zainteresirane gospodarske in druge organizacije, družbenopolitične organizacije in društva, krajevne skupnosti ter posameznike k vlaganju predlogov za podelitev
občinske nagrade v letu 1977
Občinska nagrada je namenjena za dosežke s kateregakoli področja družbene dejavnosti na območju občine Mozirje in se slovesno podeljuje vsako leto na občinski praznik 12. septembra. Vsako leto se podeljujejo do tri nagrade. Občinska nagrada se podeljuje delovnim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim ter posameznikom za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke in za napore pri razvoju občine ali posameznega področja gospodarske in družbene dejavnosti.
Predlog za podelitev nagrade lahko poda pravna ali fizična oseba.
Predloge je treba temeljito obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo, če ta obstaja.
Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade v letu 1977 do 15. avgusta 1977.
Predloge, dokumentacijo in obrazložitev je treba poslati na naslov:
Skupščina občine Mozirje, Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade.
Sonce se je dvigalo izza gora in nam pošiljalo komaj zaznavno toploto. Zlatilo je redke oblačke iznad gore, ki so se polagoma razblinjali. Nežen vetrič nam je kuštral lase in svežil naša potna čela. Pod nami pa so lebdele megle, strnjene v veliko sivo morje, ki je zakrivalo pogled v dolino.
V tem čudovitem trenutku smo zasanjani sedeli na vrhu Raduhe. Molk je prekinil prijatelj, ki je vstal in povabil še nas; „Gremo lenuhi, dovolj je gledanja!“ Drug za drugim smo vstali in si oprtali težke nahrbtnike. Nihče ni več pomislil na čudovit razgled. Iz sedmih grl je zadonela pesem, ki je postajala glasnejša, mlajša in srečnejša. Pojoč smo prestopili iz skalnih tal v gozd, iz gozda na travnik.
Prispeli smo na Loko. Prvi nas je v tej prijazni postojanki pozdravil poni Miško, ki je do te višine vdano prinesel tovor - hrano planincem. Prijatelj ga je poskusil zajahati, a . zaman. „Si že kdaj videl, da bi osel jahal konja? “ so ga zbadali fantje, ki so pred nami prispeli v kočo. Po neuspelih poizkusih smo pohiteli v kdčo, kjer smo čez nekaj minut že srkali vroč čaj. Vse se je skladalo: ladijski pod, lesene stene, grobo otesane mize ter mož in žena, prijazna oskrbnika - domačina.
Noč je bila prijetna. Uspavajoča tišina, mehke postelje in zgodnje
vstajanje so nas pogreznili v globok sen.
Vračali smo se domov, vsak k svojem delu, v srcu pa smo nosili kanček lepote, ukradene z gora.
Lansko polelje je ljubitelje gora pretresla žalostna novica, daje koča na Loki pogorela do tal. Tudi jaz sem si kot mnogi sovaščani želela ogledati kraj nesrečnega slučaja. A büo je še huje kot sem pričakovala. Od prijazne koče je ostalo le pogorišče.	v
Zdelo se mi je kot da sem nečesa oropana. Ture na Raduho so bile še zanimive, a ko sem se vračala mimo Loke v Luče mi je postalo hudo. Po planoti so raztresem stali šotori, pred njimi prezebli ljudje, ki so si zaman želeli tople planinske koče s kmečko pečjo.
25.	maja smo tudi pionirji organizirali akcijo, s katero smo nekaj prispevali h gradnji nove koče. Na kup smo nosili kamenje, ki so ga z drobilcem mleli v pesek. A delo naših šibkih rok je bilo le malo vidno. Toda če'bi nas bilo enkrat, dvakrat ali še večkrat toliko, bi nova postojanka hitro zrasla.
Zato vas vabim: ljubitelji gora, pridružite se nam pri gradnji nove koče na Loki!
MAJDA VRSNIK
7.	a razred OŠ Blaža Arniča
Dobra pripravljenost
Letošnja poletna sezona pomeni za gäsilsko dejavnost v okviru Gasila ske zveze občine Mozirje velik premik na področju pridobivanja novih tehničnih in osnovnih sredstev ter v krepitvi usposobljenosti.gasilcev.
Ob praznovanju 70. letnice gasilstva v Bočni velja zapisati dejstvo, * da je društvo v sodelovanju z OGZ Mozirje odlično organiziralo gasilsko tekmovanje po predpisanem programu: vajo s trodelnim napadom, vajo na poligonu z ovirami ter mokro vajo. Preizkus spretnosti so vodili izkušeni gasilski veterani" ter najmlajši „sodniki“, doseženi rezultati pa so potrdili preizkušeno pravilo: najuspešnejši so bili bolj delavni. Prvo mesto in 1234 točk je osvojila desetina poklicnih gasilcev Lesne industrije iz Nazarij, s 1221,točkami je bilo drugo pD Nazarje, tretji pa so bili gasilci iz Gorice. Uvrstitve na
naslednja mesta ne pomenijo neuspeha, dejstvo pa je, daje bilo slišati v nekaterih vrstah „fantje, brez vsake vaje nam je šlo kot namazano“. Razložimo si lahko, da manjka vaje za kondicijo in spretnost, saj je pripravljenost na požar in druge elementarne nesreče veliko pomembnejša.
Na proslavi visoke obletnice ustanovitve PGD Bočna so podelili priznanja za uspešno uvrstitev tekmovalnim desetinam, plakete za dolgoletno službovanje in prizadevnost na področju gasilstva pa so prejeli Jože Brezovnik, Franc Zehelj in Stanko Žmavc iz Bočne. Gasilsko slavje po opravljenem programu je obeležilo praznovanje v sproščenem vzdušju in ob prijetni zabavi.
JO ŽE MIKLAVC
Sportu in trimu ob rob
Z rekreativnim športnim TRIM tekmovanjem po programu, ki ga je sestavila komisija za športna tekmovanja in rekreacijo pri TTKS Mozirje, smo v polnem razmahu. Ob uresničevanju samega programa (ki je za nekatera društva tudi njihov lastni!) so mnogi organizatori rekreacije že na začetku dosegli vidne uspehe v posameznih krajih. Za kraje, v katerih ni športnih dmštev, je bil izdelan posebni program za mladinske organizacije, poleg programa za obstoječa športna društva seveda. Program je deljen na-športna TRIM tekmovanja kot so letna nogometna liga, letna liga v namiznem tenisu, občinska prvenstva v malem nogometu, košarki, odbojki itd. ter na TRIM akcije v smučanju, teku, planinarjenju, kolesarjenju in plavanju. Vsa ta tekmovanja se točkujejo na podlagi udeležbe in vrstnega reda, za razliko od TRIM akcij kjer je možno doseči tolikšno število točk, kolikor je bilo udeležencev na akciji. Posamezna organizirana tekmovanja, kijih priredi katerokoli društvo (teh pa je zaradi pomanjkljive samoinicia-tive več kot malo) prav tako prispevajo svoj delež k skupnemu seštevku točk ob koncu leta,
Ob koncu leta bomo zbrali vse točke in na tej podlagi dobili najboljše društvo v Gornji Savinjski dolini ali drugače rečeno „Zmagovalca TRIM tekmovanja za leto 1977“. Možnosti za zmago ima le društvo ali organizacija, ki je sodelovala na vseh TRIM tekmovanjih in izvedla vseh pet TRIM akcij. Le s takšnim programom bo komisiji moč ugotavljati in ocenjevati delo posameznih društev in organizacij. Prav tako se bo lažje odločati komu in koliko
razpis
Hišna sveta stanovanjskih blokov št. 189, 190, 191, 192 v Mozirju razpisujeta honorarno delovno mesto kuijača. Kandidati naj se zglasijo pri predsednikih hišnih svetov Vladu Šavcu ali Francu Grobelniku. Räz-pis velja do zasedbe delovnega mesta.
bomo dodelili sredstev, ko se bodo ta delila.
Mnogi se bodo, če ne že sedaj, pa ob razdeljevanju sredstev zagotovo, spraševali kje so društva ali organizacije v njihovih krajih in kaj sploh delajo. Povpraševali se bodo tudi kje so ljudje, ki so odgovorni za delo z društvi in organizacijami! te pa bomo vprašali na skupščini tudi mi in vprašanje se bo glasilo, kje ste bili tovariši vse leto, da zdaj zahtevate sredstva? Ob tem se moramo zavedati, da športnega tekmovanja nekateri aktivi ne bodo mogli izvesti v celoti, saj jim to onemogoča premalo občanov.
Največ zagnanosti in resnosti pri uresničevanju programa je
doslej pokazalo športno društvo LIPA iz Šmartnega ob Dreti, ki se je izkazalo kot odličen organizator TRIM akcij. Dovolj zgovorna sta že podatka, da se je teka na 2400 metrov udeležilo 97 krajanov in planinarjenja kar 130. Bolj kot številna udeležba je razveseljivo dejstvo, da se je obeh akcij udeležilo pretežno število starejših in da jih je mnogo preseglo 50 let. S tem so dosegli cilj TRIM akcij, ki so namenjene predvsem tistim, ki so se že poslovili od tekmovalnega športa in si sedaj na nov način nabirajo moči za zdrav jutri.
V petih drugih društvih je udeležba mnogo manjša in to iz različnih razlogov. Med temi sta
prav gotovo prešibka propaganda in očitno nezanimanje za takšne akcije med mladimi družinami.
Prirejanja TRIM akcij se lotevajo tudi mladi v Kokarjah in člani dmštev v Mozirju, na Rečici in Ljubnem. Akcijo planinarjenja so doslej izvedli tudi na Rečici. Odšli so na Ston in tam obiskali spomenik padlim borcem. Ostala društva bodo morala pohiteti, saj se akcija planinarjenja končuje z mesecem julijem.
Naslednja akcija je kolesarjenje. Pozanimajte se pri društvih in pazite na obvestila. Nasvidenje do srečanja na jeklenih konjičkih.
SILVO ZDOLŠEK
Nogomet za vse
Ko je NK „ELKROJ“ Mozirje dne 29. 5. 1977 odigral zadnjo in odločilno tekmo za 3. mesto v celjski podzvezni ligi z NK „Šoštanj“, si je oddahnil marsikateri vneti gledalec. Toda v gozdni šoli v Lokah pri Mozirju se je prav takrat začelo, lahko bi rekli že tradicionalno tekmovanje nogometnih klubov v „TOLKAC LIGI“ in srca mladih in starih vnetih gledalcev nogometa so zopet vztrepetala. Kljub temu, da so bile od 5. junija do 3. julija odigrane vsako nedeljo po tri tekme, gledalcev ni manjkalo na nobeni. Verjemite, tudi gledalk ni manjkalo na teh tekmah, saj se v
zadnjem času ženski spol zelo navdušuje za nogomet, Škoda, da v Savinjski dolini še nimamo ženskega nogometnega kluba.
Rekla sem, daje to tekmovanje pravzaprav že tradicionalno. Toda bolj organizirano tekmovanje v „TOLKAC LIGI“ se je začelo leta 1976, ko so se najbolj navdušeni nogometaši iz Mozirja in njegove okolice zbrali v gostilni na Tratah, izvolili svojega predsednika Jerneja Fajdiga in sprejeli tudi svoja pravila, ki so jih morali pred začetkom tekmovanja in med tekmovanjem v celoti upoštevati. V letošnji sezoni je tekmovalo 6 ekip in sicer: NK „HMELJAR“
Loke, NK „BLOKI“ Mozirje, NK QUO VADIS“ Mozirje, NK „OLD BOYS“ Mozirje, NK “TRNAVA“ Trnavče in NK „LEPA NJIVA“ Lepa njiva. Vsak vodja ekipe je moral do 4. junija prijaviti predsedniku TOLKAC LIGE 10 članov, v posamezni tekmi pa je*bilo dovoljeno igrati šestim igralcem. Vsak NK je igral z vsakim in sicer po vrstnem redu, ki ga je določil žreb. Za glavnega sodnika na vseh tekmah je bU imenovan Janko ŠEMENC, ki seje na vseh tekmah v popolnosti držal pravil TOLKAC LIGE in sodil popolnoma nepristransko. Prav tako se je držal tudi načela TOLKAC LIGE, da je iz vedra polnega jabolčnika v odmoru gasil svojo žejo. Značilno za LIGO je to, da je bilo na vsaki tekmi polno vedro jabolčnika -tolkca — in z zajemalko, ki je bila v njem si je lahko vsak igra1-lec in gledalec potešil svojo žejo, brez da bi zanj odšteval denar. NK „HMELJAR“ in NK „QUO VADIS“ sta si za svoje tekmovanje nabavila tudi nove drese, kar pomeni, da stvar jemljeta zelo „resno“.
Lanskoletni zmagovalec NK „OLD BOYS“ je moral letos predati pokal NK „HMELJAR“ iz Lok, ki je. osvojil 1. mesto z 10 točkami.
Rezultati:	1. mesto NK
„HMELJAR“ Loke 10 točk, 2. mesto NK „BLOKI“ Mozirje 7 točk, ' 3. mesto NK • „LEPA NJIVA“ 4 točke, 4. mesto NK „OLD BOYS“ Mozirje 4 točke,
5.	mesto NK „QUO VADIS“ Mozirje 3 točke in 6. mesto NK „TRNAVA“ Trnavče 2. točki. Najboljši strelci v tej sezoni so bili: 1. mesto Jernej FAJDIGA (NK „HMELJAR“) 17 za_det-kov, 2. mesto Franci FUŽIR, (NK Lepa njiva), 11 zadetkov in 3. mesto Ciril ZAVOLOVŠEK, (NK „HMELJAR“) 9 zadetkov. Najboljši vratar TOLKAC LIGE je bil Rudi VRES, (NK „HMELJAR“ Loke). Prve, tn uvrščene ekipe, trije najboljši strelci in golman so po končanem tekmovanju prejeli diplome. 8. julija so bile torej odigrane zadnje tri prijateljske tekme v „TOLKAC LIGI“ in sezona za letošnje leto je pri kraju.
Upamo, da bodo ti vneti nogometaši s tradicijo še nadaljevali in nas s svojo, včasih nekoliko nerodno igro, zabavali ob nedeljah tudi drugo leto. Vse tiste, ki radi gledajo takšno prijateljsko tekmovanje pa v imenu predstavnikov „TOLKAC LIGE“ vabim, da si drugo leto ogledajo tekmovanje in se z nami že starimi gledalci nasmejejo lepim dogodivščinam na igrišču v gozdni šoli v Lokah pri Mozirju. ALENKA ŽAGAR
Razpis štipendij iz združenih sredstev
SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENČEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH DRAVOGRAD, MOZIRJE, RADLJE OB DRAVI, RAVNE NA KOROŠKEM, SLOVENJ GRADEC, VELENJE
razpisujejo štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1977/78
Za štipendijo iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na člana družine ne presega.zajamčenega osebnega dohödka (2.162,00 din). Za. otroke kmečkih staršev se upošteva 14-kratni faktor na katastrski dohodek in je tako izračunan dohodek izenačen z osebnim dohodkom.
V okviru tega cenzusa imajo pri pridobitvi štipendije iz združenih sredstev prednost:
a)	kandidati, ki se usmerjajo v poklice, ki jih za svoje območje določijo skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma v občini kot prednostne;
b)	prosilci z boljšim učnim uspehom;
c)	prosilci, ki so po mnenju službe za poklicno usmerjanje za izbrano šolo primer-, nejši;
d)	otroci iz družin v slabšem so-cialno-ekonomskem položaju, ki se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, predvsem, če izhajajo iz delavskih in kmečkih družin.
Kandidati morajo poskušati najprej pridobiti kadrovsko štipendijo v združenem delu, ker štipendije iz združenih sredstev ne bodo razdeljene prej, ko bodo v občini oddane vse kadrovske štipendije.
Nekolkovana vloga za štipendijo (obrazec DZS 1,65) mora biti kompletna in točno izpolnjena, priložiti pa je potrebno še naslednje dokumente:
-	potrdilo o šolanju oz. frek-ventacijsko potrdilo je potrebno predložiti najkasneje do 15.9. 1977;
-	overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih;
-	izvod pogodbe o kadrovski štipendiji;
-	oz. če kadrovske štipendije niste uspeli pridobiti, potrdilo, da ste na razpisano kadrovsko štipendijo kandidirali ter izjavo, da kadrovske štipendije ne prejemate;
-	notrdilo o številu družinskih
članov (potrjeno od krajevne skupnosti);
— potrdilo o višini preživnine, oz. če se ta ne izplačuje, ustrezno potrdilo socialnega skrbstva.
Prijave sprejemajo na enotah Skupnosti za zaposlovanje v občinah Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, za občino Velenje pa služba za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje, Šaleška 19, najkasneje do 15. 8. 1977. Prijav, prispelih po tem roku, ne bomo upoštevali.
Objavljamo listo prednostnih poklicev:
Kmetijci: kmetovalec, kme-tovalka-gospodinja, poljedelec, poljedelec-živinorejec, poljede-lec-traktorist, živinorejec, pe-rutninar, sadjar, sadjar-vinogra-dnik-vinar, vrtnar-povrtninar, parkovni vrtnar, cvetličar, živinorejski tehnik.
Rudarji in geologi: rudarski strojnik, rudarski delavec, površinski kopač, rudarski tehnik, rudarski inženir, dipl. inženir rudarstva.
Metalurgi: talilec v črni metalurgiji,* talilec v barvasti metalurgiji, talilec v metalurških pečeh, pražilec rude, floter, kalu-par-livar, valjavec, izvlačevalec žice, tegalec, stiskalec, površin-. ski obdelovalec železa, livarski modelar, zidar industrijskih peči, metalurški tehnik, metalurški inženir, dipl. inženir metalurgije.
Kovinarji:	Ključavničar,
stavbni ključavničar, orodjar, varilec, kovač, strugar, rezkalec, skoblar, vrtalec, ostrilec, kali-lec, brusilec, galvanizer, klepar, industrijski klepar, stavbni klepar.
Monterji in inštaiateiji: monter ogrevalnih naprav, monter klimatizacijskih naprav, monter hladilnih naprav, vodovodni inštalater, konstrukcijski ključavničar, monter TT linij.
Mehaniki in strojniki: Strojni ključavničar, rudarski mehanik, gradbeni strojnik, varilski tehnik, strojni inženir, strojni inže-nir-tehnolog, strojni inženir varilstva, strojni inženir konstuk-tor, strojni inženir energetik, dipl. strojni inženir, dipl. strojni inženir tehnolog, dipl. strojni inž. konstrukter, dipl. strojni inž. za proizvodnjo, dipl. strojni inž ?a mehanizacijo, dipl. strojni inženir energetik.
Električarji:	elektroinštala-
ter, elektromonter, elektromon-ter vis. omrežij, električar, obratovni električar, rudarski električar, stikalničar, elektrotehnik za jaki tok, inž- elektrotehnike. inž i elektrotehnike-
usnjene konfekcije
Tekstilci: konfekcionar, konfekcijski tehnik, tekstilno-ke-mijski tehnik
Predelovalci hrane: mlekar, mesar, pek
Komunalni in sorodni poklici: komunalni inženir
Železničarji in sorodni: prometnik
Posredniki komunikacij: mehanik TT naprav, TT monter Gostinci in sorodni: kuhar, natakar, gostinski tehnik
Pedagogi: učitelj glasbe, razredni učitelj, predmetni uč. ma tematike-fizike, predm. uč glasbe, predm. uč. likovne vzgo je, predm. uč. strokovnih pred metov, predm. uč. tehnične vzgoje-kemije, predm. uč. tehnične vzgoje-fizike, predm. uč praktičnega pouka, predm. uč gospodinjstva, predm. uč. teles ne vzgoje, vzgojitelj v domovih profesor slovenščine, prof. ke mije, prof. fizike, prof. mate matike, prof. strojništva, prof elektrotehnike, prof. mehan tehnologije, prof. telesne vzgo je, defektolog, pedagoška gim nazija
Poklici zdravstvenih delavcev: zdravnik, zobotehnik Ostalo: tapetnik
energetik, inž. elektrostrojništ-va, inž. elektrotehnik-elektro-nik, dipl. inž elektrotehnike, dipl. inž /elektrotehnik-energe-tik, dipl. inž plektrostrojnik, dipl. inž elektrotehnik-elektro-nik.
Gradbeniki: zidar, teracer, štukater, tesar, železokrivilec, kamnoseški delavec, fasader, izolater, tlakovalec, strojnik gradbene mehanizacije, gradbeni miner, gradbeni tehnik za visoke gradnje, gradb. tehnik za nizke gradnje, gradbeni tehnik, hidrotehnik, gradbeni inženir, dipl. inž. za nizke gradnje, dipl. inž. za visoke gradnje, dipl. inž. za hidrogradnje.
Pleskarji: soboslikar, pleskar Keramiki: keramik, pečar Steklarji: strojni steklar Lesarji: mizar, pohištveni mizar, stavbni mizar, strojni mizar, modelni mizar, kolar, sodar, sušilec lesa, inženir lesarstva, dipl. inž. lesarstva Papirničarji: izdelovalec papirja, kartonažer, papirniški tehnik, dipl. inž papirništva Grafiki: ročni stavec, strojni stavec, knjigovez Predelovalci kož in usnja: usnjar, izdelovalec usnjene galanterije, čevljar, tapetnik, usnjarski tehnik, izdelovalec
DEŽURNI 2IVINOZDRAVNIKI
31. 7. dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001 7. 8. dr. vet LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025 14. 8. mag. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044
Tl C	BCSMIVT™ Mn-Urio tol STn.Q7S
Strelci ob jubilejih
Slavju ob letošnjih obletnicah zgodovinsko pomembnih dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti so se tvorno pridružili tudi strelci po vsej občini. Tako niso bili izjema tudi v Šmartnem ob Dreti, kjer je osnovna strelska organizacija ob dnevu borca po enoletnem delu otvorila novo strelišče. Dogodek ni bil le praznik strelcev, temveč vseh krajanov, ki so s skupnimi močmi zgradili objekt. Za pomoč pri gradnji in za dobro vodenje organizacije so prejeli pohvale številni prizadevni delavci, občinska strelska zveza pa je strelcem iz Šmartnega podelila „Jubilejno plaketo SZS“. Za svojo prizadevnost sta poleg tega Ferdo Remic in Avgust Purnat prejela srebrni plaketi SZS, Drago Vajs in Branko Poznič pa bronasti.
V programu ob otvoritvi so sodelovali učenci domače osnovne šole in pevci, slavnostni govor je prebral predsednik OSO Ferdo Remic, vse udeležence pa je v imenu občinske strelske zveze pozdravil njen podpredsednik Janez Žagar.
Kraj je s streliščem veliko pridobil. Na njem se bodo zbirali mladi in stari in z vadbo streljanja krepili tisti del telesne kulture, ki je neločljivo povezan z obrambno vzgojo in s tem s pripravami na morebitni splošni -linHski iinör.
Po slovesnosti so se strelci pomerili na občinskem tekmovanju v streljanju z vojaško puško. Najboljša je bila ekipa domače strelske organizacije, ki je tako prejela pokal OSZ Mozirje v trajno last, najboljši posameznik pa je bil prav tako domačin Alojz Skok. Priznanja za dosežene rezultate je tekmovalcem podelil predsednik OSZ Viktor Lukše.
E2SS3 NOVICE
„Savinjske novice“ izhajajo mesečno - Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje -Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik - Uredništvo in uprava: Mozirje 175j telefon 063-830-017 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št. 5076-637-56 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu - Grafična priprava CZP „Dolenjski list“ Novo mesto - Tisk: tiskarna Ljudske pravice Ljubljana - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421. 1 /72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.