Številka 19 (481)
Velenje, 18. maja 1979
Cena 4 din
VU ISSN 0350-5561
losledno uresničevanje sprejetih nalog
•ejšnji petek so se v Dobrni na enodnevnem delovnem razgovoru zbrali sekretarji osnovnih organizacij ZK velenjske !>čine — Zelo kritična razprava o nekaterih perečih problemih je rodila vrsto obvezujočih sklepov — Takoj opraviti s
slabostmi
V petek so se v Dobrni na lodnevnem delovnem razgo-zbrali sekretarji osnovnih cij zveze komunistov e doline. Temeljni namen ,aija je bil dogovor o naj-lembnejših nalogah zveze omunistov občine Velenje na ekaterih področjih, ki so v sm času še posebej aktualna. V sm pogledu je seminar v celoti spel, stališča in sklepe, ki so h udeleženci sprejeli, pa bodo lorali v vseh sredinah upošte-tti in z njihovo dosledno resničitvijo zagotoviti boljše elo, ustreznejšo organiziranost k večjo akcijsko učinkovitost. Odlaga vsem konkretnim nalo-»m, ki so si jih komunisti slenjske občine v petek zadali, > sklepi in stališča 4. seje Bitralnega komiteja zveze kolonistov Slovenije in 9. seje bčinske konference ZK Vele-je in obenem tudi stališča 25. k nekaterih prejšnjih sej pred-sdstva centralnega komiteja K Slovenije.
Sekretar komiteja občinske onference Janez Miklavčič je v vodnih besedah poudaril, da inašnji odnosi ter razmere v retu in doma terjajo resnično vorno delo komunistov, odni položaj se zaostru-doma se otepamo s težavami spodarstvu, pa tudi na poli-področju nas čaka še ica nalog. Sedanji ukrepi so lenjeni stabilizaciji vseh raz-in tudi seminar naj bo tako
usmerjen, da bo v čimvečji meri pripomogel k temu. S težavami se brez dvoma otepa tudi gospodarstvo velenjske občine in njegova najpomembnejša dela še posebej - Rudarsko-elek-troenergetski kombinat, ki ga pestijo že dalj časa znani problemi in Gorenje, ki se spopada
z ogromnimi cenovnimi neskladji in na podlagi tega s slabimi poslovnimi rezultati v začetku letošnjega leta.
Ob takšnem stanju so naloge vseh, še posebej seveda članov zveze komunistov, zelo zahtevne in bodo terjale veliko delovne zagnanosti. Lotiti se bo tre-
S seminarja na Dobrni
Antun Augustinčič
Po vsej domovini je zadnji četrtek boleče odjeknila vest, da je po hudi bolezni v 79. letu starosti umri mojster — kipar, član sveta federacije, član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter dolgoletni profesor zagrebške univerze, Antun Augustinčič.
Prenehalo je biti plemenito srce človeka, revolucionarja, največjega sodobnega jugoslovanskega kiparja in enega naših največjih umetnikov, ki je s svpjim neprecenljivim življenjskim opusom zapisal v eno najsvetlejših poglavij svetovnega kiparstva.
Občani Šaleške doline smo neizmerno ponosni, da stvaritve njegovih rok krasijo tudi naiše mlado mesto, zato je naša žalost ob umetnikovi smrti še toliko večja.
Antun Augustinčič je izdelal spomenik maršala Tita v središču Velenja, ki sodi poleg spomenika kmečkim 'Uporom, spomenika miru ob 4pšdači Združenih narodov v •New Yorku in portretov številnih naših revolucionarjev <ined njegova največja in najpomembnejša dela. 3. julija
letos pa bomo na Graški gori, ob velikem srečanju borcev in mladine iz vse Jugoslavije, odkrili eno njegovih zadnjih monumentalriih del, poimenovano Nošenje ranjencev.
Pokojni Antun Augustinčič se je rodil leta 1900 v Klanjcu. Že kot deček je zaslovel kot izredno nadarjen risar in oblikovalec in z osemnajstimi leti je že študiral kiparstvo, med drugim tudi pri velikem umetniku Ivanu Meštroviču. Študij je nadaljeval v Parizu, kjer je pridobil značilne in neprecenljive tehnične in oblikovalske veščine. Po vrnitvi v domovino se je začel uveljavljati predvsem kot spomeniški plastik.
Antun Augustinčič se je leta 1940 seznanil s tovarišem Titom, tri leta pozneje pa je odšel na osvobojeno ozemlje, kjer je sodeloval v številnih političnih in kulturnih akcijah. Na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu je bil izvoljen za njegovega podpredsednika. Med vojno je ustvaril veliko umetnin s partizansko tematiko.
Navduševal je s svojimi stvaritvami ljubitelje kiparstva doma in po svetu s številnimi priznanimi in ob-čudovanimi spomeniškimi plastikami, ki so rezultat več kot polstoletnega kiparskega opusa.
Pogrebnih svečanosti v Klanjcu za pokojnim Antu-nom Augustinčičem zadnji ponedeljek, 14. maja, se je udeležila tudi delegacija občine Velenje.
Ob koncu tedna pričakujemo spremembo vremena, pooblačilo se bo, občasno bodo tudi padavine.
ba urejanja razmer na področju razporejanja dohodka, delitve osebnih dohodkov in drugod, predvsem pa bo treba veliko več pozornosti nameniti nadaljnjemu izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev. Od njih namreč terjamo odločanje o vseh zadevah, pri tem pa pogosto ugotavljamo, da ne obvladajo vseh elementov reprodukcijske celote. Seveda je tudi omenjeno področje pomembna sestavina samoupravljanja in pri uresničevanju teh nalog se bodo morali poleg osnovnih organizacij zveze komunistov krepko potruditi tudi sindikati in ostali dejavniki.
Neizpodbitno dejstvo je, da je raven našega samoupravnega sistema na zelo visoki ravni, da (nadaljevanje na 2. strani)
Dobrodošli krvodajalci
Danes bo prispelo v Velenje okrog 50 krvodajalcev iz pobratene občine Split — Jutri bodo skupaj z velenjskimi krvodajalci darovali kri
Organizaciji Rdečega križa Velenje in Splita že nekaj let zelo tesno sodelujeta.
Najgloblejši izraz pa je to medsebojno sodelovanje dobilo 4. junija pred dvema letoma, ko so predstavniki obeh organizacij podpisali listino o pobratenju ter tako sledili zgledu občinskih skupščin. Od tega trenutka dalje se je sodelovanje med Rdečim križem Velenja ter Splita še stopnjevalo, aprila lani pa je blizu 60 velenjskih krvodajalcev obiskalo Split in v tem mestu darovalo kri.
Predstavniki Rdečega križa Split, ki so svoje prijatelje
iz Velenja tedaj seveda nadvse gostoljubno sprejeli, so obljubili, da jim bodo ta solidarnostni obisk vrnili
Tako pride danes v Velenje 50 krvodajalcev Splita, ki bodo v našem mestu darovali kri Gostje iz pobratenega mesta si bodo med današnjim dnem ogledali Tovarno gospodinjske opreme Gorenje, jutri dopoldne pa bodo skupaj s krvodajalci naše občine darovali kri Popoldne jih bodo gostitelji popeljali na Pohorje, zvečer pa bo v prostorih velenjske Name to-variško srečanje.
S. V.
J
Prizadevanja za ureditev finančnih razmer v občinski zdravstveni skupnosti
Problematika občinske zdravstvene skupnosti Velenje na seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje — Potrebe čimprej uskladiti z možnostmi — Imenovani člani svetov koordinacijskih odborov in nekaterih drugih organov O K SZDL Velenje

Pomoč Črni gori
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje je na zadnji seji obravnavalo tudi potek akcije pomoči prebivalcem Črnogorskega primorja, ki jih je pred nedavnim prizadejal potres Člani so na seji poudarili, da kljub temu, da se življenje in delo na prizadetem območju počasi urejuje, je še naprej potrebna solidarnostna akcija vseh delovnih ljudi in občanov.
Za usklajevanje akcije je bil tudi v naši občini ustanovljen poseben koordinacijski odbor, doslej pa smo iz naše občine prispevali za ogroženo območje iz prispevkov posameznikov in skupnosti nad 300.000 dinarjev. Skoraj v vseh organizacijah združenega dela so se zaposleni medtem tudi že odločili, da po potresu prizadetemu prebivalstvu Črne gore namenijo enodnevni zaslužek.
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje je na zadnji seji še posebej obravnavalo in podprlo predlog republiškega sveta, da se v vsaki organizaciji združenega dela odrečejo enodnevnemu osebnemu dohodku in solidarnostno prispevajo po potresu prizadetemu območju. Člani predsedstva so tudi menili, da lahko ta sredstva povsod, kjer je to možno in potrebno ustvarijo z organiziranjem dodatnega delovnega dne, obenem pa predlagajo naj vsi zaposleni v občini, ki imajo letos poprečno mesečni osebni dohodek najmanj 8.000 dinaijev, prispevajo dvodnevni zaslužek.
To obliko solidarnostne pomoči naj bi po predlogu predsedstva uresničili že v mesecu maju oziroma v naslednjih mesecih.
V.
Osrednja točka dnevnega reda 1. razširjene seje predsedstva občinske konference SZDL Velenje, bila je v torek, 15. maja, je bila problematika občinske zdravstvene skupnosti Velenje. Članom predsedstva je bila na seji predložena analiza vzrokov za nekrite odhodke občinske zdravstvene skupnosti Velenje (24.161.000 din) ter predlogi za zagotovitev sredstev za kritje nekritih odhodkov za preteklo leto in za zagotovitev sredstev za izvedbo programov zdravstvenega varstva in zavarovanja občinske zdravstvene skupnosti Velenje v tem letu. Predstavniki občinske zdravstvene skupnosti, ki so se seje udeležili, so v razpravi podrobneje razčlenili vzroke, ki so vplivali na izgubo občinske
zdravstvene skupnosti v preteklem letu. Temu je kriv, kot so povedali, avtomatizem pri planiranju potrebnih sredstev (posebnosti Velenja glede hitre rasti števila zaposlenih in koristni-kov zdravstvenega varstva niso bile upoštevane), ekstenzivno zaposlovanje, nerazumljiv porast števila izostankov z dela zaradi bolezni in nesreč, porast cen zdravstvenih uslug znatno nad predvidevanji, večji obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja (v primerjavi z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi) in, ne nazadnje, tudi prispevki za investicije v bolnišnicah, kjer se zdravijo velenjski zavarovanci.
Občinska zdravstvena skupnost Velenje je že sprejela sklep o uvedbi sanacijskega postopka,
Vrtci so se podražili
V ponedeljek je bila seja vseh treh zborov skupščine občine Velenje — Med drugim so delegati zaradi zvišanja stroškov in uskladitve osebnih dohodkov potrdili nove cene za VVZ
V ponedeljek je bila skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Na seji, ki jo je vodil predsednik skupščine Franjo Korun, so med drugim obravnavali poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ, izvedli nadomestne volitve predsednika in člana predsedstva SR Slovenije, izvolili dva nova člana izvršnega sveta skupščine občine Velenje ter potrdili imenovanje individualnih poslovodnih organov vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje, vzgojno varstvenega zavoda Velenje in tozda osnovna šola Gustav Šilih Velenje ter Biba Roeck Šoštanj.
Največje pozornosti je bila deležna osrednja točka dnevnega reda, obravnava ocene o izvajanju Zakona o združenem delu v občini Velenje. Delegati so potrdili oceno in pregled doseženih rezultatov pri uresničevanju Zakona o združenem delu, osvojen pa je bil tudi predlog stališč usmeritev in nalog za nadaljnjo aktivnost pri uresničevanju Zakona o združenem delu, ki so ga dopolnili z nekaterimi predlogi, na katere je opozorila razprava. Delegatom so bila posredovana tudi poročila o delu in problematiki pravosodnih organov v Velenju in Celju.
Sejo sta nadaljevala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Med pomembnejšimi točkami pa naj omenimo le razpravo o soglasju
k ekonomski ceni za predšolske otroke in dojenčke v vzgojno varstvenih zavodih ter otroke v družinskem varstvu. Predlog je bil, ob nekaterih pripombah, ki bi jih veljalo upoštevati v prihodnje, potrjen, tako da so nove ekonomske cene v vzgojno varstvenih zavodih in za otroke v družinskem varstvu približno za 17 odstotkov višje od prejšnjih. Tako znaša ekonomska cena za predšolske otroke v VVZ 1.760 dinarjev, za dojenčke v VVZ in otroke v družinskem varstvu pa 2.500 din. Skupnost otroškega varstva prispeva k ekonomski ceni za predšolskega otroka v VVZ najmanj 480 din, za dojenčke v VVZ in otroke v družinskem varstvu pa najmanj 1.000 din. Ta sklep velja od 15. 5. 1979. dalje.
B.Z.
Konferenca članov ZRVS
Danes popoldne ob 17.00 bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij občine Velenje občinska konferenca ZRVS Velenje. Na njej bodo ocenili delo v preteklem letu ter sprejeli delovni in finančni program za letos.
Ob koncu bodo podelili posameznikom tudi plakete, priznanja in knjižne nagrade.
v pripravi pa je sanacijski program.	Prvi koraki v prizadevanjih za ureditev razmer so že storjeni. Med drugim je bilo sprejeto tudi stališče, da se pri sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela dosledno vztraja, da temeljijo ti sporazumi na razpoložljivih sredstvih, predvidenih za letos. Kot že nekajkrat doslej je bilo na torkovi seji predsedstva OK SZDL Velenje ugotovljeno, da je treba celovito prikazati stanje v občinski zdravstveni skupnosti Velenje, v tej zvezi pa tudi nakazati perspektive razvoja zdravstva v Šaleški dolini.
Ukrepi, ki bodo sprejeti za sanacijo stanja občinske zdravstvene skupnosti Velenje pa, po mnenju članov predsedstva OK SZDL Velenje, ne bi smeli vplivati na zdravje delavcev. Sicer pa morajo v prizadevanjih, da se uskladijo potrebe z možnostmi, sodelovati tudi zdravstvene ustanove, zlasti še zategadelj, ker je mogoče ugotavljati, da so stroški zdravljenja na zavarovanca najvišji v regiji in med najvišjimi v Sloveniji. Potrebno bo znova pregledati in na novo oceniti program zdravstvenega varstva za letošnje leto. Nasploh pa bo treba delovnim ljudem povedati, koliko zdravstveno varstvo, kakršnega si želimo, stane in kako zagotoviti potreben denar.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je imenovalo posebno komisijo, ki bo pripravila predloge za podrobnejši načrt za reševanje problemov, s katerim se v zadnjem času sooča občinska zdravstvena skupnost Velenje, istočasno pa ocenila vse vidike mogočega razvoja Topolšice, tako bolnišnice kot zdravilišča.
V nadaljevanju seje je predsedstvo OK SZDL Velenje imenovalo člane svetov za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi ter za vprašanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk, koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja ter za SLO in družbeno samozaščito in pa člane volilne komisije ter žirije za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda. M. L.

2i\5
Številka 19 (481)- 18. maja 1971
Dosledno uresničevanje sprejetih nalog
(nadaljevanje s 1. strani)
pa se pri njegovem uveljavljanju v vsakodnevnem življenju pojavljajo še številne pomanjkljivosti. Ponekod se med drugim še vedno srečujemo z ostanki starih odnosov, ki jih bomo morali nujno odpraviti. Vsaka osnovna organizacija zveze komunistov bo morala zato temeljito pregledati in oceniti razmere v svoji lastni sredini in na podlagi tega odločno ukrepati. Zaostriti bo treba odgovornost vseh vodilnih delavcev in komunistov še posebej ter tako zagotoviti večjo učinkovitost samoupravnega sistema v celoti. Janez Miklavčič je poudaril, da recimo popolno nesprejemanje kritike ne sodi v vrste zveze komunistov, na drugi strani pa bo prav tako treba opraviti z neobjektivnimi in zlonamernimi kritikami. Vloge in ugleda zveze komunistov ne krepijo tudi nesoglasja med posameznimi komunisti, ki s takšnim ravnanjem prav gotovo ne krepijo učinkovitosti svoje organizacije in bo zato treba njene vrste temeljito prečistiti. Samo tako bomo namreč krepili vlogo in ugled zveze komunistov.
Na seminarju so se sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov velenjske občine odkrito in zelo kritično pogovorili o mnogih perečih problemih s katerimi se danes srečujejo pri svojem delu. Takšen način dela je zato moral roditi številne konkretne naloge, ki jih bodo morali v vseh sredinah in na ravni občine uresničiti takoj.
Sekretarji osnovnih organizacij in ostali udeleženci seminarja so se med drugim seznanili s pomembnimi nalogami, ki izhajajo iz stališč in sklepov 4. seje centralnega komiteja ZKS in z nalogami, ki so jih na podlagi teh sprejeli komunisti velenjske občine na 9. seji občinske konference. Pri tem so ugotovili, da so najprej na 5. in kasneje na 8. seji občinske konference podrobno opredelili prav vse naloge na vseh najpomembnejših področjih. Te naloge in temeljita ocena razmer pred tem so bile osnova za izoblikovanje sklepov na zadnji seji. Tako morajo v vseh osnovnih organizacijah podrobno obravnavati rezultate gospodarjenja v prvem četrtletju. Ob morebitnih razkorakih med načrtovanimi in doseženimi rezultati morajo takoj poiskati vzroke in ustrezno ukrepati. Preveriti je treba pripravo srednjeročnih načrtov in investicijske programe, stalna naloga povsod pa mora biti tudi dograjevanje samoupravne organiziranosti. Zagotoviti bo treba tudi boljše delo strokovnih služb in tako vsebinsko poglobiti delovanje delegatskega sistema.
V nadaljevanju seminarja so se sekretarji osnovnih organizacij zvezckomunistov seznanili z
aktualnimi idejno-političnimi vprašanji kulture in kulturne politike ter sprejeli vrsto nalog. Tudi v velenjski občini bodo morali tako zastaviti akcije in poiskati takšne idejne rešitve, ki bodo preprečevale kakršnakoli izkrivljanja, obenem pa z njimi zagotoviti nenehno kakovostno rast. Posebno pozornost bo treba posvetiti samoupravnim odnosom v Kinu Velenje, v Kulturnem centru in v Informativnem centru še posebej. Dogovoriti se bo treba tudi o obsegu in vsebini Našega časa in o programski usmeritvi Radia Velenje. Ob teh in številnih drugih nalogah bi bilo treba ustanoviti svet za kulturo pri občinski konferenci SZDL.
Naslednja tema je bil temeljni programski sklop socialistične vzgoje v osnovni šoli in v srednjem usmerjenem izobraževanju. Pri tem so se udeleženci med drugim dogovorili, da se morajo aktivirati vsi, ki imajo kakršnekoli naloge pri uveljavljanju sistema usmerjenega izobraževanja. Zato bi bila potrebna ustanovitev družbenega sveta za vzgojo in izobraževanje, pregledati bo treba kratkoročne in srednjeročne načrte potreb po kadrih in oceniti usposobljenost kadrovskih služb. Nalog na tem področju je še obilo, nanašajo pa se na poklicno usmerjanje, izobraževanje ob delu, izobraževanje delegatov, vključevanje mladih v vojaške šole in poklice, na celodnevno šolo in na večjo vlogo delavcev pri oblikovanju izobraževalnih programov.
Posebej kritična je bila razprava o aktualnih problemih na področju zdravstva, zlasti glede nadaljnjega razvoja bolnišnice Topolšica in glede izdatnih izgub v lanskem letu. Nalog na tem področju torej zagotovo ne manjka, prav tako kot jih ne manjka na področju uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, ki danes še precej šepajo. Stanje je tukaj primer nedoslednega izvajanja dogovorjenih načrtov, obenem pa dokazuje tudi slabosti delegatskega sistema na tem področju. Odgovornost bo zato treba resnično zaostriti in pomanjkljivosti v stanovanjski izgradnji odpraviti, čeprav je res, da jih tudi drugod ne manjka.
Na koncu seminarja so se sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov velenjske občine seznanili še z novimi nalogami v krepitvi in dograjevanju sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se pogovorili o trenutnih mednarodnih političnih odnosih. Seminar, kot dogovor za boljše in bolj učinkovito delo, je v celoti uspel, svojo pravo vrednost pa bo dobil le z doslednim uresničevanjem sprejetih nalog.
JANEZ PLESNIK

Srečanje mladih

Pred petimi leti je bilo v. Velenju prvo srečanje mladih iz Vrnjačke Banje, Splita, Ormoža, Novega Travnika in Velenja. Ta krog, imenovan srečanja mest bratstva in enotnosti, v katerem mladi predstavno svojo dejavnost na kulturnem in športnem področju, pri ohranjevanju tradicij NOB ter izmenjavi brigadirjev, je bil letos zaključen v Novem Travniku.
Med drugimi pomembnimi dogovori, ki so jih sprejeli predstavniki mladih vseh petih mest, je tudi dogovor, da se ustanovi brigada Brat-
stva in enotnosti iz brigadirjev vseh petih mest, ki bo delala v tretji izmeni na mladinski delovni akciji Šaleška magistrala. ...
V želji, da ne bi osnovna naloga srečanj, širjenje bratstva in enotnosti, ostala le med temi petimi mesti, so se mladi dogovorili o vključitvi mesta Ohrid v ta splet srečanj, tako da bodo sedaj zastopane tudi vse bratske republike.
Ponovno srečanje mladih na srečanju mest bratstva in enotnosti bo prihodnje leto v Velenju.
B.Z.
Tovariš Leskošek med pogovorom v Pesju
Lahko ste ponosni!
PIONIRJI PO POTI XIV. DIVIZIJE
Član sveta federacije in častni občan velenjske občine tovariš Franc Leskošek—Luka je bil pokrovitelj vseh proslav, ki smo jih v Šaleški dolini pripravili ob letošnjem prazniku Osvobodilne fronte in 1. maju.
V prazničnih dneh je ZSS obiskal tudi krajevno skupnost Pesje, kjer so ga nadvse toplo sprejeli.
Tamkajšnji tamburaši so mu zaigrali nekaj koračnic, nato pa so mu prikazali film o dosežkih krajevne skupnosti v
zadnjih letih. Film so posneli krajani sami.
Po ogledu filma je tovariš Leskošek dejal, da je film lep dokaz dela, predvsem pa ljubezni krajanov do svojega kraja.
„Lahko ste ponosni na dosežke v zadnjih letih, vaše delo pa mora biti vzgled vsem, kako je treba delati in kaj je moč narediti, če ljudje živijo v slogi, tovarištvu in medsebojni solidarnosti," je med drugim poudaril tovariš Leskošek.
S.V.
V velenjski občini so že stekle priprave pionirjev „Po poti XIV. slovenske udarne divizije." Pohod se je začel 26. aprila v Metliki in poteka skozi hrvaške in slovenske občine. V našo občino bodo pohodniki prišli 11. junija ob 10. uri na Paškem Kozjaku. Pohod se bo končal 13. junija na Smrekov-cu.
Polčg pionirjev bodo na njem iz naše občine med drugim sodelovali tudi borci, rezervni vojaški starešine, pripadniki enot teritorialne obrambe občine kot tudi predstavniki krajevnih skupnosti, koder bodo šli pohodniki.
f
Odbor 3. bataljona 3. brigade VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI ki ima domicil v Velenju,
v letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 35-letnico ustanovitve varnostnih služb, iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, ter jim želi novih uspehov! Istočasno se odbor zahvaljuje za denarne prispevke, pomoč in sodelovanje naslednjim organizacijam združenega dela :
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ RUDNIK LIGNITA VELENJE GIP VEGRAD VELENJE
GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PAKA VELENJE NAMA - VELEBLAGOVNICA VELENJE TRGOVSKA IN PROIZVODNA OZD ERA VELENJE ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI ZAVODI VELENJE ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ „DOM" VELENJE
S prispevki so delovni kolektivi omogočili odboru uresničitev nalog pri ohranjanju tradicij NOB, zbiranju zgodovinskega gradiva, ter proslavljanju pomembnih obletnic iz naše zgodovine.
V____„
IZ INŠPEKTORJEVE BELEŽNICE
Obvezno uničevanje češmino-vega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja
1.	Žitne ije so zelo nevarne bolezni žita. Rastlinam odvzamejo hrano in povzročajo prekomerno izhlapevanje, zaradi česat se rastline predčasno posuše zrna pa so drobna, lahka, nag» bana in slabe kvalitete.
Napad žitne rje preprečimo^ če upoštevamo pri njenem razvoju pojav dvodomnosti, kar pomeni, da mora rja prebiti del svojega življenjskega kroga na žitu, drugi del pa na drugih rastlinah - vmesnih gostiteljih.
Vmesni gostitelj najnevarnejše rje - progaste žitne rje (Puccina Graminis Pers) je češmin (Bel beris Vulgaris). Na češminu spo mladi nastajajo trosi ije, ki oka žijo žito. Da se prepreči okužba morajo uporabniki zemljii mehanično ali kemično stalna uničevati češminov grm v odd» ljenosti do 200 m zračne razdalje od polj, zasajenih s pšenico, ržjo, ječmenom ali ovsom. Z uničenjem češminovih grmov prekinemo življenjski krog ije, ki tako žitom ni več nevarna.
2.	Da se prepreči oploditev žlahtnega hmelja s cvetnim pra> hom divjega oziroma podivljane-
fi hmelja, morajo uporabniki metijskih zemljišč v oddaljenosti do 10 km od nasadov žlahtnega hmelja vsako leto najpozneje do 15. junija mehanično ali kemično uničiti divji oziroma podivjani hmelj.
Pridelovalci žlahtnega hmelja morajo vse ostanke hmeljne trte> ki so nastali pri rezi ali kako drugače, kompostirati ali uničiti tako, da se z njimi hmelj ne more razmnoževati.
Z ozirom na neugodne vremenske razmere v zadnjih letih je pridelek nižji, zato naj vsi, ki uporabljajo zemljišča, izpolnjujejo zgoraj navedene obveznosti, da se pridelek žita in hmelja ne bo še bolj znižal zaradi pojavi češmina in divjega hmelja v bližini prizadetih poljedelskih kut tur.
Kmetijski inšpektor Skup
ščine občine Velenje
SEDAJ IZPITI
Rezervni vojaški starešine o čine Velenje so imeli v apri predavanja še iz preostalih te obveznega programa, v zadl polovici maja oziroma v zači ku junija pa bodo imeli izpit na katerih bodo pokaza'i, ka so se seznanili s pre snovjo. Med predavanji "i posebej poudarili, da je < izmed zelo pomembnih, njf1 rezervnih starešin njihova.vi čevanje v obrambne krajevnih skupnosti, orga združenega dela - skratka,) vsod tam, kjer živijo. Pose« pozornost pa morajo v tem 1 polagati tudi vseslovenski NIČ NAS NE SME PF NETITI.
Člani predsedstva občil konference ZRVS se zahv jejo vsem predavateljem za < ro opravljeno nalogo.
Finančni pregled o zbranem samoprispevku za marec 19]
Zap.
štev. KtAJEVNA SKUPNOST
Zapos.kmet. obrt.in upok.
Skupaj od 1.1. do 31.3.1979
marec 1979
100%
70 %
30 %
100 %
70 %
30 %
1.	V3L3NJS-LEVI B vEG
2.	VELENJE-DESNI 332G
3.	VELENJE - ŠMA3TNC
4.	ČALSK - GCUCA
5.	STARA VAS
6.	PESJS
7 . STA30 VELENJE C. KONOVO
9.	CHXOVCE
10.	PLEŠIVEC
11.	PAKA
12.	f.ENTILJ
13.	?,KALE
14.	3EVČE
15.	KAVČE- PGDK3AJ
16.	ČOČTANJ
17.	BELE VOr-E
13. SKC mC - FLORJAN
19.	ZAVCDNJA
20.	;avue
21.	CIUŽ MI2JS-G A 33"C<2 2?.. LCKCVICA
23.	TCPCLfUCA
24.	GMAUTNO OB PA XI
25.	G03EHJE
2563 3040 793 1542 380 471 543 395 65 96 200 442 406 81 281 1569 109 383 124 445 339 254 632 573 326
131.308,20 341.856,00 350.030,20 680.638,80 167.732,00 207.899,40 239.680,20 174..352 , 00 28.691,00 42.374,40 88.280,00 195.098,30 179.203,40 35.753,40 124.033,40 692.556,60 43.112,60 169.056,20 54.733,60 196.423,00 171.704,60 112.115,60 273.964,30 252.922,20 143.096,40
791.915,75 939.299,20 245.021,15 476.447,15 117.412,40 145.529,60 167.776,15
339.392,45 402.556,00 105.009,05 204.191,65 50.319,60 62.369,30 71.904,05 174..353 ,00 28.691,00 42.374,40 83.280,00 195.093,80 179.208,40 35.753,40 124.033,40 692.556,60 43.112,60 169.056,20 54.733,60 196.423,00 171.704,60 112.115,60 278.964,80 252.922,20 143.896,40
343.057,55 406.904,00 106.143,05 206.396,70 50.863,00 63.043,35 72.630,55 52.870,75 C.700,25 12.849,60 26.770,00 59.161,70 54.343,10 10.841~35 37.61i;85 210.010,65 14.589,65 51.264,55 16.597,40 59.563,25 52.067,65 33.997,90 04.593,20 76.696,05 43.635,10
240.140,30 284.832,30 74.300,15 144.477,70 35.604,10 44.130,35 50.876,40
102.917,25 122.071,20 31.842,9i 61.919,00 15.258,90 18.913,C 21.804.5-1! 52.870,1* 8.700,25 12.849,50" 26.770,00 59.161,70 54.343,ro-10. 841, 85 37.611,85 210.010,6& 14.589,65<; 51.264,35: 16.597,40" 59 . 56 3 ,25: 52.067,65!: 33 . 99 7,90" 84.593,2jir 76.696,05 43.6Jb,lfr
SKUPAJ
16102
7,107.422,00 2,033.401,40'4,224.cil,40 2,155.252,70 874.361,00 1,280.890,]
Številka 19 (481)- 18. maja 1979
i\S3
fodja tozda Gradbeni elementi Martin Marolt, tehnični vodja Tone Zlovše in mojster obrata Cilka iležmah z jubilejnim kvadratnim metrom ploščic
proizvedli trimilijonti kvadratni
meter ploščic
)0-članski kolektiv TGO Gorenje — tozda Gradbeni elementi si prizadeva za čim večjo
— Že letos proizvodnja sanitarne opreme — Vso skrb
odernizacijo proizvodnje
namenjajo tudi izvozu
V TGO Gorenje-temeljni organi-aciji združenega dela Gradbeni ele-nenti so obeležili 9. maj - dan mage s pomembnim delovnim do-ležkom. Zjutraj tega dne so izdelali ' milijonti kvadratni meter kera-ličnih ploščic. Dogodek nas je >odbudil, da smo se odpravili v vas trenje, kjer stoji tovarna in v »govoru z vodjem tozda Martinom IAROLTOM obudili najprej spo-nin na začetke ,.keramike v kraju. Prve ploščice so v tovarni proiz-sdli natanko pred štirimi leti. Takratna proizvodnja je bila razmero-aa skromna, saj so v prvem letu letovanja izdelali le okrog 350.000 kvadratnih metrov ploščic. Seveda je treba ob tem spomniti, da je v prvem letu proizvodnja posku-Nato so vsako leto proizvodnjo ičevali in pred dnevi - kot smo ili v uvodu - je po tekočem prispel tri milijonti kvadratni ineter ploščic. Temeljna organizacija Gradbeni
elementi je ena redkih tovrstnih tovarn pri nas — kot je poudaril Martin Marolt —, ki dosega načrtovani obseg proizvodnje. To jim uspeva predsem zaradi modernizacije proizvodnje, ki so jo še zlasti začeli uvajati v lanskem letu. S posodabljanjem proizvodnje so zelo izboljšali delovne pogoje, obenem pa tudi kakovost narejenih izdelkov, saj ni več toliko izmečka kot prej. Letos so se odločili za uvajanje nove proizvodnje. Gradili bodo novo skladišče za homogenizacijo gin, zraven pa še nov obrat za proizvodnjo sanitarne opreme, ki bo enotno otii kovana in v enotnih barvah skupaj s ploščicami.
V tej temeljni organizaciji združenega dela so za letos načrtovali, da bodo proizvedli 900.000 kvadratnih metrov ploščic. Prepričani so, da bodo to količino presegli za približno petdeset tisoč kvadratnih me-
trov, tako da bi skupaj s proizvodnjo marmorja znašala celotna vrednost letošnje proizvodnje 158 milijonov dinarjev.
Pričakujejo, da bodo dali prve izdelke sanitarnega programa, ki bo
celoti plod lastnega razvoja in znanja, na trg že letos.
Ob obisku v tozdu Gradbeni elementi smo še zvedeli, da sedaj vse surovine za izdelovanje ploščic dobivajo doma, izjema so le ognjevarrri materiali, ki pa predstavljajo zelo majhen delež celotne vrednosti. Pa tudi za novi sanitarni program bodo v glavnem ves material pridobivali doma.
Svoje izdelke ne prodajajo le na domačem trgu, ampak jih tudi izvažajo, in to v glavnem v vzhodnoevropske države, predvsem na Madžarska Tako so polovico meseca aprila delali samo za izvoz, sicer pa si prizadevajo, da bi poslej izvozili približno 30 odstotkov celotne proizvodnje.
0?.
Avtomat za nalaganje surovih ploščic
te pogovoru v Topolšici so menili, da je potrebno čimprej izdelati celovit razvojni o\ koncept Topolšice na podlagi ovrednotenja posameznih razvojnih variant
Po sklepu seje izvršilne^ odbora skupščine občine zdravstvene skup-IIosti.in po < dogovoru komitejem za družbene dejavnosti pri izvršnem ivetu skupščine občine Velenje so minuli ponedeljek v Topolšici pri-izgrad-i. Razgo-poleg članov predsedstva skupščine občine zdravstvene skupnosti Velenje in komiteja za družbene dejavnosti udeležili tudi predstavniki skupščine in izvršnega sveta občine Velenje, družbenopolitičnih in nekaterih delovnih organizacij ter umoupravnih interesnih skupnosti. Namen tega posveta je bil opredeliti nišča in odgovore na vprašanja o
nadaljnjem razvoju Topolšice, ki se vse pogosteje pojavljajo v združenem delu. Po informaciji o dosedanjem razvoju Topolšice, perspektivah razvoja in o prenovljenih načrtih, po katerih naj bi zdravilišče v Topolšici z 206 posteljami zdravilo predvsem poškodbe iokomotornega aparata, stanja po poškodbah in ob ustreznih kadrovskih ter tehničnih okrepitvah tudi srčna in psihična obolenja, so udeleženci v razpravi podčrtali nujnost čimprejšnje celovite vsebinske opredelitve razvojne-gi koncepta Topolšice. V zvezi s tem je treba spregovoriti tudi o delitvi dela z bolnišnicama v Celju in Slovenj Gradcu, ter o povezavi vseh
Prisluhniti življenjskemu utripu
V mozirski občini se je socialistična zveza po uspešno opravljenih volitvah temeljito lotila dela — Javna razprava je pokazala precej nedorečenosti — O teh in o bodočih nalogah je tekel razgovor s predsednikom občinske konference SZDL Mozirje Jožetom
Kumrom
Tvorno delo ob letošnjih volitvah je vsekakor porodilo pre-nekatero poglobljeno razpravo o uspehih in pomanjkljivostih v delu socialistične zveze. Nedvomno je razrešilo marsikateri problem, ali je rešitev vsaj nakazalo, v vsakem primeru pa je tehtno dopolnilo delovne smernice.
Ugodni rezultati takšnih volilnih opravil se že kažejo v večini krajevnih skupnosti Gornje Savinjske doline in resnično obetajo.
O opravljenem delu in o bodočih nalogah je tekla beseda s predsednikom občinske konference SZDL Jožetom Kumrom.
,,V mozirski občini smo aktivnost ob volitvah ugodno ocenili. Res je, da smo se srečevali tudi s pomanjkljivostmi, res pa je tudi, (Ju so se v vseh krajevnih skupnostih zavzeto lotili odpravljanja slabosti in bodo napake izkoristili kot napotek za boljše bodoče delo.
Politične priprave so bile usmerjene v volitve novih krajevnih konferenc SZDL, poleg tega pa tudi v oblikovanje svetov in predvsem skupščin krajevnih skupnosti. Temeljna naloga socialistične zveze sedaj je, da aktivno sodeluje uveljavljanju samoupravnega sistema v katerem mora po delegatski poti v kar največji meri zaživeti utrip življenja vseh delovnih ljudi v posameznem kraju in v občini kot celoti Skupščine krajevnih skupnosti morajo postati resnično stičišče interesov in hotenj ter mesto za enakopravno usklajevanje vseh bistvenih potreb in zahtev ljudi, pri čemer morajo biti družbenopolitične organizacije notranja gibalna sila.
Ob temeljitem delu smo za vse odkrite slabosti našli smernice za njihovo razrešitev, vendar danes ugotavljamo, da jih prepočasi uresničujemo. Zato bo treba takoj ustvariti večjo stopnjo povezave vseh krajevnih organizacij socialistične zveze, delegacij in organov krajevnih skupnosti in s tem zagotoviti večjo učinkovitost delegatskega sistema.
Slednji brez dvoma postaja prevladujoč del našega vsakdanjika in zaradi tega moramo sprejete sklepe in smernice sprotno uveljavljati."
Ob tem zagotovo ne bo odveč nekaj besed o uveljavljanju delegatskega sistema?
„Prav gotovo. Vedno kadar kritično govorimo o našem delu
se srečujemo tudi s problemi in težavami in mnoga vprašanja se ponujajo sama po sebi. Moramo se recimo vprašati, če smo storili dovolj, da bi delegatsko razmerje zaživelo v polni meri, če delujemo resnično frontno, dovolj blizu Ijvdem in istočasno dovolj usmerjevalno. Čestokrat odgovor ne bo zadovoljiv in ob tem si moramo biti povsem na jasnem, da je za juspešno delovanje delegatskega sistema v največji meri odgovorna socialistična zveza. Nihče drug ne bo opravil naših nalog in obveznosti, te pa v razvejanem sistemu samoupravne socialistične demokracije postajajo vse večje.
Naše delo bo zagotovo izpostavljeno vse bdj kritičnemu vrednotenju in ne moremo si delati utvar, da bo vse teklo gladko, samo po sebi."
Takšne ugotovitve so nedvomno porodile vrste pomembnih nalog in smernic za boljše bodoče delo. Katere so najpomembnejše?
Jože Kumer
„Za obči isko konferenco SZDL je v te; n trenutku najpomembnejše, aa skupno z vsemi družbenopolitičnimi in samoupravnimi subjekti izoblikuje skupni program družbene akcije, ki mora temeljiti na analizi obstoječega stanja in mora zajemati vsa bistvena družbena vprašanja. Druga zelo pomembna naloga je nenehno spremljanje funkcioniranja skupščinskega in delegatskega sistema v občini, pri tem pa moramo biti še zlasti pozorni na pogoje v katerih ta sistem funkcionira, na procese usklajevanja in povezovanja mnogoštevilnih in krajevno še kako različnih interesov, na vsestransko obveščanje delovnih ljudi in občanov, na stalno evidentiranje kadrov, na načrtno usposabljanje ter
izobraževanje delegatov in na delovanje zborov občinske skupščine, izvršnega sveta in skupščin interesnih skupnosti zlasti glede na vsebino in metodo njihovega dela. Seveda to ni vse. Zelo pomembno je tudi, da bomo kot posamezniki in kot člani družbenopolitičnih, družbenih organizacij in društev delovali v socialistični zvezi tako, da bomo ob vsaki pomembni nalogi uspeli uveljaviti svoj vpliv, da bomo spodbudili široko demokratično razpravo in uveljavili usklajevanje interesov.
Za socialistično zvezo je pomembno, da bo uspela pripraviti širok mobilizacijski odnos do nalog in predvsem, da bo znala prisluhniti življenjskemu utripu in vsem vsakdanjim problemom za katere doslej, velikokrat obremenjeni z „velikimi" temami, nismo imeli časa. Razvejan sekcijski način delovanja bo moral v kar največji meri odpra-' viti forumsko delo."
Za uresničitev teh ciljev je brez dvoma potreben čvrst akcijski program. Vsi omenjeni uspehi, pomanjkljivosti in izhodišča, ki jih je izoblikovala javna razprava, so bili podlaga zanj. Katere so njegove bistvene značilnosti?
„Najprej bomo morali na vseh ravneh oživiti sekcijski način delovanja socialistične zveze, prav tako pa zbore občanov, kajti priznati moramo, da smo jih v preteklosti dokaj zanemarjali. Zato bo seveda treba uveljaviti javne razprave o vseh pomembnejših vprašanjih in jih zaključevati na problemskih konferencah. Jasno nam je, da ni in ne more biti naloge, problema in področja, ki ne bi zanimalo socialistične zveze. To seveda ne pomeni, da težimo v takšni vsestranosti, ki bi vodila v -površnost in tudi problemov si ne nameravamo izmišljati. Več kritične pozornosti bomo morali nameniti delovanju sistema usklajevanj mnenj in hotenj z učinkovitostjo delegatskega sistema in delu naših delegatov. Ena najpomembnejših nalog bo torej zagotoviti resnično frontno delovanje socialistične zveze, usklajeno z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami na ravni občine, pri tem pa bomo morali, poleg vertikalne, uveljaviti tudi horizontalno odgovornost"
JANEZ PLESNI K
iz naših m delovnih kolektivov
Neizkoriščen prosti čas otrok
Za najustreznejše možnosti
obstoječih objektov v Topolšici, skratka o Topolšici kot celoti. Tehtna in poglobljena razprava je izzvenela v sklep, da je potrebno v najkrajšem možnem času primerjalno obdelati vse možne variante razvoja Topolšice in jih opremiti s potrebnimi vsebinskimi in številčnimi podatki. Le na osnovi tega bo mogoče združenemu delu ustrezno predstaviti razvojne možnosti Topolšice, ki se ta čas kažejo v večih oblikah (bolnišnica, zdravilišče, oboje, sodelovanje s Celjem in Slovenj Gradcem itd.) in se nato kvalitetno odločiti za najustreznejši koncept, ki ga bomo skušali uresničiti.
J. K.
Ena pomembnih nalog v letošnjem mednarodnem letu otroka je tudi organiziranje raznih prostovoljnih aktivnosti za otroke med šolskimi počitnicami, da bi tako otroci prosti čas kar najbdj koristno izrabili. Ankete o tem, kako preživlja o otroci počitnice so pokazale, da so ti v veliki meri prepuščeni sami sebL Mnogo je takšnih, ki med počitnicami nikjer ne letujejo. Prav zaradi tega se iz leta v leto kažejo izredno velike potrebe po organiziranju letovat^ v obmorskih krajih. Žal Zveza prijateljev mladine v ta namen nima dovolj velikih kapacitet Tako lahko organizirano letujejo le otroci socialno in zdravstveno ogroženih družin. V želji, da bi v organizirano delo med počitnicami vključili otroke, ki bi sicer ostajali doma, sta se Zveza prijateljev mladine Velenje ter taborniški odred Pusti grad Šoštanj odločila, da bosta organizirala od 7. do 16. avgusta za šolske otroke dnevni tabor v Zavodnjah nad Šoštanjem. Tja bodo vsak dan prevažali otroke z avtobusi. Otroci bodo lahko letovali le pet dni, tako da jih bodo vključili čim več. Vsak dan jih bodo v taboru lahko sprejeli 110. Starši bodo dnevno prispevali za
hrano in delno za prevoz 35 dinarjev, petdnevno taborjenje pa bo znašalo 165 dinarjev. Vse ostale stroške taborjenja bo poravnala občinska zveza prijateljev mladine Velenje.
Podoben tabor so pred leti že organizirali in je bil zelo ugodno sprejet. Tudi interes za taborjenje v Zavodnjah je izredno velik, saj se je evidenčno vpisalo že 953 otrok. Žal pa vseh ne bodo mogli sprejeti.
Veliko zanimanje za takšno obliko dejavnosti pa nedvomno priča, da je organiziranih dejavnosti za šolske otroke med počitnicami mnogo premalo. In pa seveda tudi, da Si se otroci radi vključevali v takšno delo. Ob tem bi se morale zamisliti vsa društva in organizacije, ki imajo v svojih programih tudi delo z otroki. Programe bi morali dopolniti z aktivnostmi med počitnicami.
V današnjem času se veliko pritožujemo nad našimi otroci Pravimo, da so pogosto nemogoči. Pa kdaj pomislimo, da smo tega krivi prav mi, ki jim prostega časa ne znamo zapolniti z raznimi aktivnostmi. Je potem čudno, da ga preživljajo na dvoriščih, ki so za igro neustrezna in
tam seveda počenjajo tudi razne neumnosti. Mi se hudujemo, prav malo pa naredimo, da bi se stanje na tem področju izboljšalo. Bomo tudi v letu otroka ostali križem rok?
MIRA TAMŠE
OPRAVIČILO
m
V 18. številki Našega časa ; se nam je v članku na tretji : strani, v katerem smo zapisa- j li intervju z novim predsed- : nikom občinske konference j SZDL Tonetom Šeligom, { zgodila neljuba napaka v na- j slovu po krivdi grafične pri- • prave v ČGP Dolenjski list • Novo mesto. Pravilen naslov • je: SPROTNO PREGLEDO s VANJE NALOG. Prizadetim j se za storjeno napako opra- j vičujemo.	:
UREDNIŠTVO ?

m
maj dan varnosti so delavci velenjske postaje milice nad vse slovesno počastili. Letos mineva 35 let kar je vrhovni komandant oboroženih sil maršal Tito ustanovil prvo varnostno enoto v Drvarju. Velenjski miličniki so v počastitev praznika organizirali več športnih srečanj, v začetku tedna varnosti pa so v prostorih Rudarskega šolskega centra Velenje odprli razstavo likovnih del delavcev v organih za notranje zadeve celotne celjske uprave javne varnosti. Na razstavi je sodelovalo deset aktivnih in upokojenih delavcev. Za zaposlene na velenjski postaji milice je v počastitev praznika pripravil tudi sprejem predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun. Ob tej priložnosti je podelil v imenu skupščine občine priznanja delavcev, ki so že petnajst let v službi organov za notranje zadeve. En delavec je ob tej priložnosti prejel tudi Zvezno plaketo varnosti, en delavec pa bronasto značko zasluge za varnost. Podelili pa so tudi bronaste, srebrne in zlate značke, za 10, 20 in 30-letno delo v teh službah.
V dneh pred in po prazniku so miličnike obiskali tudi pionirji velenjskih osnovnih šol. Miličniki so jih seznanili s svojim delom in v ta namen pripravili tudi razstavo pripomočkov, ki jih uporabljajo pri vsakodnevnem delu.
Seveda pa so miličniki v tem času temeljito pregledali tudi opravljeno delo ter si zastavili naloge, ki jih je potrebno čim prej uresničiti. Komandir Postaje milice Velenje Franc Krapše je o njih takole dejal: ,»Mnogo je bilo v zadnjem času narejenega, vendar o uspehih ne bi govorili. Raje osvetlimo probleme, ki jih je potrebno čim prej odpraviti. Ugodne rezultate smo dosegli na področju kriminalitete. Letos smo obravnavali
DELOVNA SKUPINA CKZKJ V VELENJU
V petek, pretekli teden, je bila na REK Velenje in v TGO Gorenje Velenje na obisku delovna skupina CK ZKJ. V Gorenju so se sešli na pogovore s člani aktiva 00 ZK tozda Štedilniki o družbenoekonomskem položaju delavca v združenem delu, pridobivanju dohodka, njegovem razporejanju in o delitvi čistega dohodka. O podobnih vprašanjih je tekla beseda tudi na REK.
WMmmmmmm.
manj kaznjivih dejanj kot leto poprej. Močno smo se angažirali tudi na področju javnega reda in miru, kljub temu pa se je stanje na tem področju precej poslabšalo in nas čakajo velike naloge. Stanje na področju varnosti cestnega prometa ni zadovoljivo, saj je število prometnih nesreč v porastu. Tudi število težje poškodovanih in
smrtnih žrtev se je precej povečalo, večja pa je tudi materialna škoda. Poostriti bo potrebno nadzor na naših cestah. To pa je seveda težko, saj je naš kolektiv za opravljanje vseh nalog premajhen. Dela je vsakdan več, število zaposlenih pa se ni povečalo. Zato si prizadevamo, da bi pritegnili v svoje vrste čim več mladincev in mladink."
SPREJEM OB DNEVU VARNOSTI
Ob nedavnem prazniku organov za notranje zadeve, ob njihovem 35. jubileju, je predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Čop v Gornjem gradu pripravil sprejem za vse miličnike postaje Mozirje in oddelka Ljubno ter za delavce oddelka za notranje zadeve. Sprejema so se udeležili tudi drugi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter drugi gostje. V priložnostnem nagovoru se je predsednik skupščine zahvalil delavcem milice in oddelka za notranje zadeve za njihov trud, jim čestital ob prazniku in jim zaželel še veliko uspehov, ki morajo biti uspehi nas vseh.
Na slovesnosti so miličnikom podelili priznanja in značke za 10, 20 in 30-letno delo, postaja milice Mozirje pa je ob prazniku prejela še posebno priznanje za izjemne športne dosežke.
Zavidljiva raven varnost
V minulem letu so v Gornji Savinjski dolini pospešen dograjevali sistem splošnega ljudskega odpora in dru bene samozaščite. Uspehi jih ne uspavajo in za letos so zadali še obilnejše naloge
V počastitev dneva varnosti so pripravili v prostorih Postaje milice Velenje razstavo pripomočkov, ki jih uporabljajo miličniki pri svojem delu
Izboljšati prometno varnost
Na posvetu v Celju so spregovorili o cestno prometni problematiki, ki naj bi jo omilili tudi z boljšim sodelovanjem miličnikov ter sodnikov za prekrške
Pred nedavnim so se na delovnem posvetu v Celju sešli delavci uprave javne varnosti, postaj milice ter sodniki za prekrške z območja UJV Celje in skupaj s predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve poglobljeno in kritično spregovorili o izboljšanju varnostnih razmer predvsem v cestnem prometu, kjer je stanje vse prej kot spodbudno.
Da so razmere na cestah celjske regije resnično zaskrbljujoče najbolje priča nekaj naslednjih statističnih podatkov. V prvih treh mesecih letos se je na območju UJV Celje pripetilo 184 prometnih nesreč, kar pomeni 7 več kot lani. Življenje je izgubilo 16 ljudi, med njimi največ pešcev, 227 pa je bilo huje ali lažje poškodovanih. Najpogostejši vzroki so še vedno neprimerna hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, nepravilno obnašanje pešcev, izsiljevanje prednosti in prehitevanje, med povzročitelji pa prednjačijo vozniki osebnih avtomobilov ter pešci in vozniki tovornjakov. Zlasti nespodbuden pa je podatek, da 89 % povzročiteljev predstavljajo domačini,
torej tisti, ki cestne razmere dobro poznajo in zato zavestno oziroma zaradi malomarnosti kršijo prometne predpise in povzročajo nedisciplino na cestah. Predvsem pa je veliko prometnega nereda v večjih središčih kot sta Celje in Velenje. Zaradi takega stanja se je letos povečalo število ukrepov delavcev uprave javne varnosti, ki so v prvih treh mesecih izdali 2938 predlogov in odvzeli 505 vozniških dovoljenj.
Da bi to zaskrbljujoče stanje čimprej omilili, je bil namen tudi tega posveta, ki naj bi pripomogel k boljšemu sodelovanju miličnikov in sodnikov za prekrške, le-to pa k izboljšanju varnosti na področju prometa ter javnega reda in miru. Razprava pri tem sodelovanju. Marsikje je na primer reševanje po-
sameznih primerov prepočasno, vzroki za to pa v glavnem leže v nezadostni kadrovski sestavi. Poudarili so tudi, da sodniki za prekrške marsikaj izrekajo pre-mile kazni, predvsem ko gre za hujše prekrške ali pa kršitelje, ki večkrat povzročajo nesreče oziroma nered. Ob tem pa so opozorili tudi na težave, ki jih sodnikom za prekrške povzroča dostava obvestil in pozivov za sodišče, kar seveda moti njihovo delo. Ovira za obravnavanja primerov so tudi nepopolni zapisniki in površni predlogi za ukrepanje sodnih organov. Zato so ob koncu posveta izrazili upanje, da bodo z boljšim sodelovanjem in napori vseh vendarle uspeli izboljšati varnost na naših cestah, ki zahtevajo vse preveč nesreč in žrtev.
J. Krajnc
Sedanje zaostrene razmere v svetu in današnji položaj v naši družbi od delovnih ljudi in občanov, zlasti seveda od organov za notranje zadeve, nedvomno terjajo veliko naporov na področju varnosti in zaščite. Številna dejstva potrjujejo ugotovitev, da brez dobre varnosti in zaščite ni dobrih gospodarskih rezultatov in dobrih samoupravnih odnosov. To brez dvoma velja tudi za mozirsko občino kjer so ob oceni stanja na tem področju ugotovili, da vsebina družbene samozaščite iz dneva v dan in vse globlje prodira v zavest delovnih ljudi in občanov. Skrb za varnost in zaščito vse bolj postaja stvar slehernega delavca in občana in to je v zadnjem času omogočilo številne uspehe. V Gornji Savinjski dolini so pri varovanju naše samoupravne socialistične skupnosti, pri varovanju ljudi in premoženja, dosegli zavidljive rezultate.
Kriminaliteta upada, kar je zlasti razveseljivo v gospodarstvu, kršitve javnega reda in miru niso več problem, prav tako ne kršitve v cestnem prometu, na področju varovanja temeljev samoupravne družbene ureditve pa kaznivih dejanj sploh ni bilo. Resnično zaskrbljujoč je bil v lanskem letu le porast prometnih nesreč s smrtnim izidom. Posledice prometnih nesreč so bile zares prehude, saj so v mozirski občini z desetimi smrtnimi žrtvami izenačili tragični rekord iz leta 1976. Teže in lažje se je v lanskem letu poškodovalo manj udeležencev v prometu kot leto pred tem. Žal letos ne kaže na bolje. Že v prvih treh mesecih so namreč zabeležili tri smrtne žrtve v prometu. Potrebni bodo torej vsestranski napori, če v Gornji Savinjski dolini želijo preprečiti ponovitev tragične bere iz lanskega leta. Ob tem velja omeniti, da varnostna situacija v nobenem drugem pokazatelju ne kaže porasta.
Dosedanje delo v mozirski občini torej potrjuje dejstvo, da
postaja družbena samozašč vse močnejši dejavnik dn benega razvoja, izraz hotenj življenjskih interesov za zavai vanje vsega kar smo v revolut in razvoju pridobili. Sisti družbene samozaščite so li zavzeto uresničevali skozi \ leto. Zlasti pospešeno so urejanja aktov lotili povsod k so bili v zaostanku. Do koti minulega leta so zahtevno de opravili v vseh sredinah, osnovne šole so zaradi reorgai zacije z urejanjem aktov kon< le letos pomladi.
Praktično usposabljanje lovnih ljudi in občanov opravljanje nalog na področj narodne zaščite je bilo v pretd lem letu v mozirski občini posebej obsežno. Tudi tukaj i prvi del z zamudo izved osnovne šole, poleg njih pa Komunalno podjetje Mozirji Na ta način so usposobili neki manj kot 1000 pripadnikov, ki je seveda še vse premalo in bodo zato letos še najmanj liko.
Kjub ugotovitvi, da je dni bena samozaščita v Gornji vinjski dolini dobro zaživela, z doseženimi rezultati niso dovoljni in se bodo dela lotili podvojenimi močmi. Na področje so veliko dela in na; rov vložile družbenopolitii organizacije na čelu z zve komunistov, izkazali so se bori za ljudsko obrambo družbeno samozaščito v kra nih skupnostih in temelji organizacijah združenega d« pa tudi številni delovni ljudje občani, ki so pokazali zadoi ljivo raven zavesti in varnost kulture.
Pri vsem tem je seveda pomembna vloga sveta za lji sko obrambo, varnost in dri beno samozaščito, kije vsesl zi tehtno spremljal delo na t področju in ga usmerjal. Čla sveta so na svoji zadrgi ocenili opravljeno delo in sp jeli vrsto sklepov, ki naj prij morejo k še ve^im dosežki
Pereča prometna problematika
Zima je uničila tudi cestne obeležbe in mnogi prehodi za pešce so bili že čisto zabrisani. Ker pa je tik pred nami poletna turistična sezona tudi ceste in ulice v Velenju te dni dobivajo nove obeležbe.
Pred nedavnim je bila druga problemska konferenca o varnosti v cestnem premetu v občini Velenje, ki jo je sklical svet za preventivo vzgojo v cestnem prometu. Udeležba na posvetuje bila dokaj skopa, kar kaže na podcenjujoč odnos posameznikov do te, še kako pereče problematike.
Na posvetu je najprej predstavnik UJV Celje spregovoril o prometni varnosti v regiji. V lanskem letu je bilo na območju, ki obsega 3.300 kilometrov kategoriziranih cest 1307 prometnih nesreč. 135 nesreč se je končalo s smrtnim izidom, življenje pa je izgubilo 147 oseb. V vseh nesrečah je bilo poškodovano 1514 ljudi. Najbolj problematičen je bil odsek Celje - Vransko, ki nima ustreznih površin za pešce, traktorje, kolesaije in vprežni promet. Na našem območju so bila velik problem nivojska križanja ceste in železnice, ki niso zavarovana. To velja predvsem za cesto Šoštanj -Gorenje. Lani je bilo med smrtnimi žrtvami največ pešcev, na drugem mestu so vozniki osebnih avtomobilov, na tretjem pa kolesarji. Materialna škoda, ki je nastala v prometnih nesrečah na področju celjske regije je dosegla okoli 50 milijonov din.
Vzroki za prometne nesreče so bili najpogosteje neprimerna hitrost, vožnja pod učinkom alkohola in izsiljevanje prednosti. Več kot polovico nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov. Najbolj problematični pa so bili petek, sobota in nedelja med 13. in 21. uro:
Zaradi vinjenosti, prehitevanja in nespoštovanja svetlobnih signalov je bik) odvzeto 3095 vozniških dovoljenj, zaradi tehničnih hib pa 1630.
O problematiki v občini Velenje pa je na posvetu govoril komandir postaje milice Velenje Franc Krapše,
ki je omenil, da tudi v naši občini beležimo stalen porast števila motornih vozil. Konec lanskega leta jih je bilo že 11.707. Poleg tega pa še precejšnje število koles z motoijem. Poseben problem je bil v lanskem letu cestno železniški prehod v Skornem, kjer so bile tri hujše prometne nesreče, ki so terjale dve smrtni žrtvi in 17 telesnih poškodb. Problematični pa sta bili tudi Šaleška in Partizanska cesta. V lanskem letu so velenjski miličniki obravnavali 126 prometnih nesreč v katerih je bilo 99 oseb lažje telesno poškodovanih, 65 težje, 14 oseb pa je izgubilo življenje. Med vzroki je na prvem mestu leprimerna hitrost, nato izsiljevanj? prednosti, nepravilna stran vožnje in vinjenost. Delavci postaje milice Velenje so podali 671 predlogov zoper 666 kršiteljev zaradi 842 prekrškev. Izrečenih je bilo 2190 opozoril in 1607 mandatnih kazni.
In kakšno je bilo letošnje prvo tromesečje v primerjavi z lanskim? Število prometnih nesreč, ki so jih miličniki obravnavali, je poraslo iz 18 na 37. Od tega je bila letos ena nesreča smrtna (lani nobena), 33 jih je bilo s telesno poškodbo, 4 pa z materialno škodo. Letos sva v prometni nesreči izgubili življenje že dve osebi, število poškodovanih pa se je dvignilo iz 22 na 54.
Delavci postaje milice Velenje si prizadevajo, da bi število prometnih nesreč kar najbolj zmanjšali, saj je skrb za nadzor in urejanje prometa na javnih cestah njihova primarna naloga. Z načrtnim delom so in bodo skušali nadzor čim bolj približati prometnih udeležencem, zlasti na tistih prometnejših cestah, kjer je prometna propustnost in varnost zaradi gostote prometa in drugih razlogov vprašljiva.
V letošnjem tromesečju so velenj-
ski miličniki podali 246 mandati kazni odvzeli 13 vozniških dol Ijenj, 11 prometnih dovoljenj, op vili dve radarski kontroli, opozoi 316 občanov ter opravili še mno druge ukrepe.
Pri vsem tem, pa je poud; Franc Krapše, ugotavljajo, da * razreševanje prometne problemati vse premalo aktivno vključujejot ostali dejavniki na terenu. Deloi organizacije, ki so dolžne izvaj notranjo kontrolo, družbeni in i štveni organi in drugi odgovoi organi, ki bi morali po zakonih ii sistemu uresničevanja družbi samozaščite skrbeti za preventh in vzgojno dejavnost.
Na konferenci so udeleže opozorili na problematično sta prometne varnosti v občini, saj je kopica nerešenih vprašanj, ki bi morali bolj ažurno reševati in tem bolj upoštevati predloge in i krajevnih skupnosti.
Število prometnih nesreč vse večje
mika 19 (481) - 18. maja 1979
ra 5
»■! fffffff
a obisku v tovarni Gorenje - Korting
Člani velenjskega turistične-društva so konec preteklega Ina obiskali zahodnonemško sto Grassau, kjer je Tovarna fenja Koerting. Po prihodu v IASSAU so jih nadvse gosto-bno sprejeli predstavniki tone ter jih popeljali skozi »izvodne obrate. Med ogle-m tovarne so jih med drugim
seznanili tudi z nadaljnjimi proizvodnimi načrti te tovarne, v kateri je zaposlenih nekaj nad 1300 delavcev od tega 250 Jugoslovanov.
Popoldne so se člani velenjskega turističnega društva v enem največjih zimsko letnih letovišč na Bavarskem v mestu Reit im VVinkl sešli na vljud-
nostne pogovore s predstavniki turizma mesta Grassau. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki vodstva tovarne Koerting.
Med srečanjem so izmenjali izkušnje o delu na področju turizma, izražena pa je bila tudi obojestranska želja, da bi kar največ skupin izmenjalo medsebojne obiske.	V. S.
Med ogledom proizvodnje

I. mednarodna razstava -»Elektroenergetika in elektronika v kmetijstvu" V Gornji Radgoni
Od 5. do 9. maja 1979 je bila na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgona odprta I. mednarodna razstava „Elektroenerge-tika in elektronika v kmetijstvu."
Na razstavi, ki jo je odprl Ivan Atelšek, podpredsednik slovenske gospodarske zbornic«, je so-
delovalo petindvajset organizacij iz Jugoslavije in tujine. Namen razstave je bil, prikazati smotrno uporabo elektrike in elektronike v kmetijskem gospodarstvu.
Ob razstavi so priredili še visto strokovnih predavanj s tega področja. Največ zanimanja so
obiskovalci, ki jih je bilo okrog 20.000, pokazali za vrsto strojev in naprav za kmetijsko proizvodnjo. Tudi Gorenje je sodelovalo na razstavi z bogatim izborom izdelkov, od gospodinjskih aparatov do kmetijskih strojev in naprav.


pomladanskih dneh si povsod bolj ali manj zagnano prizadevamo, da bi bila naša okolica nlepša. Takole pa so se z nesnago, ki je ostala od zime spoprijeli najmlajši ob Foitovi cesti v Velenju.
Trudijo se, da bi bili uspešni
Razgovor z Ivanom Kolarjem o nalogah in težavah inšpekcijskih služb v občini Velenje
V občini Velenje je pri oddelku za gospodarstvo organiziran tudi odsek za inšpekcijske službe. Naše območje trenutno pokriva osem občinskih inšpekcij in štiri medobčinske inšpekcije.
Delo dvanajstih inšpektor jev, ki ugotavljajo vse tiste nepravilnosti, ki so v nasprotju z zveznimi, republiškimi in občinskimi predpisi, ni pogosto nič kaj hvaležno.
„Problem inšpekcijskih služb je že v sami vsebini dela", meni Ivan Kolar, načelnik oddelka za gospodarstvo, ki je med drugim zadolžen za delo teh služb." Inšpektor pri svojem delu odkriva nepravilnosti in v primeru kršitve predpisov, uvede postopek proti delovni organizaciji, odgovorni osebi ali občanom. Pri tem seveda prihaja v spore z ljudmi, ki so predpise kršili."
Ena najpomembnejših oblik dela naših inšpekcijskih služb je preventivno delovanje. Inšpektorji najprej izrečejo opozorilo in določijo rok za odpravo nepravilnosti. Če v tem času to ni urejeno, ukrepajo.
»Zakonski predpisi ne dajejo široke palete možnosti ukrepanja, često so togi in premalo človeški, zato pa je tu inšpektor, ki naj bi bil kar najširše družbeno politično osveščen človek, in ki je sposoben po lastni presoji najti rešitev v sporni situaciji.
„Vsak inšpektor dobro pozna svoje področje. Vendar težimo za timskim delom in večino problemov obdelamo skupno. Tako nekako razdelimo tudi breme odgovornosti."
Pa poglejmo s kakšnimi težavami se srečujejo posamezni in-špektoiji. Urbanistična inšpekcija je v letu 1977 izdala 77 raznih odločb za ustavitev gradnje, uskladitev gradnje in podobno. Tudi v letu 1978 to število ni bilo manjše, predvsem zaradi spremenjenih predpisov zakona o urbanističnem planiranju.
Pri delu je urbanistična inšpekcija naletela na številne težave in nerazumevanja. Tako je inšpekcija pred tremi leti poslala vsem krajevnim skupnostim v občini dopis, s katerim jih je pozvala, naj prijavijo vse črne gradnje na njihovem območju. Od 25 krajevnih skupnosti se je odzvala le krajevna skupnost Zavodnje. Brez sodelovanja krajevnih skupnosti pa je delo urbanistične inšpekcije izredno oteženo.
Tržna inšpekcija, katere naloga je predvsem nadzorovanje kakovosti blaga v prodaji in nadzor nad oblikovanjem cen blaga in storitev, mora zadnje čase posvečati pozornost tudi pojavom spodkopavanja enotnega jugoslovanskega trga, preprečevanju pridobivanja ekonomskih prednosti udeležencev v blagovnem prometu ter kontroli spoštovanja dobrih poslovnih običajev.
Kot opozatja tržna inšpekcija, se trgovine premalo povezujejo v širše oblike povezovanja, kjer bi medsebojna razmerja o poslovanju, usklajevanju proizvodnje, obvladovanju stihijskega delovanja trga, uskladili s samoupravnimi sporazumi, ki bi rešili tudi dohodkovne odnose. Čutiti je pomanjkanje storitvenih uslug, ter slabo gostinsko ponudbo. Premalo aktivni pa so (ali pa jih sploh ni) potrošniški sveti
Sanitarna inšpekcija bdi nad izvrševanjem zakonov in predpisov s področja sanitarnega, higijenskega in epidemološkega varstva občanov. Inšpektorji se tu srečujejo s težavami ob izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Projektanti pogosto ne upoštevajo predpisov s področja varstva pred hrupom, varstva zraka in odvajanja odpadnih snovi. Težave so tudi na področju proizvodnje in prometa z živili. Še vedno nekaj objektov (gostinskih in trgovskih lokalov) ne ustreza minimalnim higiensko tehničnim pogojem. Problematični pa so tudi prevoz, shranjevanje in prodaja pekarskih proizvodov.
Komunalna inšpekcija, ki nadzira vzdrževanje, rekonstrukcijo in novogradnjo komunalnih naprav, opravlja pa tudi naloge cestne in cestno prometne inšpekcije, se srečuje predvsem s problemi pomanjkanja normativnih aktov s področja ko-
munalne urejenosti, s sorazmerno nizkimi kaznimi za kršilce komunalnega reda in predolgimi postopki pri sodniku. Težava je tudi nezasedeno delovno mesto prometnega inšpektorja.
Kmetijski inšpektor, ki opravlja obenem tudi delo referenta za kmetijstvo in gozdarstvo, (to je nezdružljivo, saj bi moral kot inšpektor kontrolirati delo referenta), zmore le najpotrebnejše kontrolne preglede prometa s kmetijskim reprodukcijskim materialom, kontrole poslovanja kmetijske zemljiške skupnosti in nekatere druge manjše naloge.
Tu je tudi gradbena inšpekcija, ki je v letu 1978 obravnavala 106 odločb in je pri delu naletela na številne težave in nerazumevanja. Pri tehničnih pregledih investitorji največkrat zaprosijo za pregled, ko še nimajo urejene ustrezne dokumentacije. Tako nastajajo nepotrebni problemi, ki bi se jim lahko izognili ob upoštevanju navodil inšpektorjev.
Pri kvaliteti izvedenih del imajo-inšpektorji največkrat pripombe zaradi slabe finalizacije zidarskih in obrtniških del. Nad njihovo kvaliteto pa se pogosto pritožujejo tudi naši občani. Prav tu premalo naredijo nadzorni otgani, ki za svoje (ne)delo poberejo velika sredstva.
V naši občini deluje tudi vodno gospodarska in požarna inšpekcija. Vodno gospodarska inšpekcija je posvetila vso pozornost preprečevanju onesnaževanja in zastrupljanja voda. Največji problem je vprašanje odpadnih voda, pri tem pa predstavljajo vedno večjo nevarnost nafta in njeni derivati Tudi divja in nekontrolirana odlagališča industrgskih in komunalnih odpadkov so nevarni onesnaževalci okolja in podtalnih voda. Tu bo potrebno z dodatnimi zakoni in predpisi pomagati delu inšpektorjev, saj bodo le tako lahko kolikor toliko ohranili naše okolje in potrebne vodne vire.
Nekaj vrstic namenimo še problematiki medobčinske inšpekcije dela za skupščini občin Velenje in Mozirje. Inšpektor dela opravlja nadzor iz varstva pri delu na področju družbene in zasebne obrti, komunale,' pro-svete in kulture ter ostalih zavodov, v gostinstvu in trgovini.
Največ vprašanj se pojavlja v zasebnem sektorju, kjer inšpektor ugotavlja, da večje število delavnic ne ustreza predpisom. Posebna težava je tudi zaposlovanje večjega števila
tuje delovne sile kot je dovoljeno po predpisih.
Inšpektor, ki je v lanskem in predlanskem letu samostojno izdal 89 odločb in 82 odločb skupno s sanitarno in tržno inšpekcijo, opravlja nadzor nad približno 750 objekti.
In kaj meni o uspešnosti inšpekcijskih služb Ivan Kolar?
„Naši inšpektotji sodijo pravzaprav med organe pregona. Njihovo delo zato ni lahko, saj občani neradi nudijo pomoč. Kljub tem težavam, pogosto zaleže že opozorilo in kršilci popravijo napako. Je že tako! Nekomu preventiva mnogo pomeni, drugega ne spametuje tudi kazen.
Mislim, da smo uspešni, sicer morda včasih premalo odločni, a vendarle v mejah možnosti dovolj zagnani in zavzeti za ureditev nepravilnosti Ob večji pomoči občanov, krajevnih skupnosti, svetov potrošnikov in drugih bi lahko naredili še več."
Na eni od prejšnjih sej izvršnega sveta je bila obravnavana tudi problematika, s katero se srečujejo naše inšpekcijske službe in sprejet predlog sklepov in priporočil, ki naj bi omogočila še bolj kvalitetno delo inšpektotjev.
Dogovorjeno je bilo, da Izvršni svet skupščine občine Velenje podpira ustanovitev samostojnega inšpekcijskega organa v okviru sekretariata za gospodarstvo, dokler se ne organizirajo medobčinske inšpekcijske službe. Izvršni svet si bo prizadeval, da bolj zaživi sodelovanje med organi inšpekcijskega nadzorstva ter organi upravljanja v OZD ter da se poglobi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi! samoupravnimi interesnimi skupnostmi organi pregona in kaznovanja in drugimi organi ter organizacijami. Izvršni svet si bo poleg tega prizadeval, izboljšati materialne pogoje za delo inšpekcijskih služb ter za zagotovitev ustreznih osebnih dohodkov. Dogovorjeno je tudi da Izvršni svet ponovno obravnaval dopolnjeno odredbo o izdelavi in sprejemanju urbanističnih dokumentov ter nato zahteval dosledno izvajanje sprejetih določb. Sprejeta so bila številna priporočila in naloge s področja gradbene dejavnosti, varstva okolja, delovnih pogojev in drugih področjih udejstvovanja inšpekcijskih služb.
Izvršni svet skupščine občine Velenje pa naj bi si tudi prizadeval za ustanovitev medobčinskih inšpekcijskih služb skupaj z občinama Mozirje in Žalec. Tako organizirane inšpekcijske službe bodo zagotovile učinkovitejši nadzor na posameznih področjih dela.
Kot je dejal Ivan Kolar, se inšpekcijske službe srečujejo tudi s težavami zaradi prepočasnega ali premile-ga ukrepanja sodnikov za prekrške. Tako sankcije pogosto udarijo v prazno, kršilci pa pomanjkljivosti ne odpravijo.
„Sicer pa so bile inšpekcijske službe v naši občini dovolj prisotne. Morda je bila doslej o njihovem delu javnost le premalo seznanjena in so tako občani menili, da v določenih primerih nismo ukrepali. Pa ni tako!", je ob koncu pogovora dejal Ivan Kolar.
-Z-
Spomladi nam gozdovi nudijo takšnole sliko
ali manj šepa. Šibka je morda povezava z okoljem, ki ga delegati predstavljajo, sicer delo niti ni tako slabo. Kljub vsemu v Lučah poudarjajo, da je napredek pri dojemanju vloge in pomena delegatskega sistema vendarle očiten.
Težav jim ni manjkalo tudi ob letošnjih volitvah, čeprav so jih na koncu le uspešno izvedli. Težave so bile predvsem kadrovske narave in veliko truda je bilo potrebnega, da so jih premostili. Udeležba na zborih krajanov, na katerih obravnavajo pereče probleme krajevne skupnosti je dobra, celo izredna, slabše pa je ob ostalih zadevah. Z volitvami so v krajevno konferenco SZDL vključili vse dejavnike, žal pa so prve seje pokazale, da udeležba ni najboljša. Ena osnovnih nalog socialistične zveze v Lučah bo torej zagotoviti bolj odgovorno opravljanje nalog.
V organe krajevne skupnosti je bilo letos izvoljenih veliko novih članov in tudi njihova naloga bo predvsem bolj povezovati vse krajevne dejavnike,
tem večje uspehe. Seveda kritično vrednot«
zagotoviti večjo enotnost ii vendar danes že razmišljajo o
novem prostoru, ker je sedanji Že premajhen. Tudi obe vlečnici v neposredni bližini kraja jim stanja ne pomeni, da v lul Veliko pomenita, le upravljanje krajevni skupnosti v pretekli z njimi bodo morali čimprej obdobju niso dosegli uspeli 'urediti. Njihova največja akcija je I
in je še posodobljanje cesti Problemov ne manjka nikjer Podvolovljek. Prebivalci ob i m tudi v krajevni skupnosti so doslej bogatejši za slabil Luče seveda niso izjema. Na kilometrov sodobne ceste, prvo mesto postavljajo problem jim resnično veliko potm viška proste ženske delovne sile. akcija pa teče še naprej. Priti v kraju možnosti za zaposlo-so se seveda najbolj izkaa vanje skorajda ni, za ženske pa prebivalci Podvolovljeka, sploh ne Kljub vsem naporom tudi pomoči^ drugih ne k|pn združenem delu širom naokrog niso našli razumevanja. ' Največ so dosegli z razgovori z rskim šolskim centrom iz
zanemarjati. S samoprispe so pred časom posodobili nekaj cestnih odsekov v Lui nekaj pa jih še bodo. Vi pridobitev za kraj in k skupnost je bila nedvoi nova prostorna osemletka, sad solidarnosti prebr občine Moziije in je v čem poživila vsakdanji kraja. Tukaj so bili še veseli zdravnika in v isti še prostorov za pošto, za krajevnega urada in krajei skupnosti, pa še nekaj stana so pridobili. Uredili so pokopališče in mrliško ve;
Velenja, vendar je tudi tukaj zastoj, za katerega niti ne vedo pravih razlogov, avijo, da več pomoči občin-ke skupščine pri tem ne bi bilo sč. Pereča je tudi stano-jska problematika. Možnosti t gradnjo v Lučah skorajda ni, žbenih stanovanj je prav to malo in zaradi tega je ševanje števila turističnih Db pravzaprav nujno. Kot vse aje v Gornji Savinjski dolini ii Luče pesti neurejena urba-
i, v* -




Naši sogovorniki so bili Rajko Selinšek, Martin Pahovnik, An ir, Silvo IMetulj in Olga Šiljar
Naše uredništva na obisku
v krajevni skupnosti Luče
Luče. Mnogim to kratko ime veliko pove. Daleč naokrog slovi in o urejenosti in privlačnosti tega kraja resnično ne kaže izgubljati besed. Dovolj je le bežen obisk, ki pove vse. Prebivalci Luč, kraja ki leži v osrčju visokogorskega sveta in ob sotočju Savinje in Lučnice, so lahko vsem za zgled. Narava je k lepoti veliko prispevala, ogromen pa je tudi delež krajanov, ki so danes lahko resnično ponosni. Pa ne le krajani Luč kot središča tamkajšnje krajevne skupnosti. Celotno njeno področje je nadvse privlačno in zanimivo. S svojstvenimi naravnimi lepotami se ponaša Podvolovljek, in tudi drugi deli krajevne skupnosti ne zaostajajo. Na obisk v Luče torej in vsak trud bo obilno povrnjen.
Krajevna skupnost meri okrog 11000 hektarov in na tej površini biva 1700 prebivalcev. Na pretežno goratem zemljišču ležijo naselja Luče, Strmec, Konjski vrh, Raduha, Podveža, Podvolovljek in Krnica. Pred leti so bile razmere takšne, da je število prebivalcev dokaj izdatno upadalo, danes pa tega ni več. Mladi kljub slabim možnostim za zaposlovanje v domačem kraju, teh pravzaprav niti ni, ostajajo doma in zagotavljajo njegov lepši jutri. Štetje leta 1820 je pokazalo, da je takrat na tem področju bivalo 1072 prebivalcev v 255 hišah. Leta 1910 je bilo prebivalcev 1593 in hiš 266, leta 1960 pa so našteli največ krajanov — 1868. Sledilo je upadanje in sedem let kasneje je številka le za dva prebivalca presegla 1800. Upadanje se je nato še nekaj let nadaljevalo in ga danes že ni več.
Narava je bila torej tod zelo radodarna. Lepot je obilo, turističnih in zgodovinskih zanimivosti tudi, zato ni slučaj, da je med najbolj delavnimi društvi prav turistično. Ustanovljeno je bilo že leta 1926 in se je z velikimi uspehi ponašalo že pred vojno. Po njej je delo
nekoliko zastalo in se pred leti znova oživilo. Od takrat do danes so v Lučah turistični delavci, v sodelovanju z večino krajanov seveda, veliko storili. Predvsem so očitni rezultati njihovega dela na področju varstva in skrbi za lepo okolje. Prošnje posameznih komisij za čiščenje okolice domov in kraja v celoti so danes odveč. In ne le to. Lučani so se izkazali tudi pri oblikovanju sedanje in snovanju bodoče podobe kraja. Uspehi so očitni in sadovi obilni. Kraj je bil tri leta zapored najbolj urejen kraj na področju celjske turistične zveze, dvakrat drugi v Sloveniji in enkrat tudi prvi. Drugo mesto v republiki so
Rajko SELIŠNIK, predsednik skupščine krajevne skupnosti - Martin PAHOVNIK, predsednik sveta krajevne skupnosti - Andrej ŠILJAR, predsednik krajevne konference SZDL - Silvo METULJ, predsednik osnovne organizacije ZSMS -Olga ŠILJAR, predsednica Turističnega društva Luče.
dosegli tudi lani, prvi je bil Bohinj, nekam čudno pa ob tem zveni podatek, da so bili isto leto na področju celjske turistične zveze šele deveti.
V Lučah se seveda zavedajo, da lepo urejeno okolje in nenehna skrb zanj za današnjega gosta ni več dovolj. Prav tu se srečujejo z izdatnimi težavami, ki pa so resnici na ljubo značilen pojav za celotno Gornjo Savinjsko dolino. Neenotna in razdrobljena ponudba, več kot šibkih posameznih nosilcev, hitrejšega razvoja turizma ne zagotavlja ne Lučam in ne dolini. V Lučah zato skrbijo sami zase. Kolikor jim pač dopuščajo pičla sredstva skrbijo za propagando in več ali manj sami pridobivajo goste. Z daleč naokrog znanim turističnim rajanjem, letos bo slavilo deseti jubilej, si zagotovijo nekaj sred-
Številka ife 18. maja J 979
Tri leta zapored fijbolj urejen kraj
na celjskn območju
__
ste v in se trudijo naprej. Ob tej prireditvi kar neradi priznajo, da v kraju niso dovolj enotni in je zato učinek manjši, kot bi lahko bil. Zaradi pereče stanovanjske problematike, katere izvor je v neurejenem prostorskem in urbanističnem načrtovanju, se pojavlja še en problem. Vse manj turističnih sob je namreč in na področju stanovanjske izgradnje bo treba bolj odločno ukrepati. Možnosti je torej ogromno, le premalo so izkoriščene.
Za turističnimi delavci ne zaostajajo planinci. Vsa leta nazaj so se lahko ponašali z izredno pestro dejavnostjo, ki je vključevala vse oblike dela planinskega društva. Med drugim so zavzeto obnavljali kočo na Loki pod Raduho. Komaj so z obnovo končali jih je zadela velika nesreča — koča je do tal pogorela. Vendar lučki planinci kljub pravi katastrofi niso obupali. Niso si niti opomogli od šoka, ko so se z neverjetno zagnanostjo lotili novogradnje.
Z izrednim delom in požrtvovalnostjo ter s pomočjo širše družbene skupnosti so v rekordnem času postavili novo postojanko in če je kdo lahko ponosen, so lahko oni. Vsi prebivalci pravzaprav, saj le malokdo ni sodeloval pri obnovi. Otvoritev so proslavili na najlepši način -z dnevom slovenskih planincev. V času gradnje je ostala društvena dejavnost razumljivo zamrla, vendar ne povsem. Planinci so med gradnjo pripravili pestro kulturno prireditev — Raduha v pesmi in besedi. Z njo so gostovali po različnih krajih in izkupiček namenjali Loki. Danes seveda vse dejavnosti ponovno oživljajo in že dosegajo uspehe.
Najstarejše društvo v kraju je gasilsko, ki je bilo ustanovljeno leta 1912. Kot povsod drugod so gasilci tudi v Lučah zelo aktivni. Opremljeni so dobro in zavzeto skrbijo za vzgojo podmladka. Kultumoprosvetno
Pogrešamo več pridobitev
društvo Raduha se z uspehi ne more posebej pohvaliti. Resnično aktivni so pevci in pevke, ostale dejavnosti so zamrle. Prebivalci si nedvomno želijo dramske skupine, pa folklore in še drugih oblik. Prostori ne morejo biti vzrok za takšno stanje, bolj jih pesti pomanjkanje kadrov. Zanimanje je in veljalo bi ga izkoristiti. Športno društvo, tudi to nosi ime Raduha, je delovalo že prej, formalno pa je bilo ustanovljeno šele v lanskem letu. Dejavnosti mu ne manjka. Uspešno opravljajo trim akcije, nogometaši sodelujejo v občinski ligi, veliko pa je zanimanja zlasti za smučanje, košarko in rokomet. Športna dejavnost v Lučah se je še zlasti razmahnila z izgradnjo šole, letos pa se nameravajo lotiti še izgradnje rokometnega igrišča, pa tudi ureditev razmer ob obeh vlečnicah ne bi bila odveč. Ob športu velja omeniti še strelce. Dosegajo sicer lepe tekmovalne rezultate in gradijo igrišče, prav pri tem pa nekoliko več zagnanosti in sodelovanja ne bi škodilo. Uspehov ne manjka tudi članom lovske družine. Uredili so si dva domova, gradijo lovske steze in skrbijo za stalež v lovišču. Tudi organizacija Rdečega križa je delavna. Poleg ostalih rednih akcij so letos pripravili še pogostitev vseh starejši občanov, ki je resnično uspela in tudi v prihodnje nanjo ne bodo pozabili.
Rezervni vojaški starešine zavzeto uresničujejo svoj program, prav tako so aktivni borci. Skrbijo za svoje članstvo, ohranjajo revolucionarno izročilo in ga prenašajo na mlade, lani pa so v Lučah postavili lep spomenik žrtvam druge vojne. Osnovna organizacija zveze komunistov je šibka kar se tiče števila članov. Sestava prebivalstva v veliki meri vpliva na to, saj je tod veliko kmetov, katerih vključevanje v vrste zveze komunistov je problem vse mo-zirske občine, več pa bodo morali v Lučah storiti pri vključevanju delavcev, saj tudi niso vključeni.- .
Mladi so v Lučah zelo delavni, na vseh področjih. Resnici na ljubo pa tudi za njih velja, da se vse premalo pojavljajo kot predstavniki svoje organizacije. Osnovna organizacija je vse doslej več ali manj spala in je svojo dejavnost oživila šele pred kratkim. Mladi so si zastavili program in ga že pričeli uresničevati. Mladi zadružniki so bili pred časom resnično delavni, danes pa njihov delovni zagon žal upada. Več pozornosti bi morah v Lučah nameniti povezavi aktiva mladih zadružnikov in osnovne organizacije ZSMS, ki doslej ni uspela.
Na področju uveljavljanja delegatskega sistema se tudi v Lučah srečujejo z nedorečenostmi. Dokaj aktivni in uspešni so delegati za zbor krajevnih skupnosti, delo ostalih pa več
Preobilica besed je bila izrečenih in velko črnila se je moralo zliti na papir, predvsem pa je bilo potrebno veliko časa, da so v Radmir-ju pričeli z gradnjo novega mostu. Zgrajen bi moral biti že zdavnaj, a se je vse skupaj tako ali drugače za videlo. Kakorkoli že, dela so danes v polnem razmahu in kaj kmalu bo na gomjesavinj-skih cestah nevarnost manj.
nistična dokumentacija, ki je resnično pogoj nadaljnjega razvoja te krajevne skupnosti. Pesti jih slaba preskrba, čeprav ob tem priznavajo, da potrošniški svet obstaja dobesedno le na papirju. Pogrešajo več zelenjave in sadja, meso je hud problem, železnine pa v Lučah sploh nimajo. Črpalko prav tako pogrešajo in trdijo, da izgovarjanje na premajhen promet ni na mestu. Upravičene pa so pritožbe na slabo električno omrežje, ki ponekod komaj zadošča za močnejšo žarnico.
9
i
Problemov torej ne manjka in nalog v zvezi z njimi še manj. Dovolj je tudi delovne vneme in odločenosti Lučanov, da si !i ustvarijo še lepši jutrišnji dan. Sami poudarjajo, da bo zato potrebno nekoliko več enotnosti in sodelovanja, predvsem pa bo treba krajevni skupnosti zagotoviti stalnejši dotok sredstev, brez katerih ne gre. Vseeno prebivalcem krajevne skupnosti Luče kaže zaupati. Veliko so doslej že postorili in še več bodo.
Krajani Luč sami vneto skrbijo za zunanji videz domačega kraja in rezultat teh prizadevanj je tudi laskavi naziv najlepše urejenega naselja, ki so ga Luče že osvojile. Zato turisti zelo radi zaidejo sem, domačini pa pravijo, da bi morali za njih še bolj poskrbeti. Sicer pa so nam nekateri o teh in drugih problemih takole pripovedovali:
ANTON ZAMERN1K:
„ Živim in delam na višinski kmetiji na Konjskem vrhu,
Luče privabljajo številne
Na vseh teh perečih problemih temelji dolgoročni načrt razvoja krajevne skupnosti. Dodali bi mu lahko še izredno slabo cesto iz Luč proti Ljubne-mu in slabo cestno povezavo z višjimi zaselki. Vsem tem problemom so se namenili posvetiti veliko pozornosti in delovne zagnanosti. Resnično nujno bo poiskati možnosti za zaposlitev kakšnih 80 žensk, poskrbeti bo treba za stanovanja in se s tem v zvezi zavzeto lotiti prostorskega načrtovanja.
V letošnjem letu nameravajo urediti javno razsvetljavo v Lučah in v Strugah, komunalno urediti novo naselje, popraviti most čez Lučnico in tam asfaltirati dobrih 300 metrov ceste, odpraviti sive lise pri sprejemanju 2. TV programa in kupiti še en kontejner za zaselke. Zapisali smo že, da se bodo lotili še gradnje športnega igrišča, nadaljuje pa se tudi akcija posodabljanja ceste v Podvolovljek. Razmišljajo še o izgradnji avtobusnih postajališč in o novem prostoru za pokopališče, ki bo kaj kmalu premajhno.
NOV USPEH ŠMARCANOV
Amaterska skupina „Gleda-lišče pod kozolcem ..kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki je v tej delovni sezoni zabeležila še en velik uspeh. Z novim odrskim delom ..Musical za dobro jutro", ki ga je režiral Bogomir Veras, so se po uspešnem nastopu na področni reviji v Ločah uvrstili na zaključno republiško srečanje osmih najboljših skupin Slovenije, ki bo v Ljutomeru. Šmarški gledališčniki, ki so med tem pripravili že tri predstave tega dela v Šmartnem ob Paki, pet v Velenju in eno v Šoštaoju, se bodo na republiškem srečanju predstavili v četrtek, 31. maja v Razkrižju pri Ljutomeru.
RAZVILI SO PRAPOR
Člani krajevne organizacije Zveze borcev NOV krajevne skupnosti Velenje-Center levi breg so se zadnje dni aprila zbrali na svečanosti, na kateri so razvili prapor. Razvitje njihove zastave so z bogatim programom popestrili učenci osnovne šole Anton Aškerc Velenje, prapor pa je prevzel v čuvanje praporščak Stane Filipič.
zato me seveda najbolj zanima urejanje cest, ki vodijo v dolino. V zadnjem času smo sami in s pomočjo krajevne skupnosti uspeli obnoviti številne poti, morali pa bi jih še bolje urediti. Zlasti pozimi je problem, ko je treba plužiti sneg. V dolino hodimo predvsem v trgovine, ki pa bi po moji sodbi lahko bile bolje založene. Zaradi nas domačinov pa tudi številnih turistov, ki tu preživljajo počitnice. Še to bi dodal, da je v teh krajih še vedno premalo razvit kmečki turizem, čeprav imamo zelo dobre pogoje za njegov razcvet."
gih prireditev, ki bi prav gotovo še bolj razveselile mlade. Radi bi, da bi turizem bolj prodrl tudi v Podvolovljek, ki je zelo lep in bi zato kazalo ustrezno izkoristiti ponujene možnosti."
IGOR SLAPNIK: „0 svojem kraju razmišljam tako,
kot vsi ostali moji vrstniki. Mladi predvsem pogrešamo več možnosti za razvedrilo in zabavo. Dvorano za plese ali kaj podobnega imamo, vendar pa je zelo draga, tako, da si je ne moremo dostikrat privoščiti. V zadnjem času smo močno poživili športno dejavnost, saj redno igramo rokomet in nogomet. Na žalost pa nimamo ustreznih igrišč, kar je naša največja želja. V zimskem času smo imeli na voljo telovadnico, ki smo jo obiskovali v velikem številu. Tudi razne delovne in druge akcije pripravljamo, pogrešamo pa več kulturnih prireditev. Zato marsikdaj gremo v sosednje kraje in tako popestrimo naš prosti čas."
MARIJA ŠTARGELJ:
„Doma sem iz Podvolovljeka pri Lučah in kot vse ostale, ki živijo tam, tudi mene najbolj navdušuje asfaltirana cesta v Podvolovljek, ki smo jo dobili pred nedavnim. Del ceste je sicer ostal še brez asfaltne prevleke, zato je naša največja želja, da bi kmalu uredili še to. Pa tudi sicer se je v naši krajevni skupnosti v zadnjem času veliko obrnilo na bolje, čeprav krajani seveda še marsikaj pogrešamo. Sama predvsem pogrešam več kulturnih in dru-
AVGUST PEČOVNIK:
„Kot star Lučan lahko povem, da smo v letih nazaj naredili zelo veliko, saj smo bogatejši za veliko pomembnih pridobitev. Če se spomnim podobe Luč izpred let in ko gledam svoj kraj danes, je kar težko verjeti v vse te spremembe. Predvsem pa me
da bomo uspeli ta naslov še kdaj osvojiti Vse več je tudi kulturnih in raznih drugih prireditev, vendar po mojem mnenju še premalo. Zlasti za mlade jih ni dovolj in tudi o tem bomo morali več razmišljati."
veseli to, da se vse bolj odpirajo možnosti zaposlitve, ki jih včasih ni bilo. Seveda pa nam želja in potreb ne bo nikoli zmanjkalo. Predvsem mislim, da bi bilo treba nekako odpraviti ozko grlo na cesti od Ljubljena proti Lučam, kar bi olajšdo vožnjo turistom in domačinom. Obiskovalcev je v naših krajih kar veliko, zato bi morali še popestriti turistično ponudbo, predvsem pa
: ji i;::;::;f#: i JK«_
afiSMP
DARINKA BREZNIK:
„Krajani seveda z veseljem pozdravljamo razvoj in vse pridobitve Luč v zadnjih letih. Za nas je najpomembnejše to da imamo ambulanto in zdravnika. Veliko se je zgradilo zasebnih stanovanjskih hiš, pomembna novost pa je tudi asfaltirana cesta v Podvolovljek. Še posebej pa smo ponosni na to, da so Luče razglasili za najlepše urejen kraj in upamo,
povečati nočitvene in druge zmogljivosti."
Pridobljene nove izkušnje
V počastitev pomembnih jubilejev je bila v Šoštanju skupna vaja vseh enot civilne zaščite
Glavni namen vaje, da pripadniki specializiranih enot spoznajo praktične osnove vseh področij, ki jih zajema dejavnost civilne zaščite, je bil dosežen.
To je poleg dobre udeležbe pripadnikpv enot — več kot 86 odstotk® se jih je udeležilo vaje — najpomembnejši rezultat.
Zaradi boljše razporeditve časa in pa službenih ter drugih obveznosti pripadnikov enot civilne zaščite, je štab razdelil vajo v dopoldansko in popoldansko „izmeno" — po štiri ure in pol. Udeleženci so bili razdeljeni v tri skupine, njihova sestava pa je bila po specialnosti med seboj pomešana. Medtem ko je prva skupina spoznavala praktične osnove nudenja prve medicinske pomoči in se je druga skupina ukvarjala z reševanjem ljudi iz višjih nadstropij predvideno ogroženega poslopja, je imela tretja skupina opraviti z različnimi sredstvi za gašenje požarov. Po izvedenem predvidenem programu, so se skupine med seboj zamenjale. Nosilci praktičnih vaj so bili že usposobljeni pripadniki enot civilne zaščite, delavci Zdravstvenega doma Šoštanj, člani Šaleškega alpinističnega odseka in člani prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj — mesto, ki so tudi sicer najaktivnejši pripadniki civilne zaščite v Šoštanju. Vaji sta prisostvovala tudi poveljnik in načelnik civilne zaščite velenjske občine. Ker je bila vaja plod kontinuiranega dela štaba civilne zaščite in je predstavljala le člen v verigi dolgoročno zasnovane usmerit-
ve zlasti na področju praktičnega usposabljanja, so nedvomno zanimivi rezultati.
Pokazala je, da pripadniki enot dokaj dobro obvladajo teoretične osnove; in da jim pri praktičnem delu zmanjka spretnosti za učinkovito izpeljavo naloge.
To so med drugimi poudarili tudi na sestanku štaba enot civilne zaščite, ki se je sestal takoj po končanem popoldanskem delu vaje, da bi ocenil rezultate.
Na sestanku so menili, da je bilo doslej - v primerjavi s praktičnim poukom — vse preveč teoretičnega izobraževanja. Slednjega so se pripadniki enot nekoliko že naveličali, po drugi strani pa se pri praktičnih nalogah kaže pomanjkanje spontanosti. Menili so, da morajo v programih bolj kot doslej spodbujati delo enot, kar pa ne bo težko, saj so pripadniki enot pokazali za usposabljanje te vrste izredno veliko zanimanja. Katastrofalni potres v Črni gori in manjše nesreče lokalnega pomena, da ne omenjamo večjih in manjših vojnih žarišč, ki vplivajo tudi na našo varnost in s katerimi se srečujemo vsakodnevno, so dovolj prepreči ji va spodbuda, so poudarili na seji.
Na koncu so pohvalili prizadevnost posameznih nosilcev nalog, delavcev specializiranih skupnosti in društev ter pripravljenost pripadnikov enot za učinkovito sodelovanje, člani štaba pa so sklenili, da se bodo —tako kot doslej — še naprej sestajali redno vsak teden. Saj nalog je še zelo veliko.
BOJAN OGRAJENŠEK
Zadnja dirka
Programski svet pri Kino Velenje je za mesec maj pripravil svečani premieri dveh najnovejših domačih filmov.
V nedeljo si bodo lahko mladi ljubitelji filmske umetnosti v Velenju, Šoštanju ter v Šmart-nem ob Paki ogledali premiera barvnega mladinskega filma ZADNJA DIRKA. Junaki tega filma so dvanajstletni dečki in deklice nekega razreda, ki nadvse skrbno spremljajo dogodke na stezah za konjske dirke. „Glavni" je Zoran, odličen učenec in prav tako odličen jahač, zaljubljen v starega šampiona, nekdaj nepremagljivega konja Zimzelena.
Toda prišel je čas, ko v upravi jahalnega kluba niso bili več zadovoljni s starimi konji. Tudi
Zimzelena so hoteli prodati. Dečki konja ukradejo ter ga tako rešijo klavnice. Zimzelen postane ljubljenec celotnega razreda.
Kmalu nato sledi zadnja dirka katere se udeležita tudi Zoran in Zimzelen ...
Ta nadvse zanimivi mladinski film je režiral Jovan Rančič, glavne vloge pa igrajo: Bogoljub Boban Petrovič, Pavle Vujisič, Alenka Rančič, Dušan Janiči-jevič.
V Velenju bo premiera filma v nedeljo, 20. maja ob 9. uri v domu Kulture, ob 11.00 bo predstava v Šoštanju, ob 13.30 pa v Šmartnem ob Paki. V vseh treh krajih se bodo gledalcem predstavili tudi igralci oziroma glavni ustvarjalci filma.
Moja draga Iza
Udeleženci vaje so se seznanili tudi z gašenjem požara s priročnimi sredstvi kot na primer s ponjavo
V	ponedeljek, 21. maja pa bo v Velenju premiera slovenskega barvnega filma režiserja Vojka Duletiča MOJA DRAGA IZA.
Scenarij je napisan po istoimenskem romanu Iva Zormana in pripoveduje o življenjski poti glavnega junaka Andreja. Opisuje kmečko in mestno življenje v vojnem in povojnem času. Čas in spomini segajo v družbene in intimne človekove konflikte.
V	glavnih vlogah igrajo: Zvone Hribar, Ratko Polič, Boris Juh, Bert Sotlar, Štefka Drol-čeva, Majda Grbac, Marjeta Gregorač in Majda Potokar.
V Šoštanju bo premiera filma v ponedeljek ob 17.30, v Velenju pa ob 20. uri v domu kulture. Tudi na teh predstavah se bodo gledalcem predstavili glavni igralci.
DANES KROS DELAVCEV GORENJA
Danes popoldne ob 16.00 bo na stadionu pri Jezeru kros za delavce Gorenja. Tekmovali bodo predstavniki temeljnih organizacij združenega dela Gorenja v več starostnih skupinah, posamezno in ekipno.
Komisija za šport in rekreacijo pri ZTKO Velenje je tudi letos skupaj s planinskim društvom Velenje organizirala v
počastitev 27. aprila praznika OF trim pohod na Paški Kozjak.
Kdor je že bil na Paškem Kozja-ku, si znova in znova želi sprehoda po lepih gozdovih, poteh in stezah, ki vodijo tudi čez lepe jase, na
USTAVLJENA PREISKAVA
V Našem času smo 18. februarja 1977 poročali, da je ibčinsko javno tožilstvo Vele-lje na osnovi dodatne kazenske i vadbe UJV Celje in zbranega lokaznega gradiva zahteval raz-iiritev preiskave zaradi suma storitve kaznivega dejanja, katastrofalnega onesnaževanja rek Paka in Savinja z nerazstopljeni-mi cianidi še na Rudija Lesko-ika iz Velenja, Gorenjska 13, /odja TOZD Vzdrževanje TGO 3orenje in na Edvarda Večerni-ka, iz Velenja, Šaleška 19, vodja elektro skupine v TOZD Vzdrževanje.
Temeljno sodišče Celje -enota v Celju pa je 19. marca 1979 izdalo sklep, da se ustavi preiskava zoper Rudija Lesko-ška in Edvarda Večernika, ker e javni tožilec temeljnega jav-lega tožilstva Celje - enota Zelenje podal izjavo, da odsto->a od kazenskega pregona zo->er Rudija Leskoška in Edvarda /ečernika.
katerih stoje kmetije s prijaznimi ljudmi. Objame te gozdni mir, zadihaš zrak, ki diši po smoli, spremlja te ptičje petje, veter se igra z vejami dreves. Kar čudno se ti zdi, ko se s 3 urno potjo Umakneš mestnemu hrupu in pustemu sivemu betonu. In s take poti se kot prerojen vračaš domov, z mislimi na prelep razgled, ki ti ga nudi Paški Kozjak.
Tam ima planinsko društvo Velenje svojo kočo, ki je vedno pripravljena sprejeti goste. Planinski dom je lepo urejen. S pijačo in jedačo pa zadovoljijo lahko tudi zahtevnejše goste. Dom ima 45 ležišč, v lepo urejenih sobah. Od koče so možni izleti iz. sprehodi na Špik in druge bližnje vrhove. Do doma vodi cesta, prevozna z avtomobilom. Toda lepše je, če tu pa tam pustiš železnega konjička doma in jo peš, sam ali z družino mahneš iz doline. Morda se odpraviš na pot s prijatelji, še lepša se ti bo zdela! Še posebej, če boš za planinsko pot izbral sončen dan.
Paški Kozjak je znan iz NOB. Tu čez je šla ter se borila slavna XIV. divizija. Na vrhu je postavljen spomenik padlim.
Paški Kozjak je ena izmed 21 postojank prelepe Šaleške planinske poti, ki objema Šaleško dolino. Čeprav je bila planinska pot nared leta 1974, imajo postojanke v knjigah zapiske o lepem številu udeležencev (tudi do 1300). Ce gredo po Šaleški poti celo tujci, menim da ne bi smelo biti domačina zlasti pa mladine, ki ne bi vsaj enkrat prehodila to pot, (dolgo 135 km).
Prav zaradi pomembnosti Paškega Kozjaka v NOB in zato, ker je do tu
Na cilju pri koči
del Šaleške transverzale se je komisija za šport in rekreacijo pri ZTKO Velenje skupaj s PD Velenje tudi letos organizirala TRIM pohod na Paški Kozjak v počastitev 27. aprila praznika OF. Tudi letos so udeleženci odšli na pot pri gasilskem domu v Šaleku.
TRIM hoje v počastitev praznika se je udeležilo 393 ljudi. Najstarejši udelt '.enec je bil star 65 let, najmlajši pa 3 leta. M~d udeleženci je Dilo približno 250 mladih, kar je zelo razveseljiva ugotovitev. Na cilju pri koči, je udeležence čakal čaj in dobro razpoloženje tistih, ki so pot že opravili. Tam je moral vsak ude-
leženec TRIM hoje oddati kontrolni karton. Vsak je dobil zasluženo TRIM značko in nalepko. Družine z najmanj 3 člani -udeleženci pa so dobile še priznanje. Tako priznanje je dobilo 25 družin. Zvoki glasbe so pomagali, da je bilo še vse bolj-slovesno, veličastno in veselo. Škoda, da niso organizatorji izvedli na cilju načrtovanih zabavno športnih iger.
Tako bi bila med udeleženci še večja družabnost in mnogi bi še dalj časa ostali na Paškem Kozjaku tisti praznični dan.
Naslednje leto bo za 27. april spet pohod na Paški Kozjak.
Na grebenu - pot za bogove
Od šotora, ki mi ga obsije sonce, začne veselo kapljati. Ponoči je tako mrzlo, da je notranjost platnene hišice kmalu vsa v ivju in zdi se mi celo, da spim v hladilniku. Toda, ko te dosežejo sončni žarki, se moraš umakniti, drugače si kmalu moker. Tukaj pač nikoli ni posebno lepo.
Strmina nad menoj se lesketa kot škrlat in nobene sledi ni na njej, pa čeprav so še včeraj tod hodili ljudje. Veter je če noč zakril vsako sled, ki bi jo sedaj človek zaman iskal. Tudi fiksna vrv je globoko pod snegom in le tisti, ki ve, kje je, jo bo lahko našel.
Snežišče nad drugim taborom (Induplati) blago in alpi-
NA MOUNT EVERESTU TUDI JUGOSLOVANSKA SMER
13. maj 1979 bo v zgodovini jugoslovanskega alpinizma ostal zapisan z zlatimi črkami. Zjutraj tega dne ob 9.15 po srednjeevropskem času oziroma ob 13.15 po Idealnem času sta stopila na najvišji vrh sveta, 8848 metrov visoki Mount Everest prva jugoslovanska alpinista 27-letni Jernej Zaplotnik, učitelj iz Kranja in 22-letni Andrej Štremfelj, študent iz Kranja.
nista le počasi pelje proti vrhu ali začetku Zahodne rame. Ni in ni mu konca, j>a čeprav si ga še tako želiš. Ze vidiš ledeni odlom, za katerim je skrit naš tretji tabor, a do njega še rabiš debele tri ure. Cas ti teši le vršna, 1500 metrov visoka piramida Everesta, ki se ti vedno bolj odkriva. Najprej zagledaš le vrh Everesta, ožaijen od sonca, ki se lesketa in odbija od tisoč drobnih krpic snega, posajenih med črnimi skalami, prepe-relimi od sonca. Potem zagledaš Rumeno steno, našo zadnjo veliko oviro, več kot stometrsko navpično gmoto, ki se vije tam okoli 8200 metrov visoko okoli celega našega grebena. Le koliko Rumenih sten je že bilo v moji alpinistični karieri in do sedaj nobena ni bila lahka! In potem se ti odpro še prepadi tik nad Zahodno ramo. Tu se še sploh ne moremo odločiti za smer, vse je še negotovo in daleč. Zahodna rama pa je kot razbit morski val s številnimi sedli in vršaci, od katerih moraš vse vsaj prečiti. Na začetku Zahodne rame, tik pod vrhom, je v višini 7200 metrov naš tretji tabor RAŠICA. Sestavljajo ga štirje šotori zakopani v snegu, da jih komaj vidiš, in naslonjeni na blago strmino Zahodne rame. Tukaj bi lahko spet lepo smučal. V napoto ti je le višina, ki te vedno pogosteje priklene k tlom, da počiješ. Običajno narediš 20 korakov in potem sopeš, pa spet 20 korakov in sopeš in tako iz dneva v dan, iz tedna v teden. Še posebno nerodno je ponoči, ko zaspiš in pozabiš na pospešeno dihanje. Naenkrat se zbudiš, oči ti izstopijo in imaš občutek, da te nekdo davi. Potem se spomniš, da moraš dihati in čez nekaj časa je spet vse dobro. Vprašanje je seveda, za kako dolgo, običajno do naslednjega spanca. Tudi zato so noči na gori zelo dolge.
Alpinizem je v Himalaji eno samo garanje in le malo je lepih trenutkov, ki jih doživiš v visokih gorah. Ti lepi trenutki pridejo kasneje, ko si že v dolini. Ti trenutki pa potem poplačajo vse goije na gori. Tukaj v bližini vrha Zahodne rame začne pihati tudi nek nov nizek veter, ki je strup za noge.
Ko prispem v „RAŠICO", se moram najprej sezuti, saj prstov praktično ne čutim več. V noge me ni še nikoli tako zeblo. Šele
v spalni vreči si jih z < masažo spet oživim. Kako lepd je gledati in spet čutiti svoji prste. Obljubim, si da bom prihodnje bolj pazil na svoji prste. Predvsem t bom mori bolj obuti, saj sem do sedaj! tekal okoli še skoraj brez volnenih nogavic. Veter tukaj ne; pojenja niti za trenutek, vedno piha, če ni Tibetanca je oni iz Ledenega slapu, če ne pa ta pri nogah, ali pa so vsi hkrati^ Ponoči me je strah, saj i mami občutek, da veter ne premika le; šotora, ampak cel hrib. Toda! zjutraj so naše simbolične hiške še vedno cele, kar je zelo razve-seljivo in spodbudno.
Z Borutom si oprtava težka, nahrbtnika in se odpraviva po Zahodni rami proti začetku vršne piramide Everesta, kjer bo v višini 7500 metrov stal naS četrti tabor KRKA. Včeraj je Nejceva skupina napela 500 metrov vrvi, danes jo bova poskušala midva še nekaj sto metrov. Dolga in naporna prečnica pod robom Zahodne rame in težak nahrbtnik, ter seveda višina, mi pijejo moči, da se le počasi premikam. Ko dosežem greben na sedlu med dvema valoma, se mi odpre pogled v; več ko 1000 metrov nižje ležečo Zahodno globel (Western Cum), po kateri je korakalo že veliko alpinistov in Šerp po „normalni" poti na Everest ali Lhotse. V globel bi lahko kat stekel, saj je pot res blaga. Toda iz Zahodne globeli lahko pridei v dolino le preko Ledenega [ slapa, čez tega pa ne bi želel nikoli.
Pred dnevi so naši fantje v; bližini baze našli Šerpo, ki mu | je ravno ta ledenik že dolgo grob.
Na drugi strani globeli se strmo vzpenja Nuptse in Lhotse, Južno sedlo Everesta pa le slutim.
V ozadju nekje je skrita za temi velikani moja srečna gora — Makalu. Če jo bom hotd videti, bom moral višje in to si tudi vroče želim.
Po grebenu me veter kar premetava in z velikimi napori se po vseh štirih prebijam dalje, Uspe nama napeti 300 metra* vrvi; to je tudi vse. Še kakšnil 500 metrov bo potrebno ii dosegli bomo vrh snežišča, katerim se v vršno piramid Everesta zažira Zahodna rama In potem bo tu še zadnji odločilni naskok, saj je nad pirami do le še plavo nebo in zvezd« mnogo zvezd. Tja pa se, žal, pe ne da več.
Sedaj sem že spal v bazi ii okoli mene se brezbrižno sprt haja nekaj kavk, ki si išče svoj delež od odprave. Pripravljam si kisikovo masko. Čez dva dni grem spet na goro, morda 2« tako visoko, da jo bom potrei bo val.
Ko sem se vračal iz Zahodne rame, sem pod „Rašico" še vedno videl kavke, te hvalave gorske letalce, ki imajo pregled nad vsakim našim taborom. j
Toda Everest je vendar gor* ki je tudi ptica ne preleti. Bom torej sposoben priti tako visoko, da ne bom več videl teh kavk? ?
IVČ KOTNIK
Številka 19 1481) - 18. maja 1979
r
»Komedija" iz Zagreba ponovno v Velenju
V soboto 19. maja 1979 bo v domu kulture Velenje zadnja gledališka predstava v tej sezoni. „Komedija" Zagreb bo uprizorila delo Mladena Kerstnerja „Weekend v Gruntovcu", za gledališki abonma in za izven.
Pisatelj Mladen Kerstner se je rodil leta 1928 v Ludbregu na meji Podravine, Hrvatskega Zagorja in Medžimurja. Kasneje je živel v Zagrebu, Varaždinu in drugod, vendar je ostal njegov Ludbreg z rečico Bednjo, obronki Kalnice in dravsko nižino spomin na srečno otroštvo, ki ga spremlja vse življenje.
Poleg ukvarjanja z režijo, igralstvom in humorjem se Mladen Kerstner zadnjih deset let ukvarja kot profesionalni pisatelj. Poleg televizijskih nadaljevank „Sosedi" in „Gruntovčani"
i'e napisal še pet TV komedij, cnjigo novel, več radijskih iger in humoresk, vse na kajkavskem narečju. V svojih delih se stalno vrača k Podravini in otroštvu, kjer pa ne gre za idealizirane spomine na rodni kraj. Nasprotno! Preko svojih glavnih osebnosti: Dudeka, Regice, Cinobra in Presvetlega govori o današnjih eksistenčnih problemih.
„Weekend v Gruntovcu" je trpka komedija, kjer se v 27 prozorih zvrsti trideset oseb, med katerimi izstopajo Draš Ka-talenič - Dudek in njegova žena Rega, bogata „trstičarja" in špekulanta Franc Ožbolt - Ci-nober in Imbra Grabarič - Pre-
svetli, akrivist Matula Stuban ter Martin Škvorc, krčmar in predsednik Krajevne skupnosti Grun-tovec.
Prizor iz komedije „WEE-KEND V GRUNTOVCU": na sliki: CINOBER IN PRESVETLI
Delo je režiral Krešo Golik, scensko glasbo pa je napisal 2i-van Cvitkovič. V glavnih vlogah nastopajo: Martin Sagner, Veronika Kovačič, Zvonimii Feren-čič, Mladen Serment, Slobodan Milovanovič, Eugen Franjkovič in drugi znanci iz televizijske serije „Gruntovčani".
Zaradi velikega zanimanja bosta tega dne dve predstavi, in sicer ob 16. uri in ob 20. uri. Večerna predstava je namenjena abonentom gledališkega abon-maja.___/
RAZVOJ IN DELOVANJE KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE V ŠALEŠKI DOLINI
Akcije delavcev in komunistično gibanje
do 1926. leta
Gabrijel Kolbič razstavlja
V Kulturnem centru „Ivan Na-potnik" Velenje so pretekli petek, v nabito polnem prostoru knjižnice in galerije, odprli razstavo plastik, akvarelov, grafik in risb, akademskega kiparja Gabrijela Kolbiča iz Maribora.
S tem Velenjčani izpolnjujemo obvezo, ki smo jo dali avtorju skulp-ture Gustava Šiliha ob lanskem odkritju tega spomenika pred osnovno šolo „Gustav Šilih". Že takrat smo namreč želeli prirediti razstavo, ki bi v celoti prikazala Kolbičevo vsestransiko umetniško dušo. Nekaj očetovih pesmi je recitirala tudi Kolbičeva hčerka Gabrijelca, učenka 7. razreda.
Kolbič se je rodil leta 1913 v viničarski družini v Slovenskih goricah. Po končani meščanski šoli v Mariboru se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Pragi in jo dokončali v Zagrebu, ker ie zadnje leto Nemčjja že zasedla Češkoslovaško in zaprla tamkajšnjo akademijo. Po drugi svetovni vojni je delal kot likovni pedagog na obeh mariborskih gimnazijah in v tem času pridno kipariL Njegovi spomeniki stojijo v Mariboru, Ptuju in v Rušah, qjegove plastike pa krasijo mariborske parkie, zelenice, šole in celo v mariborski savni visi Kolbičeva umetninai. Njegova umetnost stoji
na realni osnovi. Zaradi prirojene skromnosti ni nikoli silil v ospredje in je ostal še danes marsikomu malo znan, čeprav bi po svojem talentu in po svoji dejavnosti zaslužil, da bi bilo njegovo ime zapisano z velikimi črkami v slovenski likovni zgodovini. Kolbičev likovni svet obsega motive brezskrbnega otroštva, vedno nove in nove detalje materinstva, veselja ob igri in delu ter kmečkega življenja, ki ga je umetnik spoznal kot otrok v viničarski družini. Poleg priljubljenih materialov mavca, gline in brona, rad poprime tudi za čopič in dokaj uspešno slika tudi akvarele. Na razstavi v Velenju pa so razstavljene tudi njegove grafike in risbe.
Kot pisec otroških pesmi je doslej izdal tri zbirke. Mnogo njegovih besedil so uglasbili Radovan Gobec, Vilko Ukmar in zlasti Janez Kuhar.
Na razstavi v Velenju, ki bo odprta do 29. tega meseca, je razstavljenih skupaj 70 njegovih deL Pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo je prevzela Občinska izobraževalna skupnost Velenje, ki je omogočala tudi izdajo primernega kataloga in plakata. Ob otvoritvi je spregovoril predsednik te skupnosti Franc Avberšek, ki je mojstru Kolbiču in vsem organizatorjem čestital k organizaciji te razstave, ki bo gotovo privabila številne obiskovalce.
Pred napadom na Jugoslavijo je bilo v Šaleški dolini eno od pomembnih žarišč revolucionarnega oziroma komunističnega gibanja v Sloveniji. Iz tega gibanja, ki je edino obdržalo svojo organizacijo tudi po zlomu stare Jugoslavije, so izšli organizatorji in voditelji vstaje v Šaleški dolini. Začetki komunističnega gibanja v šaleški dolini so povezani s splošnim revolucionarnim vzdušjem v prvih letih Kraljevine SHS. Na kratko bomo orisali zgodovino komunističnega gibanja med obema vojnama z njegovimi vzponi in upadi. Pri orisu komunističnega gibanja bomo upoštevali pomembnejše revolucionarne delavske akcije.
Po prvi svetovni vojni so bih močno razgibani rudarji velenjskega premogovnika. Med njimi se je pojavilo nasprotovanje krajevnemu vodstvu Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in pričela se je diferenciacija v delavskem gibanju. Prvi pomembnejši izraz revolucionarnega razpoloženja šaleških delavcev je bilo praznovanje 1. maja 1919. leta. Velenjski rudarji so organizirali veliko povorko, ki je z rdečo zastavo krenila proti Šoštanju. Naproti jim je prišla povorka šoštanjskih delavcev. V Družmirju sta se obe koloni srečah, se združili ter nato krenili v Šoštanj, kjer je bilo veliko zborovanje. Tega pohoda in zborovanja so se udeležili tudi številni kmetje z vozovi. Iz Šoštanja so zborovalci krenili v Pesje in nato do rudarskega doma, kjer seje praznovanje zaključilo.
Po 1. maju je prišlo do nove akcije velenjskih rudarjev. Ob zlomu naše fronte na Koroškem so bili tudi na velenjskem rudniku izvedeni razni varnostni ukrepi. Med drugim je rudniški blagajnik odpeljal denar iz rudniške blagajne na svoje stanovanje. Delavci, ki so za to zvedeli, so sumili, da jim uprava ne bo izplačala doklad k njihovim plačam. Nastalo je veliko razburjenje. Okoli 100 rudarjev nočne izmene je v noči na 7. maj 1919. leta zapustilo jamo, krenilo na blagajnikov dom in mu odvzelo košaro z denarjem. Rudarji so košaro z denarjem odnesli v bližnji gozd in si ga razdelili. Proti rudarjem je nastopila vojska in prišlo je do streljanja. Vojaštvo je zasedlo rudnik in aretiralo okoli dvajset rudarjev za talce. Dne 10. maja so rudarji na svojem zborovanju zahtevali izpustitev aretiranih tovarišev, ker bo „sicer šel šaht v zrak". Aretirani rudarji so bili izpuščeni in tudi glavni organizator akcije na rudniško blagajno ni bil obtožen. Po posredovanju funkcionarjev Unije slovenskih rudarjev in po doseženem povečanju mezd so se rudarji 12. maja vrnili na delo. Iz interpelacije socialno-demokratskih poslancev v začasnem narodnem predstavništvu je razvidno, da naj bi oficirji celjskega pešpolka 7. maja aretirali dva rudarja in enega vojaka, ki so peli antidinastično pesem, ter jih brez sodbe ustrelili.
Ob železničarski stavki 1920. leta so velenjski rudarji stavkah od 21. do 29. aprila. Že 20. aprila pa je ljubljanski inšpektorat železnic Kraljevine SHS poročal deželni vladi, da bi obnovitev želežniškega prometa v Kočevju in v Velenju onemogočili tamkajšnji rudaiji. Inšpektorat je tudi predlagal da bi moralo želežniške naprave v Velenju zasesti vojaštvo. Vojaška enota naj bi bila v sorazmerju s številom delavstva. Že na prvi dan stavke so rudarji priredili zborovanje v Ograjškovem gozdu pri Pesju. Udeležili so se ga polnoštevilno. Sklenili so, da bodo rekvirirali vprege ter krenili na pomoč stavkajočim v Celju. Do tega pohoda pa ni prišlo zaradi nasprotovanja večjega števila socialnih demokratov. Delavci Woschnaggove tovarne usnja v Šoštanju so stavkali od 22. do 28. aprila. Stavki so se priključili žagarski delavci iz Šoštanja. Stavkali so seveda tudi železničarji na progi Celje — Velenje - Dravograd. Na velenjski železniški postaji, kjer je bila tudi kurilnica, so železničarji stavkali od polnoči med 15. in 16. aprilom pa vse do 29. aprila. Pred pričetkom stavke so se zbrali 15. aprila zvečer v gostilni Virth. Vsi prisotni železničarji so soglašali s stavko. Najvidnejši voditelj stavke na velenjski postaji je bil strojevodja
Kompoš, ki so ga v času stavke aretirali. Izstopala sta tudi strojevodja Josip Razpotnik in Franc Stefančič. Dne 22. aprila so stavkajoči železničarji za nekaj časa odstavili načelnika velenjske postaje. Potem ko je prišlo do vpoklica železničarjev, vojaških obveznikov (v starosti med 21. in 28. letom) na dvomesečne vojaške vaje, so mnogi železničarji zapustili svoja stanovanja in se zadrževali v okoliških krajih in se nato zbrali na sestanek v nekem gozdu. Dne 25. aprila se je vodja okrajnega glavarstva Slovenj Gradec sestal z delegati stavkajočih rudarjev, železničarjev in delavcev šoštanjske tovarne usnja. Izjavili so mu, da bo stavkajoče delavstvo vzdrževalo red in mir in da bodo prenehali stavkati, ko bodo dobili navodilo iz Ljubljane. Dne 27. aprila je promet na progi Celje — Velenje zopet stekel, kljub temu da stavka na velenjski železniški postaji še ni bila končana. Pred obnovitvijo prometa je bilo treba še odstraniti oviro na progi pri Šoštanju (kup gramoza). Ob koncu stavke je delegat JSDS velenjskega rudnika Ferdinand Valenčak zaprosil vodjo okrajnega glavarstva za navodila glede praznovanja 1. maja, da bo lahko poučil delavstvo. Stavka v drugi polovici aprila 1920 je bila največja stavka šaleških delavcev v času stare Jugoslavije. Tri kasnejše stavke so bile omejene na posamezna podjetja.
V tem razgibanem času so se pričele širiti med velenjskimi rudaiji komunistične ideje. Prvi propagator teh idej je bil ključavničar Lovro Berložnik iz Pesja, ki je bil zaposlen na rudniku. Po vukovarskem kongresu KPJ je bila v Velenju ustanovljena komunistična organizacija. Maloštevilni komunisti so pričeli javno nastopati proti vodji socialnih demokratov na rudniku Ferdu Valenčaku. Vpliv komunistov na velenjske rudarje je pronical predvsem prek sindikalne organizacije rudarjev, ki je bila najprej vključena v Zvezo rudarskih delavcev Jugoslavije, po obznani pa v Zvezo rudarskih delavcev Slovenije. V velenjski podružnici Zveze rudarskih delavcev Slovenije so komunisti postopno krepili svoj vpliv in v prvi polovici 1923. leta je bilo vodstvo podružnice v njihovih rokah. Tako so lahko ob stavki rudarjev v premogovnikih TPD,ki je trajala od 20. julija do 17. septembra 1923, organizirali solidarnostno stavko velenjskih rudarjev, ki pa je trajala le 24 ur. Poziv za solidarnostno stavko sta sestavila Jože Lekš in Jože Lampret iz Šoštanja. Predvsem bernotovci so nastopih proti stavki in na zahtevo rudarjev je odšla tričlanska delegacija k direktoiju rudnika. Sporazumeli so se o prekinitvi stavke.
Potem ko je bila KPJ potisnjena v ilegalo, velenjski komunisti niso ustanovili svoje tajne organizacije. Ustanovili pa so podružnico Neodvisne delavske stranke Jugoslavije. Po razpustitvi le-te in razpustitvi Neodvisnih sindikatov julija 1924. leta so velenjski komunisti nekaj časa delovali brez trdnejše povezave.
Za prvo obdobje komunističnega gibanja v Šaleški dolini je značilno, da so bih komunisti in njihov vpliv omejeni predvsem na velenjski rudnik oziroma na krog rudarjev. Med šoštanjskimi delavci je v tem in tudi še v naslednjem obdobju prevladoval vpliv socialistov. Iz njihovih vrst je pred parlamentarnimi volitvami, ki so bile februaija 1925, novembra 1924 izšla zahteva za skupni nastop vseh socialistov na volitvah, ki je naletela na precejšen odmev pri socialističnih organizacijh v Sloveniji, a potem do sporazuma v skupnem nastopu ni prišlo. V Šoštanju pa se je ob teh volitvah okrepila organizacija socialistične stranke Jugoslavije na račun bernotovcev. Prosvetljevanje in tudi razredno osveščanje delavcev je potekalo v okviru Svobod. V Šoštanju je bila Svoboda ustanovljena 1919. leta, v Pesju pa tri leta kasneje. Svoboda v Pesju je imela igralsko skupino, tamburaški in pevski zbor, delavsko telovadno enoto in knjižnico.
VELIKA POLOMIJA
Pile: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj

7. Zapoosloval se je pri priložnostnih delodajalcih. Pridno je delal še kar i dobro zaslužil. Toda, težko prisluženi denar je tudi hitro >pnel"\ Pri tem so mu pomagale družbe, znane po brezdelju in juu, v katerih se je znašel od časa do časa. Morebiti bi se bil >3 žee takrat, pa je kmalu odšel v vojsko. Ponudila se mu je lepaa priložnost, da se vrne na staro pot, da nadaljuje s
r— ■
8. Nikoli ni mogel prav razumeti, zakaj je vzel nekaj puškinih nabojev iz zaboja, ki gaje vozil na strelišče. Našli so jih pri njem. Zasliševal ga je starejši, sivolasi polkovnik, prvoborec. Bil je prijazen z njim. Povedal naj bi mu, zakaj je vzel naboje. Pa mu Stanko ni znal, ali pa ni mogel pojasniti, zakaj je to storil. Po zaslugi komandiija, ki je bil njemu in drugim fantom pravzaprav drugi oče, je dobil le mesec dni zapora.
9. Medtem je Stanku umri oče. Povozil ga je, pijanega, avtomobil. Tako je ostal Stanko sam. Zresnil se je. Zaposlil se je v tovarni, nadaljeval pa je tudi s šolanjem. Skoraj gotovo bi se vsi njegovi novi načrti dobro iztekli, da ni prišel v njihov kraj znanec, zaposlen v Nemčiji. Naokrog se je vozil v razkošnem oplu in se na vsa usta hvalil, kako dobro se da zaslužiti tam gori. Tako je Stanka kaj kmalu zamkala tujina....
Številka 19 (481) - 18. maja 1979
Sedaj odločilne tekme
Tiho upanje, da se nogometaši Rudaija ne bodo vrnili iz Zrenjanina poraženi, se ni uresničilo.
Srečanje s Proleteijem so po slabi igri izgubili z rezultatom 2:0. Do konca prvenstva so samo še štiri kola in nogometaši Rudaija so povsem sodeč med resnimi kandidati za izpad. Zavedati se moramo, da jih v preostalih štirih kolih čakajo najboljša moštva v drugi zvezni nogometni ligi zahod - Čelik in Maribor, zelo težko pa bo tudi na gostovanjih v Bugojnem in v Vinkovcih. Navijači Rudaija pričakujejo, da se bo moštvo kljub temu uspelo obdržati v Zvezni ligi, še zlasti ker menijo, da bodo nogometaši Rudaija dobili za zeleno mizo točki proti Spartaku.
PREPRIČLJIVA ZMAGA
Nogometna selekcija Šmartnega je po štirih kolih nadaljevanja prvenstva v Slovenski nogometni ligi — vzhod spet na 1. mestu „tolažilne" skupine. V derbiju so premagali Dravo iz Ptuja z rezultatom 4:1 (3:0), obe ekipi pa sta prikazali igro, ki je prav gotovo navdušila kakih 300 gledalcev. Prvi zadetek za Šmartno je v 23. min. dosegel član mladinske sekcije Kopušar, ki je tokrat nadvse uspešno debitiral med člani. Budno je spremljal akcijo soigralcev in iznajdljivo zatresel nasprotnikovo mrežo. Le štiri minute kasneje je A. Podgoršek z lepim strelom s kakih 18 metrov povišal na 2:0. Usodo Drave je že v 29. minuti zapečatil Frangeš, kije lepo preigral gostujočo obrambo in akcijo zaključil s še lepšim zadetkom. V nadaljevanju so tudi gostje zaigrali nevarneje in na obeh straneh se je zvrstilo nekaj lepih priložnosti. Mladi Kopušar je v 55. minuti po lepi samostojni akciji že drugič zatresel nasprotnikovo mrežo in dosegel četrti zadetek za Šmartno. Gostje, ki so se srečno borili ves čas srečanja, so svoje napore kronali s častnim zadetkom trinajst minut pred koncem srečanja.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, F. Omladič (Kralj), Krajnc, A. Podgoršek, G. Omladič, Frangeš, Deželak, Žalig, Kopušar, Meh (Bric), Golob.
Selekcija Šmartnega bo v nedeljo igrala s Kladivaijem v Celju.
PORAZ NA DOMAČIH TLEH
Rokometašice Šmartnega v 16. prvenstvenem kolu Slovenske rokometne lige — vzhod niso uspele na domačih tleh premagati drugouvrščeno selekcijo Maribora. Srečanje so izgubile z rezultatom 15:17 (9:12) in tako še naprej ostajajo na!5. mestu. Gostje iz Maribora so že v prvih minutah zaigrale učinkoviteje od domačink in si priigrale prednost treh zadetkov, ki so jo obdržale vse do odmora. V drugem polčasu so Šmarčanke uspele znižati vodstvo, vendar pa v odločilnih minutah, ko so imele igralko več* niso bile dovolj iznajdljive v t&padu pa tudi napak v ob-raiiihi je bilo preveč. Mariborčane so tako uspele obdržati vodstvo in doseči zasluženo znti|go.
Selekcija Šmartnega bo v nedeljo gostovala v Ptuju.
J. K.
ZMAGA V ZADNJIH MINUTAH
Šoštanj: Maribor 25:19 (11:11)
V 7. kolu lige - vzhod so rokometaši Šoštanja po zaslugi odlične igre v zadnjih minutah premagali solidarno moštvo Maribora.
Že takoj na začetku srečanja
Šoštanj čanke so gotovo presenetile polno dvorano solidarnosti, saj so pokazale izredno igro tako v obrambi kot v napadu. V napadu se je izkazala predvsem Jaksetičeva, saj je dosegla 26 točk, v obrambi pa sta levji delež nosili Kugoničeva in Natekova. Vsekakor pa je treba pohvaliti vse igralke Elektre. Koše so dosegle: Jaksetič 26, Bajec 2, Trobina 4, Kodrun 4, Delopst 4, Breznik 5, Kugonič 12, Natek 12, Kričej 2, Šte-fančič 1, Polanec 1 in Zakršnik 1. Naslednje kolo igrajo članice doma z ekipo Branika.
Prav tako pa so v soboto kadeti Elektre doma premagali kadete Celja z rezultatom 139:45.
R. N.
• ATLETIKA
PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Tudi letos so se velenjski atleti useležili prireditev 23. Pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Pionirke osnovne šole Gustav Šilih so v štafeti 3 x 600 m dosegle 4. mesto. Občinska mladinska selekcija je štafeti 3 x 1000 m dosegla odličen uspeh in v močni konkurenci zmagala. Pionirji osnovne šole Gustav Šilih so v štafeti bili dvanajsti. Pionirska občinska ekipa je bila sedma. V najtežji disciplini prireditve v Ljubljani so atleti Velenja v drugi postavi bili v partizanskem maršu na 28 km dolgi poti okrog Ljubljane deseti.
je bilo videti, da se bodo morali domačini zelo potruditi, če hočejo premagati borbene goste. Gostje so celo povedli za dva gola. V drugem polčasu je bil rezultat kar šestkrat izenačen. Pri rezultatu 1:17 so domačini prvič povedli za dva zadetka prednosti. V finišu tekme pa so domači rokometaši dosegli 4 zadetke zapored in usoda gostov je bila zapečatena. Pri moštvu Šoštanja sta zaigrala tudi dva novinca. Majhen, ki se je vrnil iz JLA ter Cvejič. Najboljšo igro sta pokazala Lesjak in Stvarnik. Gole za Šoštanj so dosegli: Melanšek in Stvarnik 6, Lesjak 5, Javornik 3, Skornšek in F. Jančič 2, ter Cvejič enega.
B. VOHAR NOVA ZMAGA
Rokometašice Velenja so v 16. kolu prvenstvenega rokometnega srečanja v slovenski rokometni ligi vzhod premagale ekipo Brežic z rezultatom 15:12. Gostje so se v prvem polčasu uspešno upirale domačinkam, saj se je prvi del igre končal brez zmagovalca (7:7). Tudi v drugem polčasu so gostje nekaj časa igrale zelo dobro in vodile z dvema goloma razlike, nato pa so se domačinke le zbrale in ob koncu zasluženo slavile zmago. Zadetke za Velenje so dosegle: Jan 3, Bovha 5, Špoljar 6, Podbregar 1.
DOBER ZAČETEK ELEKTRE
V 1. kolu republiške košarkaške lige — vzhod za članice je doma —Elektra v soboto premagala doma ekipo Drave s Ptuja po izredno dobri in kvalitetni igri z rezultatom 74:51.
Miličniki - dobri športniki
Miličniki na postaji v Mozirju in oddelku na Ljuonem dosegajo na športnem področju zavidljive rezultate — Dobro sodelujejo z vsemi dejavniki v občini in s sosednjimi postajami
omejene. Poleg streljanja miličniki radi tekmujejo tudi v šahu, kegljanju in malem nogometu.
Seveda se pri športnem udej-stvovanju ne omejujejo le na občinski prostor. Redno tekmujejo tudi s postajami v Velenju in Žalcu. Pri tem se radi pohvalijo i da so bili že v lanskem letu najbolj uspešni, pa tudi letos so se izkazali. Na nedavnem srečanju ob prazniku organov za notranje zadeve v Žalcu so v skupni razvrstitvi premagali miličnike iz Velenja in Žalca, poleg tega pa so zmagali še v malem nogometu in streljanju. Na tem tekmovanju so se najbolj izkazali Sreten Stanojkovič, Tone Vidner, Ivan Bezjak, Anton Bastl, Silvo Kukovič, Ludvik Petek in Erik Kuster.
Na koncu ne bo odveč še ugotovitev, da k vsem tem uspehom veliko pripomore tudi vodstvo postaje, ki športnikom udeležbo na tekmovanjih z veliko mero razumevanja in vedno omogoča.	J. P.
Dobra telesna pripravljenost je za delavce milice pri opravljanju njihovih vsakdanjih dolžnosti še kako pomembna. Tega se v zares veliki meri zavedajo miličniki na postaji v Moziiju in oddelku na Ljubnem. Krepitev telesnih zmogljivosti je sicer stalna sestavina njihovega vsakdanjika, zlasti v zadnjih treh letih pa je še posebej zaživelo tudi organizirano udejstvovanje na področju športa in rekreacije. V Gornji Savinjski dolini skoraj ne mine strelsko tekmovanje brez njihove udeležbe. Dobro sodelujejo z vsemi strelskimi organizacijami, z mladino, rezervnimi vojaškimi starešinami, taborniki, vojaki v Logarski dolini in v Podolševi ter drugimi dejavniki. Skoraj odveč je ugotovitev, da so na vseh teh prireditvah zelo uspešni in se danes že lahko ponašajo z zajetno zbirko priznanj in pokalov. Seveda streljanje ni njihov edini šport, čeprav so možnosti v mozirski občini za nekatere športe, zlasti borilne, dokaj
LEPI USPEHI ATLETOV VELENJA
V	Celju je bilo konec minulega tedna kvalifikacijsko tekmovanje atletov in atletinj za pokal SRS. Velenjski atleti so dosegli več dobrih mest.
V	teku na 100 m je bil Meh tretji s časom 11,3, v teku na 400 m pa Popetru prav tako tretji s časom 52,0. V teku na 1.500 m je zmagal Svet s časom 3:52,5, na 10.000 m p Šamu z rezultatom 30;27,2. V štafeti 4 x 100 m je zmaga pripadla atletom Velenja. Tudi v skoku v daljavo je zmagal Velenjčan Režek (708 cm), v metu krogle pa je bil Rošer tretji (12,74 m).
Posnemanja vredna prireditev
Prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, zlasti mladi, so se ponovno izkazali. V nedeljo pred prvomajskimi prazniki so namreč pripravili nadvse zanimivo prireditev, ki so jo poimenovali „Vaška olimpiada".
V sedmih izredno zanimivih in domiselnih disciplinah se je pomerilo sedem vasi tamkajšnje krajevne skupnosti. Tekmovali so mladi in stari, moški in ženske, gledalcev je bilo ogromno in navijanje za svoje predstavnike zelo bučno. Veselja in smeha ni manjkalo in to nedeljsko popoldne je bilo mnogim v resnično razvedrilo. Tekmovalcem in gledalcem je postreglo še vreme in prireditev bo ostala
vsem v lepem spominu. Upajmo le, da to ni bil prvi in zadnji poskus takšne vrste in da se bo še našel kdo, ki bo Rečičane posnemal. Možnosti izbire disciplin šaljivega značaja so obilne in zagotovo vleka vrvi, hokej z metlami, tek na hoduljah in tek v vrečah, hitrostna preizkušnja s „cizami" in podobno niso edine. Tudi nagrada za zmagovalca — voz drv — je bolj simbolična, pri vsem tem pa niti ni najpomembnejše kdo je zmagovalec, večjo vrednost imajo vse druge prednosti takšnega tekmovanja. Pozabiti ne smemo tudi dejstva, da so celotni izkupiček prireditve nemenili za pomoč Črni gori.
J. P,
Tanja Šalamon, zelo uspešna v Celju
Med članicami je bila Šalamonova druga v teku na 100 m (12,8), Jeromjeva pa tretja v teku na 1500 m (4:51,8). V teku na 100 m ovire pa sta bili Velenjčanki Šalamonova in Jugova druga in tretja, drugo mesto pa je pripadlo dekletom Velenja tudi v štafeti 2 x 100 m. Kar trojno zmago pa so dosegle v skoku v daljavo (Šalamon 568, Verhovnik 497, Pečovnik 493).
Tudi drugi dan tekmovanja je bil uspešen za velenjske atlete. Režek je v teku na 200 m zasedel drugo mesto (24,1), Popetru in Lazič pa na 800 m drugo in tretje mesto. Peter Svet je zmagal še v teku na 5.000 m s časom 14:27,7. Trojno zmago so dosegli v teku na 3000 m zapreke Peternel (9:12,7), Anič in Šamu. Makovšek in Dragojlovič pa sta zmagovalca hoje na 10.000 m. Režek je zmagal v troskoku (14,00), Pungertnik pa je bil tretji. V disku je bil tretji Rošer (45,43).
Ženske so drugi dan bile manj uspešne. Šalamonova je v teku na 200 m bila druga (27,6), Pečovni-kova pa v skoku v višino tretja (155). Šalamonova pa je dosegla še lep uspeh v metu krogle, saj je zmagala z rezultatom 10,84.
Tudi vlečenje vrvi je imelo veliko občudovalcev
Tek v vrečah

Pokali in diplome pričajo o dobrih dosežkih
industrija gradbenega materiala
GRADNJA žaleč
odprti kamin
Schiedel odprti kamin tip antika je nov izdelek na našem tržišču.
Moderna centralna kurjava nam ogreba prostore z vso tehnično popolnostjo, ki je odprti kamin ne more nadomestiti, kljub temu pa je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Stari oblikovalci so videli svojo glavno nalogo v tem, da so zunanjost kamina oblikovali s tako umetniško dovršenostjo, da je dajala kaminu osrednje mesto v urejenem družinskem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še bolj podžiga naše želje po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo široko paleto oblik in materialov doživljanje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrešamo. Dopolnjevanj« centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmosfero in ugodje, ki si g« želimo primerno vremenu in času.
Tehnični podatki
TIP	II	lil
Prostornina prostora v m3	do 90	do 120
Velikost ognjišča v cm1	70/50	90/70
Profil dimnika v cm H>4,5 m	20	25
Profil dimnika v cm 3 m<H>4,5 m	i 25	30
Dovod svežega zraka v cm2	240	360
Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor na bočnih straneh cm2	120	180
Teža kamina v kg	420	630
dovod sJtYM>s /raka
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027,722-078,722-089,722-151,722-144

tevilka 19 (481) - 18. maja 1979 >
Petek, 18. maj - Erik Sobota, 19. maj - Peter Nedelja, 20. maj — Bernard Ponedeljek, 21. maj - Dan letalstva
Torek, 22. maj - Renata Sreda, 23. maj - Željko Četrtek, 24. maj - Marija
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE:
18. 5. 1979 od 7. do 20. ure dr. Aleksandra Žuber
18.	5. 1979 od 20. dr. Pavle Grošelj
19.	5. 1979 do 7. ure dr. Pavle Grošelj
19. 5. 1979 od 7. dr. Valter Pirtovšek
21. 5. 1979 do 7. ure dr. Valter Pirtovšek
21. 5. 1979 od 7. do 20. ure dr. Ivan Kralj
21.	5. 1979 od 20. dr. Maja Nstek
22.	5. 1979 do 7. ure dr. Maja Natek
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti SŠZD Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: 19. 5. 1979 in 20. 5. 1979 -dr. Radenko LUBARDA, Sta-netova 23 c, Velenje
'RODAM starejšo hišo z vrtom v Šoštanju. Topolšek, Cankarjeva 5, Šoštanj.
PRODAM motor APN 4. Maijan Glinšek, Škale 35 a, Velenje.
MLAD PAR z dveletno punčko išče stanovanje ali sobo s souporabo sanitarij. Plačam zelo dobro. Šifra: Ljubim red in čistočo.
PRODAM avto Peugeot 404, letnik 1967. Informacije na naslov: Zora Valenčak, Efenkova 13, Velenje, telefon 852-471.
PRODAM kavč, raztegjiv, po ugodlni ceni. Naslov v uredništvu.
IŠČEM žensko za pomoč v planinski koči čez poletno sezono. Naslov v uredništva
MLAD PAR, brez otrok, domačina, iščeta garsonjero oziroma stamovanje v Velenju, od •eptembtra dalje. Naslov v uredništvu.
PRODAM osebni avto LADA 1300, letnik 1976, prevoženih S4000 kan. Naslov v uredništvu.
letnik 77, 35.000 km prodam 8,0 M. Informacije na tdtfon 851-720 (dopoldan)
PRODAM Zastava 101 letnik 11*- dodiatno opremljen, prevo-ierih 116.000 km. Naslov v uredništvu.
UGODNO PRODAM GS Breg letinik 76/77. Janez Doli-nar,-Vehenje, Stanetova 24 tele-foni852—876.
•NI IHNO Velenje
18.	55. - petek ob 17.30 in 19.30 ILJUBICE - francoska sexidrarma
19.	f5. - sobota ob 16..
17.30 in 19.30 VRATOLOMNI SUPERKASKADER- ameriški akcijski. Režija: Gordan Dauglas. Igrajo: Ewel Knievel, Genne
20. 5. - nedelja ob 16., 17.30 in 19.30 VRATOLOMNI SUPERKASKADER - ameriški akcijski
21.5.- ponedeljek ob 17.30 in 19.30 POSLEDNJI MAN-DINGO - ameriški. Režija: Ste-ve Carver. Igrajo: Waren Oates, Isela Vega
22.	5. - torek ob 17.30 in 19.30 ZASEBNE PREGREHE-JAVNE ČEDNOSTI - ita-1 ij ansko-jugoslovanski
23.	5. - četrtek ob 17.30 in 19.30 MOJA DRAGA IZA -domači film. Režija: Vojko Du-letič. Igrajo: Zvone Hribar, Rat-ko Polič
24.	5. - četrtek ob 17.30 in 19.30 NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO - ameriški policijski. Režija: John Carpenter. Igrajo: Austin Stocker, Darwin Joston
KINO DOM KULTURE VELENJE
20.	5. - nedelja ob 9 uri ZADNJA DIRKA - domači mladinski film - SLAVNOSTNA PREMIERA S PREDSTAVITVIJO IGRALCEV: Režiser: Jovan Rančič. Igralci: Vladimir Buljan, Mirjana Jokovič in Alenka Rančič
21.	5. - ponedeljek ob 20 uri SLAVNOSTNA PREMIERA S PREDSTAVITVIJO IGRALCEV MOJA DRAGA IZA — domači film. Režiser: Vojko Duletič. Igrajo: Zvone Hribar, Ratko Polič, Bert Sot-ler, Lučka Uršič, Milena Zupančič
KINO ŠOŠTANJ
19.	5. - sobota ob 19.30 LJUBICE — francoska sexi drama
20.	5. — nedelja ob 11 uri ZADNJA DIRKA - domači mladinski film - SLAVNOSTNA PREMIERA S PREDSTAVITVIJO IGLACEV. Režiser: Jovan Rančič. Igrajo: Vladimir Buljan, Miijana Jokovič in Alenka Rančič-
20. 5. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ZASEBNE PREGRE-
HE-JAVNE ČEDNOSTI - ita-lijansko-jugoslovanski. Režija: Miklos Jansco. Igrajo: Lajos Balazsovits, Therese Ann Savoy
21.	5. - ponedeljek ob 17.30 SLAVNOSTNA PREMIERA S PREDSTAVITVIJO IGRALCEV MOJA DRAGA IZA -domači film Režiser: Vojko Duletič. Igrajo: Zvone Hribar, Ratko Polič, Bert Sotler, Lučka Uršič, Milena Zupančič
23. 5. - sreda ob 19.30 VRATOLOMNI KASKADER
-	ameriški akcijski
KINO ŠMARTNO OB PAKI
19.	5. - petek ob 20 uri LJUBICE — francoska sexi drama
20.	5. - nedelja ob 13.30 ZADNJA DIRKA - domači mladinski film - SLAVNOSTNA PREMIERA S PREDSTAVITVIJO IGRALCEV. Režiser: Jovan Rančič. Igrajo: Vladmir Buljan, Miijana Jokovič in Alenka Rančič
22.	5. - torek ob 20 uri VRATOLOMNI KASKADER
—	ameriški akcijski
KINO TOPOLŠICA
19. 5. - sobota ob 19 uri ŽELEZNA PEST - ameriški akcijski
MILIČNIKI SO ZAPISALI
•	V hotelu Paka v Velenju se je 6. maja okrog 23. ure nedostojno vedel ter motil ostale goste R. S. Pomirili so ga šele miličniki, ki so napisali tudi predlog sodniku za prekrške.
•	Na Titovem trgu v Velenju je 7. 5. 1979 kričal in prepeval M. Š. in s tem motil nočni mir. Miličniki so ga opozorili, da polnočna ura ni primerna za prepevanje.
•	V hotelu Paka sta se 11. maja sporekla J. J. in S. D. Ostalo pa ni le pri besedah. J. J. je vrgel S. D. kozarec v glavo. Pomirili so ju miličniki, ki pa so seveda napisali tudi prijavo sodniku za prekrške.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PODRUŽNICA STROKOVNE SLUŽBE VELENJE
RAZPISUJE prosta dela in naloge
1.	REFERENTA ZA KONTROLO IN RAZKNJI-ZEVANJE OTROŠKEGA DODATKA
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske, upravne ali splošne smeri. Delo traja določen čas (nadomestovanje odsotne delavke zaradi porodniškega dopusta.
2.	CISTILKE PISARNIŠKIH PROSTOROV
Pogoji: polkvalificirana delavka Delo traja nedoločen čas po 4 ure dnevno.
Pismene ponudbe je poslati do 1. 6. 1979 na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST, Podružnica strokovne službe VELENJE.
DELOVNA ORGANIZACIJA „ERA" VELENJE Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb
RAZPISUJE
prosta opravila in delovne naloge
VODENJE SLUŽBE ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO
Pogoj: kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo visoko al i višjo izobrazbo ekonomske smeri,
—	da imajo dve oziroma pet let delovnih izkušenj,
—	da imajo moralno-politične vrline,
—	da imajo smisel za vodenje in organizacijo.
Dela in naloge razpisujemo za štiri letno mandatno dobo in sicer za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje 20 dni po objavi na naslov: komisija za delovna razmerja DSSS ERA Velenje, Kersnikova 1. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 15 dneh po izbiri.
•	V popoldanskem času 11. maja so v Pivnici razgrajali M. Š., Z. H. in E. N. Vsi so prijavljeni sodniku za prekrške.
•	V hotelu Paka seje 10. maja nedostojno obnašal I. K Pomirili so ga šele miličniki, zagovarjati pa se bo moral pri sodniku za prekrške.
ZAKAJ NI BILO AVTOBUSA?
Pred dnevi je umri šoštanjski rojak, koroški borec in interni-ranec v času NOB Viktor Kopu-šar. Kot je to običaj, je bila na oknu pisarne društva upokojencev v Šoštanju objavljena osmrtnica, na kateri je pisalo, da bo pogreb 21. 4. ob 15.30 uri ter da bo avtobus odpeljal z Glavnega trga v Šoštanju. Že pred napovedano uro se je zbralo nad 60 domačinov, med njimi tudi uradni govornik in trije praporščaki Zveze borcev, Koroških borcev in Društva upokojencev. Minilo je več kot pol ure od določenega časa in ker avtobusa ni bilo od nikoder, so se ljudje začeli z negodovanjem polagoma razhajati Medtem pa je nekdo vzel v osebni avto govornika in le-ta je na pokopališču veijetno povedal, da avtobusa za pogreb še ni od nikoder. Seveda so se sorodniki umrlega hitro znašli in poslali po ostale pogrebce svoje sorodnike in znance z osebnimi avtomobili - da o razburjanju in zamudi pogreba sploh ne govorim.
Ob vsem tem se človek sprašuje ali tudi pogrebov več ne jemljejo resno. Ali res ni nikogar, ki za takšne stvari bi bil odgovoren? Jasno je, da pride včasih tudi do različnih težav, vendar pogreb je zadnje dejanje v čast pokojnika, ki ga je treba dosledno upoštevati — ne pa da naročenega avtobusa ni od nikoder.
Zgoraj napisani sestavek naj bi bil odgovornim v opozorilo, da se kaj takega nebi več ponovilo.
V. K.
Komisija za delovna razmerja pri SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
OBJ A VLJA dela in naloge
STROJEPISKE
v Informacijskem centru za samoupravno delegatsko informiranje
Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končana 4 ali 2 letna uprav-no-administrativna šola,
—	2 leti delovnih izkušenj,
—	kandidati opravljajo preizkus strojepisnega znanja
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od te objave, kadrovski službi uprave Skupščine občine Velenje.
OBVESTILO
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
obvešča,
da bo po ugodni ceni
RAZPRODAJALA ZlVE KOKOŠI
od 18. do 23. maja 1979 pri sledečih kooperantih:
1.	Ivan MIKLAVC, Florjan 33, Gornji grad
2.	Alojz KOPUŠAR, Savi na 27, Ljubno
3.	Ana Prislan, Radmirje 7, Ljubno
4.	Ida PODBREŽNIK, Lenart 18, Gornji grad
5.	Ivan PRESEČNIK, Lenart 2, Gornji grad
6.	Pavla Venek, Rečica 46, Rečica ob Savinji
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo!
Razprodaja ves dan v navedenem roku. Informacije na telefon (063) 830-045, 830-010

TOVARNA MERIL SLOVENJ GRADEC n. sol. o.
Delovna organizacija za potrebe DSSS in TOZD
OBJ A VLJA
potrebe po zaposlitvi delavcev za opravljanje naslednjih delovnih nalog in opravil:
TOZD LES
1. Zavarovanje in zaščita TOZD - 1 delavec Pogoji:
Delavec mora imeti končano osnovno šolo in odslužen vojaški rok, ter nekaj let delovnih izkušenj.
Z Več delavcev in delavk za delo na lesno obdelovalnih strojih in montaži izdelkov iz lesa Pogoji:
Za opravljanje teh del želimo zaposliti delavce, ki imajo končano osemletno šolanje in da imajo vsaj nekaj let delovnih izkušenj pri delih v industriji.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
1.	Opravljanje pravnih poslov v DO — 1 delavec Pogoji:
—	končana višja pravna šola — pravnik,
—	vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
—	za moške velja odslužen vojaški rok.
2.	Opravljanje splošno vojaških zadev in požarne varnosti v DO - 1 delavec
Pogoji:
—	srednja šola ustrezne smeri,
—	vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
—	željeno je, da je kandidat rezervni vojaški starešina.
3.	Knjigovodstvo OD (računovodski sektor) - 1 delavec-ka Pogoji:
—	srednja šola ekonomske smeri — ekonomski tehnik,
—	do 2 leti delovnih izkušenj.
4.	Opravljanje blagajniških opravil (računovodski sektor) — 1 delavec-ka
Pogoji:
—	srednja šola ekonomske smeri — ekonomski tehnik
—	do 2 leti delovnih izkušenj.
5l Vodenje materialnega knjigovodstva — 1 delavec-ka Pogoji:
—	srednja šola ekonomske ali komercialne smeri,
—	vsaj 2 leti delovnih izkušenj.
TOZD KOVINE
1. Konstruiranje orodij in naprav — dva delavce Pogoji:
—	srednja šola strojne smeri — strojni tehnik ali VKV delavec orodjarske stroke z ustrezno prakso,
—	do 3 leta delovnih izkušenj,
—	za moške željeno odslužen vojaški rok.

ZAHVALA
ob bdeči izgubi dragega očeta, dedka, brata, svaka in strica
ANTONA LEMPLA - DUŠANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti podarili cvetje in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se REK Velenje, zlasti splošnim službam in TOZD Avtopark, OO ZZB NOV Velenje KO ZB NOV Velenje, Okrožnemu odboru OF Šaleško - Midinjskega okrožja, OO ZRVS, vsem praporščakom, borcem VDV, govornikom, pevskemu zboru društva upokojencev Velenje in domu za varstvo odraslih Velenje, ki so s svojim sodelovanjem prispevali za lepo in častno slovo.
Vsi njegovi
Bogatejši za koristne izkušnje
Učenci prvih in drugih letnikov vseh šol Rudarskega šolskega centra Velenje so preteklo soboto uspešno opravili obrambni dan — Preko 900 vnetih udeležencev — Dosledna in
domiselna organizacija
Udeležena pohoda so z zanimanjem priduhnili pripovedi Jožeta Dvornika.
Spomin na množične aretacije
V šmartnem ob Paki so proslavili krajevni praznik z velikim spominskim pohodom,* katerem je sodelovalo več kot tristo udeležencev
Poročali smo že, da so v Šmartnem ob Paki 8. maja pripravili spominski pohod ob obeležjih iz narodnoosvobodilnega boja in na ta način proslavili svoj krajevni praznik. Vsako leto na ta dan počastijo spomin na devetdeset krajanov, ki jih je sovražnik v noči od 8. na 9. maj aretiral in odpeljal v celjske zapore in taborišči Mauthausen ter Dachau. Od vseh, ki so to noč morali zapustiti domove, so se po končani vojni le trije vrnili domov. Zato so dan največjih množičnih aretacij na področju Smartnega in Gorenja že leta 1953 izbrali za svoj krajevni praznik. Lani so ga prvič proslavili s spominskim pohodom, ki je zelo lepo uspel, letošnji, drugi po vrsti pa je bil zato še bolj množičen in vsebinsko bogatejši.
Pred osnovno šolo Bratov Letonje se je zbralo preko 300 udeležencev pohoda, ki ga je tudi tokrat organiziral domači taborniški odred ,,Hudi potok" s pomočjo vseh družbenopolitičnih organizacij, društev, šole ter krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. V pisani praznični koloni so z zastavami in transparenti hodili vsi učenci domače šole, ki je ob tej priložnosti organizirala „dan šole", taborniki, predstavniki vseh organizacij in društev, krajevnih skupnosti Gorenje in Šmartno ter pripadniki enot teritorialne obrambe iz krajevne skupnosti Šmartno. Korak se je najprej ustavil pred spomenikom žrtvam fašizma v Šmartnem, kjer je po polaganju cvetja in raportu zbranim spregovoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Šmartno Stane Prašnikar. Poudaril je pomen tega praznika in mladim zaželel uspešno pot do spominskih obeležij, ob katerih naj bi spoznali vso veličino svobode, ki je zahtevala življenja tudi 145 prebivalcev Šmartnega in Gorenja. Iz Šmartnega jih je pot vodila do spomenika v Gavcah, od koder je posebna delegacija pohitela še v Paško vas in s cvetjem okrasila spominsko ploščo na gasilskem domu. Po zani-
mivi pripovedi predsednika sveta krajevne skupnosti Gorenje Jožeta Remeniha o poteku srditih bojev v teh krajih, so udeleženci pohoda krenili navkreber proti domačiji Letonjevih v Velikem vrhu. Tu se je s pesmijo in recitacijami prepletla življenjska zgodba dveh velikih revolucionarjev Jožeta in Vlada Leto je, ki sta se rodila v tej hiši. Ime obeh prvo borcev nosi tudi šola v Šmartnem ob Paki. Spominski pohod se je prevesil v sklepni del, ki so ga pripravili nad Goričnikovimi v Velikem vrhu. Predsednik krajevne borčevske organizacije Jože Dvornik
je zakuril taborni ogenj, ob katerem se je zatem odvijal zanimiv kulturni program. Ravnatelj Andrej Centnl je orisal pomen dneva šole, nato a so opravili še manjšo slovesnost Ob tej priložnosti so namreč v vrste članov Rdečega križa sprejeli veliko mladih učencev, v krajevno orgtni-zacijo Rdečega križa pa vse učence 7. razreda. Okrepljeni s pravim 1» rižanskim golažem, so se vsi udeleženci pohoda razvedrili še z družabni mi igrami in se nato v popoldanskih urah polni nepozabnih vth sov vrnili v Šmartno.
J. Krajnc
IVS
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10, p. o.
,,NAS CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR", tednik pa izhaja „NAŠ od 1. januarja 1973 na-
kot
CAS'
prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tam še, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinaijevj (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarn ,,Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za„NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršne^ sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarji* 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA # FOTOKR
veleblagovnica
nama velenje
Zimske sezone je konec. Gore so pokrite z debelo odejo snega, polne nemarnosti zaradi plazov, skratka v tem času nezanimive za alpiniste. Alpinisti Šaleškega alpinističnega odseka pa se kljub temu vneto pripravljajo na letno sezono. Večkrat na teden imajo treninge v plezalnem vrtcu v Sentflorjanu, trenirajo pa tudi na Pustem gradu nad Šoštanjem.
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
Škalski lovci so na pragu nove delovne zmage. Končujejo preurejanje stare lovske koče na vrhu Ljubele Kot kaže posnetek, bo koča zelo lepa, prav tako tudi njena notranjost, saj sta v njej med drugim dve večji sobi, kjer bodo odslej lahko imeli razne seje in sestanke pa tudi zabave. Upajo, da jo bodo slovesno odprli že prihodnji mesec.
Preteklo soboto je velenjska veleblagovnica Nama organizirala v svoji restavraciji modno revija Obiskovala revije so lahko videli vrsto modelov poletne konfekcije, ki jih lahko dobite tudi v Nami. Ker se bližajo vroči poletni dnevi, so bile seveda v središču pozornosti manekenke v kopalkah
Preko devetsto vnetih in discipliniranih udeležencev, nove dragocene praktične ter teoretične izkušnje in domiselna	ja so ugotovi-
tve, ki jih je moč strniti v prvi vtis o uspešno izpeljanem obrambnem dnevu Rudarskega šolskega centra iz Velenja. Pripravili so ga v sklopu akcije Nič nas ne sme presenetiti in ob proslavljanju 30. obletnice poučevanja obrambne vzgoje, v njem pa so sodelovali učenci 35 razredov prvih in drugih letnikov vseh šol Rudarskega šolskega centra.
Ena najzanimivejših preizkušenj je bilo streljanje
ko so se posamezne skupine skoraj neslišno približevale konUolni točki, je komandant določil izvajalce nalog, ki so brž vzeli v roke karto in kompas. „Določi azimut sedla med dvema koničastima vrhovoma levo od smreke pri cerkvi", se je glasilo eno od vprašanj. Med tem, ko je štiričlanska ekipa skušala s pravilnim odgovorom pridobiti kar največ točlc, so ostali seveda stiskali pesti za dober izid. Ni vseeno, kdo bo najboljši, za toliko zavzetosti in discipline. Tudi druga naloga je opravljena, pri nekaterih z več, pri drugih z manj uspeha. Treba je naprej, na Trebeliško. Po uUujajoči poti do tega rekreacijskega centra je bilo še dovolj moči za opravljanje zadnjih a najtežjih nalog. Najprej metanje ročne bombe in nato nu-denje prve pomoči. Za mnoge je bržkone bilo najzanimivejše streljanje z zračno oziroma malokalibrsko puško, ki jo je bilo treba uporabiti na naslednji postaji. Po ekipah so zatem grizli v strmino, ki je trd oreh celo za motokrosiste, naloga pa seje imenovala ..Premagovanje naravnih zaprek". Cas je tu igral pomembno
vlogo, zato je borba za nove točke zahtevala nemalo naporov.
Posebno zanimivo je bilo ob vzpetini, kjer so skupine morale prenašati ranjence. Čeprav so za „ranjence" izbrali najlažje, nosili pa so jih najmočnejši, je na spolzki travi skoraj navpičnegi pobočja vendar le bilo potrebno veliko spretnosti in moči. Ko so ranjenca odložili, je bila akcija pravzaprav zaključena, vsaj najtežji del. Ogledali so si še razstavo celotne oborožitve enot teritorialne obrambe naše občine in z zanimanjem spremljali prikazno streljanje s tem orožjem, ko so ga demonstrirali pripadniki enot teritorialne obrambe. Praktična izkušnja je podkrepila teoretično znanje. Pa še ogled razstavljenih znakov, ki so jih posamezni razredi pripravili za to priložnost in seveda nadomestitev izgubljenih kalorij z izdatno malico. Najbolj napeto pa je bilo pričakovanje končnili rezultatov, čeprav pri vsem tem niso najpomembnejši. In kakšni so bili? Med skupinami prvih letnikov je največ točk osvojil razred Tehnične elektro šole-šibki tok pred A razredom Kovinarske poklicne šole in A razredom Poklicne elektro šole-jaki tok. V kategoriji drugih letnikov pa se je najbolje odrezal A razred Tehnične strojne šole pred B razredom Tehnične strojne šole in C razredom Poklicne kovinarske šole.
Za zaključek pa še ocena učitelja obrambne vzgoje Franja Korošca, ki je pripravil in vodil obrambni dan: „ Današnji dan je zaključek akcije, ki smo jo začeli že pred mesecem dni, ko so dijaki dobili prve naloge za izdelovanje znakov v ilegali, kar je prineslo prve točke in za formiranje v ustrezne skupine. Vsi učenci so zelo disciplinirano opravljali naloge pa tudi učitelji smo se pri izvedbi obrambne^ dne potrudili, tako, da ga lahko ocenimo kot nadvse uspeš-
_ ___ u
nega.
J. Krajnc
Obrambni dan je pripravil in vodil Franjo Korošec
Priprave na to obrambno akcijo so dijaki začeli že mnogo prej, pretekla sobota pa je pomenila le njen najzanimivejši del in odločilni zaključek, saj je imela tudi tekmovalni značaj. Kolone posameznih razredov so po startu, ki je bil v šolski avli, morale opraviti prvo preizkušnjo že pri novem dijaškem domu. Vprašanje iz obrambe in zaščite, malo premisleka, jedrnat odgovor in prva naloga je bila opravljena. Od tu je bilo treba čimprej priti na pobočje v Bevčah, kjer stoji cerkev. Tudi tu preizkušnja ni bila lahka. Najprej topografski test in nato še vaja s kompasom. Medtem,